mag S. JUVAN - 6-A. KOVACIC , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

mag. Smiljan JUVAN * v v *

Alenka KOV ACIC * Valerija PETRINEC

VODNOGOSPODARSKE STROKOVNE PODLAGE ZA PROSTORSKI PLAN V PRAKSI

POVZETEK

V sedaj veljavnih planskih dokumentih je vodnogospodarstvo skromno definirano. Na FGG-IZH so ob pomoči sodelavcev (PUH,VGI , GZ) leta 2000/01 izdelali predlog metodologije izdelave vodnogospodarskih strokovnih podlag za republiški prostorski plan ter za sistem prostorskega planiranja na lokalnem nivoju (»Sinteza vodnogospodarskih vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju države« oz. »Metodologija za vključevanje vodnogospodarskih vsebin v sistem prostorskega planiranja na lokalnem nivoju z aplikacijo - Ljubljana«). Nalogi sta predstavljali osnovo tudi za izdelavo STROKOVNIH PODLAG S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI ZA OBMOČJE OBČiNE ŠKOFJA LOKA, ki smo jo lani izdelali v Vodnogospodarskem biroju Maribor. V članku je predstavljena vsebina vodnogospodarskih strokovnih podlag za občino Škofja Loka ter opozorilo o celovitosti strokovnih podlag in težav pri njihovi izdelavi .

UVOD

V sedaj veljavnih planskih dokumentih je vodnogospodarstvo skromno definirano. Pomanjkanje podatkov s področja upravljanja (gospodarjenja) z vodami otežuje postopke usklajevanja različn i h interesov ter neredko pripelje do posegov, ki so s stališča gospodarjenja z vodami težko sprejemljivi oz. posledično izvedljivi ob porabi visokih finančnih sredstev. Do tovrstnih problemov verjetno ne bi prihajalo v primeru izdelanih primernih strokovnih podlag s področja upravljanja z vodami .

Leta 2000 je mag. M. Vahtar na Mišičevih dnevih v referatu »Vodnogospodarske strokovne podlage za prostorski plan Slovenije« predstavila predlog metodologije izdelave tovrstnih podlag Metodologija je bila podrobneje obdelana še v nalogi : »Metodologija za vključevanje vodnogospodarskih vsebin v sistem prostorskega planiranja na lokalnem nivoju z aplikacijo - Voda in vodnogospodarstvo v prostorskem planu mestne občine Ljubljana (FGG-IZH ,: 88-IZH/d-336-Komp) .

Nalogi sta predstavljali osnovo tudi za izdelavo STROKOVNIH PODLAG S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI ZA OBMOČJE OBČiNE ŠKOFJA LOKA, ki smo jo lani izdelali v Vodnogospodarskem biroju Maribor, trenutno pa so v izdelavi Vodnogospodarske podlage za območje mesta Maribor.

V okviru strokovnih podlag so zbrane informacije, ki so povezane s stanjem prostora in stanjem voda na obravnavanem območju . Na osnovi pregleda in ocene zbranih informacij so podane usmeritve ter program ukrepov in ci ljev, kot osnova za nadaljnje načrtovanje gospodarjenja z vodami .

Za pod ročje vodnih virov in njim pripadajoče vsebine (varstveni pasovi , kol iči ne , kakovost podtalnice) ter za področje naravne ded i ščine (lege in vrste poplavnih gozdov, močvirij, redkih vodnih rastlinskih in živalskih vrst. ) so se i stočasno z našim projektom izdelovale posebne strokovne podlage, zato so v naših strokovnih pod lagah te vsebine izvzete .

mag Smiljan JUVAN. univ . dipl inž. gradb., 'Alenka KOVAČ i Č. univ. dipl. biolog , 'Valerija PETRI NEC. univ dipl. biolog .

Vodnogospodarski biro Maribor d.d . Glavni trg 19c, 2000 Maribor

MiŠ i ČEV VODARSKI DAN 2002

mag . S. JUVAN - 7-A. KOVAČiČ , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

Osnovo za izdelavo strokovnih podlag so predstavljali obstoječi podatki zbrani : • iz že izdelanih študij in projektov, ki obravnavajo vodnogospodarske vsebine, • informacije pridobljene s strani pristojnih institucij , • ter preveritev dejanskih razmer na terenu.

Dosedanje študije o vodnih površinah in vodnem gospodarstvu na območju občine Škofja Loka so bile večinoma izdelane za potrebe poplavne varnosti znotraj mesta Škofja Loka. Veliko izdelanih študij oz. dokumentacije je tudi na temo krajinskih ureditev obeh Sor znotraj mesta.

Vodarska problematika povodja Sore pa je najbolj celovito obdelana v študiji Sora - koncept ureditve povodja , št.proj . C-32, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Ob izdelavi strokovnih podlag smo poleg omenjene proučili še naslednje študije:

Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v Škofji Loki, Skupna Sora od sotočja Poljanske in Selške Sore do Suhe, Idejna zasnova, št.proj 2312/00, VGB Maribor, d.d.

Poplavna varnost Selške Sore na območju Krevsovega jezu, idejna zasnova, št.proj . 2018/97 , VGB Maribor, d.d.

Zadrževalniki na povodju Sore, idejna zasnova št. proj. C-934/1, VGI, družba za gospodarjenje z vodami , d.o.o. Ljubljana (zadrževalnik »Selška Sora - Prerez 3a« , zadrževalnik »Selška Sora - Prerez 5« , zadrževalnik »Planica« zadrževalnik »Žabnica«).

VSEBINA STROKOVNIH PODLAG

Strokovne podlage so vsebinsko razdeljene na tri dele. V uvodnem delu podlag so analizirane vodnogospodarske vsebine v sedaj veljavnem prostorskem planu ter strateški cilji in usmeritve, sledi opis obstoječega stanja ter program ukrepov oziroma usmeritev.

1. Uvodni del

1.1 Vodne površine in vodno gospodarstvo v sedanjem prostorskem planu

V analizi in ovrednotenju veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka od leta 1986 do leta 2000 so obravnavane tiste vsebine, ki so kakorkoli povezane z vodo in kažejo na potrebo po rabi vodnih potencialov ali vodnega prostora, ali pa vplivajo na kakovost ali količine oziroma lego vode v okolju . ObstOječa plana sta bila v večini sprejeta 1986. leta in sta sestavljena v skladu s takratnimi strokovnimi dognanji .

1.2 Strateški cilji in usmeritve

Strateški cilji so usklajeni z predlagano metodologijo, ki temelji na domači zakonodaji in izhaja tudi iz obvez, ki so jih organi Evropske skupnosti pripravili za pridružene članice iz Srednje in Vzhodne Evrope, kot enega od pogojev za njihovo članstvo v skupnosti. Obveze v smislu prilagajanja zakonodaje so opredeljene predvsem v Direktivi EU o skupni politiki do voda - COM (97)49 Proposed Water Framework Directive (WFD).

2. Analiza stanja v prostoru

Analize prostora oz. prostorskih problemov so bile opravljene na podlagi obstoječih podatkov pridobljenih iz različnih predhodnih študij in evidenc ter na podlagi ekspertnih mnenj .

2.1 Stanje vodnega režima površinskih vod

V poglavju so tabelarično prikazani obstoječi podatki o pretokih 0100, 050, 020 in 05 za posamezne vodotoke ter podani opisi stanja posameznih vodotokov, povzeti po Kategorizacija voda -

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

mag . S. JUVAN - 8-A. KOVAČiČ , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu (Strokovna podlaga, Končno poročilo , mar. 1994, Rep Direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, št.proj . C-274) . Tekstualni del tega poglavja dopolnjuje grafična priloga , kjer so prikazana območja redkih poplav (povzeto po projektu Predlog vodnogospodarskih vsebin za PP Slovenije (FGG - IZH, 2001) ter po izdelanih hidravličnih študijah visokovodnih razmer ob Sori) ter klasifikacija vodotokov (povzeto po Kategorizaciji voda - pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu) .

2.2 Erozija

Tekstualni del poglavja , ki je povzet po ekspertnem mnenju (Lado Ferjančič, geol , GETES, d.o.o., dopolnjuje grafična priloga, kjer je prikazana kamninska sestava in stabilnost območja. Poglavju je priložena tudi priloga , povzeta po projektu Predlog vodnogospodarskih vsebin za PP Slovenije (FGG - IZH, 2001). Ta karta prikazuje erozijska žarišča, območje strogega varovanja , območje običajnih zaščitnih ukrepov ter območje zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Pregled je grob in po mnenju strokovnjaka, ki je sodeloval pri izdelavi tega poglavja prikaz ni v skladu z dejanskim stanjem na terenu. Glede na to, da je večina območja občine grajena iz slabo prepustnih kamenin ocenjujemo, da je stabilnost pobočij problematična le v njihovem spodnjem delu, nekaj 10 m nad dolinskim dnom kjer se deponira spralina s pobočij ali debelejša preperi na. V teh delih se pojavijo ponekod plitki, manjši zemeljski plazovi . V času večjih deževij se voda po številnih potokih steka v nižje predele in na območju teh potokov ni opaziti večjih erozijskih učinkov .

2.3 Kakovost površinskih vod in vodnega okolja

Na območju občine Škofja Loka so za kvaliteto površinskih voda na razpolago le podatki , ki jih spremlja državna inštitucija, pooblaščena za izvajanje monitoringa kakovosti voda v Sloveniji. To je MOP ARSO (bivši hidrometeorološki zavod) , ki pa del analiz, oz. monitoringa oddaja drugim (akreditiranim organizacijam), oz. monitoring celo opušča , če ga k temu striktno ne veže zakonodaja oz. podpisani dogovori. Tako sta bili Poljanska in Selška Sora v okviru državnega monitoringa po letu 1995 ponovno analizirani šele v letu 2000. Omenjen monitoring (premalo izbranih vodotokov za spremljanje kakovosti ter premalo vzorčnih mest na spremljajočih vodotokih) ne more služiti za celostno sliko o kakovosti površinskih voda obravnavnega območja .

Vodno okolje obravnavanega območja v veliki meri onesnažujejo naselja z neurejeno kanalizacijo , kmetijska dejavnost, ki predstavlja razpršen vir onesnaženja (npr. gnojišča, neustrezno spravilo gnoja na polja , neustrezno gnojenje, prekomerna uporaba umetnih gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev, itd.) ter nedovoljeno izlivanje in odlaganje nevarnih in drugih odpadkov na neprimerna mesta (olja , razredčila , lake, barve, elektrolitske kopeli , naftni derivati , ostanki pesticidov, zdravila, itd.). Problema divjih odlagališč se v občini zavedajo. Opravljena je njihova inventarizacija, v izdelavi in izvrševanju pa so sanacijski projekti . Na obmOČju občine je evidentiranih 18 gramoznic, od katerih se v 2 gramoznici odlaga večinoma odpadni gradbeni material. Odlagališča nevarnih odpadkov pa predstavlja veliko število gramoznic. ObstOječa legalna deponija komunalnih odpadkov v Dragi je bila med leti 1990 in 1993 vodotesno zatesnjenaV občini je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov, ki se transportirajo na reciklažni center v neposredni bližini obstoječe deponije. Po dosedanjih podatkih daje to zelo zadovoljive rezultate. Odloženi odpadki se sproti prekrivajo z dehidriranim in obdelanim muljem iz CČN . V izdelavi pa so študije o razširitvi obstoječe deponije.

V spremljajoči grafični prilogi so prikazani : kakovostni razredi Poljanske, Selške ter Skupne Sore (definirani na osnovi republiškega monitoringa) , komunalna deponija, gramoznice, CČN , kanalizacijo (podatki posredovani s strani naročnika) , naselja z neurejeno kanalizacijo ter kmetijske površine (podatki posredovani s strani naročnika).

2.4 Sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode

Podatke za izdelavo tega poglavja smo pridobili na Loški Komunali , d.d., Škofja Loka in s strani naročnika

ObstOječ i centralni kanalizacijski sistem je pretežno mešanega tipa , kar pomeni , da se po glavnih zbiralnikih na centralno čistilno napravo odvaja tako sanitarna in tehnološka kot tudi padavinska odpadna voda.

Mi Š i Č EV VODARSKI DAN 2002

mag S. JUVAN - 9-A. KOVAČ i Č. V PETRINEC VODA IN PROSTOR

Večina industrije, ki se nahaja v naselju Škofja Loka in njeni okolici je priključena na javno kanalizacijo z iztokom na centralno čistilno napravo zmogljivost 85.000 enot. Najbolj problematični priključniki so Gorenjska predilnica , Klavnica in Mlekarna. Nepriključeni industrijski objekti so: Corona - Reteče 4, SGP Tehnik - betonarna , Termo, Bodovlje. Večina objektov v mestu Škofja Loka je priključenih na javno kanalizacijo, razen naselij Puštal , Vincarje in del Stare Loke. Delno priključeno je tudi naselje Sveti Duh , nepriključena pa sta Forme in Dorfarje .

2.5 Sistem oskrbe s pitno vodo

Analiza stanja sistema oskrbe s pitno vodo je povzeta po podatkih pridobljenih s strani naročnika ter letnih poročilih o zdravstveni ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo za leto 2000 za vodovod Škofja Loka ter o kvaliteti pitne vode lokalnih vodovodov v občini Škofja Loka za leto 1999. Priloge priložene tekstu so povzete po podatkih , ki nam jih je posredoval naročnik . Vsebujejo le situativni prikaz loškega vodovoda , medtem ko za prikaz lokalno - vaških vodovodov ni na razpolago ustreznih podlag .

Loški vodovod (vodovodno omrežje centralnega sistema mestnega območja) oskrbuje s pitno vodo približno 19.000 prebivalcev Škofje Loke z okolico. Loška komunala upravlja poleg Loškega vodovoda tudi 2 manjša vodovoda. Dolžina primarnega omrežja Loškega vodovoda je približno 72.000m in je zgrajeno iz salonitnih, litoželeznih, PVC, PE in pocinkanih cevi. V letu 1999 so po oceni (na osnovi plačane vode) distribuirali približno 26.000 m3 vode. V upravljanju občine Škofja loka pa je še 20 lokalnih - vaških vodovodov. V skladu z zahtevami naročnika Loške komunale, d.d. in določili Pravilnika o ustreznosti pitne vode (Ur.1. RS št. 46/97, 52/97, 54/98 in 7/00) pa se vsako leto pripravi tudi letno poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode vodovodov, ki so v upravljanju Loške komunale, d.d.

Na splošno zdravstvena ocena pitne vode in varnosti oskrbe z vodo za loški vodovod navaja, da je pitna voda zdravstveno ustrezna, vendar ni varna , dokler se ne zagotovi stalna dezinfekcija s stalnim nadzorom za 2 zajetji , eno od zajetij pa bi bilo potrebno opustiti .

2.6 Raba vode, vodnih površin in vplivnih območij voda

Glede (po)rabe vode lahko načeloma rabo razdelimo v primarno, t.j . tisto, ki je nujna za človekov obstoj (pitna voda) in sekundarno rabo, ki je pogojena z gospodarskimi dejavnostmi (namakanje, plovba, pridobivanje električne energije , hladilna voda , procesna-tehnološka voda, itd.)

Podrobnih podatkov o sekundarni rabi vode na območju občin Škofje Loke ni na razpolago Sekundarna raba vode na Poljanščici in Selščici se kaže kot uravnavanje vodnega režima (Puštalov jez, Krevsov jez ... ) pridobivanje el. energije (MHE), kopaine vode, vodne naprave, žage .... Na Skupni Sori se sekundarna raba kaže kot recipient prečiščenih odpadnih voda iz CČN , eksploatacije proda, vzpostavitev rekreacijskih con itd ....

3. Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema

3.1 Vodna in obvod na zemljišča

Pri izdelavi prostorskega plana je vsekakor pomembna tudi določitev zemljišč vodnega prostora. Kategorije vodnega prostora so povzete po Metodologiji za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z njimi - VGI Ljubljana 1994, 1995.

Delitev vodnega prostora Delitev vodnega prostora na eni strani določa tista zemljišča , ki bodo v državni lasti , naj si bo republiški ali lasti lokalne skupnosti , in ki so potrebna za celovito urejanje vodnega režima in gospodarjenje z vodami na splošno. Na drugi strani pa vodni prostor obsega tudi območja vpliva voda , ki bodo podlegla določenim omejitvam rabe tega prostora in nekaterim posebnim pogojem gospodarjenja z njimi . Vodni prostor razdelimo na 3 kategorije:

vodna zemljišča , na katera voda pri svojem kroženju v povprečju vsaj enkrat letno deluje neposredno in so glede na njihov pomen za varovanje vodnega režima po definiciji Zakona o varstvu okolja v javni lasti ;

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

mag . S. JUVAN - 10 -A. KOVAČiČ , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

vodni svet, to so pribrežna, poplavna, erozijska in druga zemljišča , kjer voda deluje ali posredno ali neposredno, vendar intenzivno in občasno , ter so lahko v javni ali zasebni lasti , vendar pod posebnim režimom varstva ; zavarovana in vodovarstvena območja , ki jih določi država z namenom, da se zavarujejo redke naravne vrednote vodnega okolja in naravna vodna bogastva teh območij.

Značilnosti kategorij vodnega prostora

Pri razvrščanju prostorsko opredeljenih in ovrednotenih pojavnih oblik voda v posamezne kategorije zemljišč vodnega prostora moramo upoštevati temeljne značilnosti posamezne kategorije.

Vodno zemljišče je površina, na kateri se zaradi trajne prisotnosti voda oblikujejo posebni pogoji, pomembni za obstoj in vzdrževanje vodnih biotopov in habitov ter drugih ravnotežnih pogojev, ki so pomembni za vzdrževanje in razvoj vodnih ekosistemov in se zaradi tega razlikujejo od ostalega kopenskega sveta. Sem se uvrščajo struge vodotokov, brežine vodotokov do vsaj povprečne letne visoke vode, opuščeni meandri vodnih tokov, mrtvice, mokrine in močvirja , dno naravnih jezer, zbiralnikov voda, obala naravnih jezer in zadrževalnikov voda. Vodna zemljišča so javno dobro in bi naj bila v državni lasti.

K vodnim zemljiščem je potrebno uvrstiti tudi varstvene pasove ob vodotokih , ki imajo vlogo »buffer« cone med intenzivnejšo rabo okolice in vodotoki ter omogočajo vzdrževalna dela na vodnih zgradbah . Minimalna širina varstvenih pasov naj znaša ob Sori , Poljanski in Selški Sori vsaj 1 O m od roba brežine, ob njihovih pritokih pa vsaj 5 m od roba brežine. Vodna zemljišča grafično niso prikazana zardi merila v katerem so garfične priloge obdelane.

Vodni svet je površina, na katerem se zaradi posrednega ali občasnega intenzivnega delovanja voda oblikujejo posebni pogoji , ki pomembno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje vodnega režima. Zato so na teh zemljiščih potrebni posebni varovalni ukrepi za varovanje in zagotavljanje njihove funkcionalne namembnosti , ekoloških značilnosti in krajinske skladnosti z vodnim okoljem. Mednje uvrščamo erozijska območja povirij oziroma hudourniških območij (plazovita območja , območja počasnega plazenja snežne odeje, plazljiva, labiina in pogojno stabilna zemljišča) , pribrežna zemljišča naravnih poplavnih območij, umetne površine, namenjene za začasno zadrževanje voda in druge umetne vodne površine, ki so jih ustvarili uporabniki vodnih pravic na podlagi podeljene koncesije. Zemljišča v vodnem svetu so lahko v državni ali privatni lasti.

Zavarovano in vodovarstveno območje je površina na kateri se vsled potreb po intenzivnem varovanju količin in kakovosti voda predpisuje poseben varstveni režim gospodarjenja. Mednje uvrščamo

vodozbirna območja vodnih virov (območja talnih voda v razpoklinah kamnin in vodonosnih slojih zemljin ter območja gibanja kraških podzemnih tokov) in ostale površine, ki so zavarovane zato, da se ohranijo značilnosti naravnega vodnega okolja ter vodnogospodarskih , kulturnih in tehničnih spomenikov. Zemljišča na zavarovanih in vodovarstvenih območjih so lahko v državni ali privatni lasti.

3.2 Zasnova urejanja in ohranjanja odtočnega režima

Ključni problem odtočnega režima je poplavna varnost Škofja Loke, saj je v preteklem obdobju prišlo tu do neprimerne pozidave. Pretočnost glavnih recipientov vode obravnavnega območja močno zmanjšuje vnos materiala, ki ga s številnih grap v Soro prinesejo hudourniki. Material , ki ga vode nosijo seboj predstavlja večji problem, kot visoke vode same, saj se useda takoj, ko se vode na prihodu v ravnino umirijo. Vzrok odnašanja drevja je tudi neprimerno gospodarjenje z gozdnim prostorom. Zajezitev odnašanja gramoznega materiala je možna le s sistemom izgradnje prodnih zadrževalnikov. Pogostost poplav je možno zmanjšati z izgradnjo zadrževalnikov na povodju obeh Sor.

Vsi ukrepi , ki se bodo izvajali s ciljem izboljšanja odtočnega režima, morajo biti načrtovani in zgrajeni tudi v skladu z ekološkimi zahtevami. Pri izdelavi načrtovalske dokumentacije je potrebno vključevati tudi strokovnjake z naravovarstvenih območij oz. opraviti ustrezne raziskave o naravovarstvenem vrednotenju območja ter temu primerno poiskati rešitve.

Med drugim morajo rešitve problemov odtočnega režima upoštevati : varovanje retencijskih površin , varovanje mokrišč , varovanje naravnih vodotokov, ohranjanje vegetacijskih pasov ob vodotokih, predvideti je potrebno renaturacije vodotokov, krajinske in ambientaine sanacije vodotokov:

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

mag . S. JUVAN -11 -A. KOVAČiČ , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

Osnove za predlog ukrepov potrebnih za izboljšanje odtočnega režima so v obravnavnem poglavju povzete po .·

1.Sora - koncept ureditve povodja (Strokovna podlaga, Končno poročilo , APR 1993, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, št.proj. C-32) , 2. Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v Škofji Loki , skupna Sora od sotočja Poljanske in Selške Sore do Suhe, Idejna zasnova, št.proj 2312/00 , VGB Maribor,d.d., 3. Poplavna varnost Selške Sore na območju Krevsovega jezu, idejna zasnova, št.proj . 2018/97, VGB Maribor, d.d . 4. Zadrževalniki na povodju Sore, idejna zasnova št. proj . C-934/1 , VGI , družba za gospodarjenje z vodami , d.o.o. Ljubljana (zadrževalnik »Selška Sora - Prerez 3a« , zadrževalnik »Selška Sora - Prerez 5« , zadrževalnik »Planica« zadrževalnik »Žabnica«).

V grafičnih prilogah so prikazani ukrepi za izboljšanje odtočnega režima v strugi , ukrepi za izboljšanje ekoloških pogojev, ukrepi za izboljšanje odtočnega režima izven struge, zadrževalniki proda, pragovi za zadrževanje proda ter možne akumulacije(zadrževalniki visokih voda) . Posamezni ukrepi so v tekstu tudi podrobneje definirani ter opisani pod posamezno številko, ki je usklajena s številko na grafični prilogi.

v študiji Koncept ureditve povodja - Sora je predvideno zagotavljanje 2 - 5 letne varnosti kmetijskih zemljišč , kar pa se je v preteklosti izkazalo kot neracionalno in je v nasprotju s sedaj veljavnimi smernicami trajnostnega razvoja . V študiji ni posebej opredeljeno, kateri ukrepi služijo za zagotavljanje poplavne varnosti kmetijskih površin , zato v omenjenih podlagah povzemamo vse predvidene ukrepe. Menimo, da je v prostorski plan potrebno vključiti le ukrepe, ki zagotavljajo poplavno varnost infrastrukturnih objektov in urbanih površin. Ob poplavah 1990 je bilo ob celotni Sori poplavljenih cca 505 ha površin , od tega 14 ha urbanih, zato večji regulacijski posegi , razen ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti urbanih območij , niso smiselni. Predlagamo, da se pri projektiranju nadaljnje dokumentacije ponovno prouči namen predvidenega posega in se ga izvede le v primeru večanja poplavne varnosti urbanih površin in infrastrukturnih objektov.

3.3 Zasnova rabe vode in vodnih površin

Poleg klasične rabe vode in vodnih površin kot so pitna in tehnološka voda, kar je posebej obdelano v okviru področja Oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode, ter specifičnih rab, ki so vezane na druge sektorje (energetika, kmetijstvo, ribištvo, industrija, turizem itd.), so v tem poglavju obdelane nekatere splošne pogoje rabe vode in vodnih površin: raba retencijskih površin , kopaine vode, male hidroelektrarne, eksploatiranje proda.

3.4 Zasnova varstva kakovosti vode in vodnega okolja

Obstoječe kontrole kakovosti vode v vodotokih na območju občine Škofja Loka ne zadostujejo za prikaz dejanskega stanja kvalitete površinskih voda. Spremljane kvalitete vode je potrebno razširiti na celotno hidrografsko mrežo ter število kontrolnih mest na Poljanščici , Selščici in Skupni Sori povečati .

Smiselno bi bilo ponovno uvesti kataster onesnaževalcev, ki bi lahko temeljil na letnih poročilih

monitoringov kakovosti odpadnih vod, ki jih je vsak od onesnaževalcev dolžan izvajati . V okviru varstva in izboljšanja kvalitete vode oz. okolja je potrebno predvideti tudi takojšne sanacije obstoječih virov industrijskega onesnaževanja (npr. Gorenjska predilnica , Klavnica , Mlekarna. Corona - Reteče 4, SGP Tehnik - betonarna,Termo - Bodovlje)

Takoj je potrebno pričeti z sanacijo divjih odlagališč , ki posredno ali neposredno onesnažujejo površinske vodotoke. Divja odlagališča potrebna sanacije so prikazana na spremlajoči grafični prilogi .

V poglavju pa so grobo definirani tudi ukrepi povezani z sanacijo oz. razširitvijo komunalne deponije, ter iskanjem novih lokacij . Politiko ravnanja z nevarnimi odpadki je potrebno uskladiti z drugimi občinami in skupno nastopiti pri iskanju in rešitvi problema .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

mag . S JUVAN - 12 -A. KOVAČiČ , V. PETRINEC VODA IN PROSTOR

3.5 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadne vode ter oskrba z vodo

3.5.1. Koncept odvajanja in čiščenja odpadne vode

V poglavju so grobo opredeljeni potrebni ukrepi za izboljšanje stanja na kanalizacijskem sistemu ter na področju čiščenja odpadnih vod ter opredeljena njihova prioriteta. Na spremljajoči grafični prilogi so prikazana: divja odlagališča potrebna sanacije (gramoznice) , lokacije predvidenih ČN , CČN-potrebno povečanje kapacitete , legalna komunalna deponija potrebna sanacije in razširitve.

3.5.2. Koncept oskrbe z vodo

Koncept uporabe in zaščite vodnih virov je obdelan v posebnih strokovnih podlagah, zato so v tem poglavju navedeni predvsem ukrepi , ki so povezani z distribucijo pitne vode med uporabnike.

OPOZORILO O CELOVITOSTI STROKOVNIH PODLAG IN TEŽAVE PRI IZDELAVI

Veliko podatkov in ustreznih strokovnih podlag , ki so potrebni za pripravo kar najbolj racionalne variante koncepta prostorskega razvoja urejanja in varovanja vodnega sistema, ni na razpolago. Za . komentar in izdelavo nekaterih poglavij smo zato pridobili ekspertna mnenja posameznih strokovnjakov. Za kvalitetnejše vodnogospodarske podlage bi bilo potrebno izdelati Načrt ureditve povodja Sore kot osnovni načrtovalski dokument s področja upravljanja z vodami iz katerega je možno povzeti vsebine potrebne pri izdelavi prostorskega plana.

V projekt so vključeni rezultati parcialnih študij , ki pa se lahko s celovitim pristopom precej spremenijo . To še posebej velja za rešitve problemov odtočnega režima, kjer je potrebno preveriti sinergične učinke posameznih predlogov. V tej fazi smo zato v podlage vključili vse predvidene ukrepe, ki jih predlaga Javno vodnogospodarsko podjetje Kranj . Med njimi so tudi taki , ki izboljšujejo poplavno varnost kmetijskih zemljišč , kar pa se je v preteklosti izkazalo kot neracionalno in je tudi v nasprotju s sedaj veljavnimi smernicami trajnostnega razvoja . V študiji , ki nam je po navodilih VGP Kranj služila kot osnova, namreč ukrepi , ki služijo za zagotavljanje poplavne varnosti kmetijskih površin niso posebej definirani .

Za poglavja oskrbe z vodo ter odvajanje odpadnih vod smo uporabili predvsem podatke poslane s strani naročnika .

Grafične priloge so zaradi boljše preglednosti natisnjene v merilu 1: 30000, čeprav so obdelane na nivoju merila 1 :25000.

Na podlagi dogovora z naročnikom problematika uporabnosti , kvalitete in zaščite vodnih virov v teh strokovnih podlagah ni obravnavana. Vodni viri ter na to vezane teme (vodovarstveni pasovi , kakovostno stanje podtalnice, vododeficitarna območja , izviri .. ) so obdelani v samostojnih strokovnih podlagah . Prav tako so v posebnih strokovnih podlagah obdelane tudi naravne znamenitosti in kulturna dediščina obravnavanega območja . Med njimi so tudi tiste, ki so vezane na vodo ali vodno okolje , zato v teh podlagah niso posebej prikazane in obdelane.

ZAKLJUČEK

Voda v prostoru omogoča možnosti razvoja , hkrati pa predstavlja omejitve pri rabi prostora. Vključevanje vodnogospodarskih vsebin v prostorsko načrtovanje zato predstavlja pomembno osnovo, ki omogoča načrtovanje prostorskega razvoja , usklajeno s pojavnost jo vode. Pri izdelavi vodnogospodarskih podlag za izdelavo prostorskega plana se običajno srečamo s problemom pomanjkanja potrebnih podatkov o stanju vode v prostoru ter celostnih strokovnih podlag , s katerimi bi bili definirani cilji in ukrepi s področja upravljanja z vodami .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

mag. S. JUVAN AKOVAČiČ , V. PETRINEC

- 13-VODA IN PROSTOR

Vodnogospodarske osnove povodij , kot osnovni dokument, v katerem bi bilo prikazano stanje in opredeljena strategija in cilji upravljanja z vodo ter Nač rt i upravljanja povodij , kjer bi bili definirani ukrepi za doseganje opredeljenih ciljev, predstavljajo žal le delno realizirano nalogo, ki jo je Slovenija dolžna izpolniti v skladu s svojo in evropsko zakonodajo. Načrtovalski dokumenti s področja upravljanja z vodami na povodju , verificirani s strani MOPE so pogoj za kvalitetno in usklajeno izdelavo vodnogospodarskih podlag na delu povodja, ki ga pokriva prostorski plan posamezne občine . Neusklajene in nepravočasno izdelane podlage nemalokrat povzročijo nepremišljene posege v vodni prostor (pozidave poplavnih območij , neustrezna raba zavarovanih in vodovarstvenih območij) , oziroma posledično podražijo investicije v objekte, ki so neprimerno locirani v vodnem prostoru .

7. Viri

1. Sinteza vodnogospodarskih vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju države, delovna verzija , FGG-IZH , Vahtar M., Kompare B., december, 2001

2. Metodologija za vključevanje vodnogospodarskih vsebin v sistem prostorskega planiranja na lokalnem nivoju z aplikacijo Končno poročiI0-2 . del (aplikacija - Voda in vodno gospodarstvo v prostorskem planu mestne občine Ljubljana, FGG-IZH, Vahtar M., Kompare B., junij 2001

3. Kategorizacija voda - pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu ,VGI , Fazarinc R , marec 1994, štproj . C-274

4. Strokovne podlage za koncept gospodarjenja z vodami FGG-IZH, Ljubljana, 1997

5. Vodnogospodarske osnove Slovenije, Zveza vodnih skupnosti in Vodnogospodarsko podjetje Maribor, 1978

6. Metodologija za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z njimi - VGI Ljubljana 1994,1995

7. Vahtar M. , 2000, Vodnogospodarske strokovne podlage za prostorski plan Slovenije, Miščev vodarski dan 2000, str.66-72

8. Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za območje občine Škofja Loka, VGB Maribor d.d., 2001 , štproj . 2339/01

Mi ŠiČEV VODARSKI DAN 2002