NNVVOO SSAAEEMM

PRILOG

NOEMVRI 22000033

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

Bosanska razglednica

Xez do sabajle...!

Kako do dijalog me|u dr`avata igra|anskiot sektor

Sorabotka bez zadu{uvawe na pomaliot!

Fatalnata privle~nost na evrointegraciite

Evropska unija kako nade` vo podobro utre

Sedmata sila gi pominuva godinite na opasno `iveewe

@iv novinar e dobar novinar!

NNVVOO SSAAEEMMRefet Abazi, akter,

administrativen direktor na Detskiot

teatarski centar

Me{anata publika e na{a strate{ka cel

Ete, od pred nekoja godina, i Saraevo ima svojxez festival. Kako i s¢ drugo vo dr`avavabosanska, i toj e plod malku na doma{en en-

tuzijazam, malku na stranski fondovi i razbira-we, {to ne zna~i deka voop{to e lo{, vo sodr-`inska ili kakva druga da e smisla. Naprotiv,toa na organizatorite (grupa mladi lu|e koi nozeispokr{ija tr~aj}i naokolu) im ovozmo`uvane{to {to, na primer, kaj Skopskiot festival-ski rodnina go ima s¢ pomalku. A toa e, pogoduva-te, xezot �kako takov�. Za razlika od ovde{niotfestival, na skopskiot s¢ pove}e mu nalikuvaimeto �Latino� festival (a Belopeta ako e pame-ten, seriozno }e porazmisli za takvoto re{enie),oti s¢ {to mo`e da se slu{ne e narodna i {lagermuzika isto~no od Andite i ju`no od Rio Grande.Ne deka toa e lo{o, naprotiv.

Mene li~no, oti ne sum mnogu po xez muzikata,a i ne sum ba{ najubeden deka site onie {to sestiskaat za karti sekoj oktomvri sekoj den se bu-dat i zaspivaat so Majls Dejvis na gramofonite,toa mnogu ne bi trebalo da me interesira. Pove-}e me interesiraat paralelite {to mo`e da giizvadime so tranziciskoto bitisuvawe. Imeno,vo bukvalno s¢ {to ni se slu~uva, na ekonomsko,politi~ko, kulturno, socijalno, pa duri i Ov~ePole, namesto vistinskite ne{ta, dobivame suro-gati neprepoznatlivi do bolka, a nivniot izbormalku zavisi od lokalnite vkusovi i sklonosti.Ona {to ni go prodavaat kako socijaldemokrati-ja vo sekoja normalna zemja na svetot e nekakovcentar koj, da bidat rabotite postra{ni, duri ivle~e kon desno. Ona {to na{ata navodna desni-ca ni go podmetnuva kako demohristijanstvo, pak,se sveduva na istiot toj desen centar. Eve, na pri-merot na Makedonija, kako mo`at socijaldemok-rative na{i, pred s¢, da se gri`at za dobrobittana golemite me|unacionalni korporacii, names-to za lokalnite nadni~ari? Nacionalistite, oddruga strana, suverenitetot go spomnuvaat samoako toa mo`e({e) da im donese nekoja pogolemaprovizija, platena vo cvrsta valuta sekako, od is-tite takvi korporacii. Nominalnite socijalis-ti i~ da ne gi spomneme, oti notoren fakt e dekagi predvodi tip so feudalni sklonosti. U{te daim go pobara na kmetovite pravoto na prva bra~-na no}...

Problemot, prakti~no, e vo toa {to e ograni-~eno pravoto na izbor, ili barem na javno izrazu-vawe na sopstveniot izbor, {to, pogoduvate, naj-ekstremno se javuva pri organiziraweto izbori.Eve vi gi, na primer, poslednite pretsedatelskiizbori vo Srbija. Koj ja sledi kampawata posiste-mati~no, glavno e skandaliziran od izvonredniotuspeh na tamo{nite radikali. A, normalno, siteanketi niv gi stavaa nekade daleku na treto mes-to. Toa najlesno se objasnuva tokmu so stravot odjavnoto deklarirawe za svojot izbor. Vo Srbijaprosto stana op{testveno neprifatlivo da gla-sa{ za Radikalnata Partija, pa koga }e ti se javatod Galup, ti }e im ka`e{ deka ne si odlu~il za ko-go }e glasa{, pa oni fino }e se stapisaat koga }e

sfatat deka milion i kusur lu|e gi prikrile svo-ite simpatii. HDZ vo Hrvatska celi dve godiniigra{e na istata karta, s¢ dodeka ne stana jasnodeka izbori }e ima, i toa ovaa godina, {to za nivbe{e znak deka mo`at da po~nat da demonstrira-at sila i da potvrdat deka na niv mora da se smetakako na najseriozni kandidati za narednite ~eti-ri godini na vlast. Porakata kon me|unarodnatazaednica be{e u{te pojasna. "Nie }e pobedime naovie izbori (vo momentot koga go pi{uvam ovojtekst se sobiraat rezultatite od desette izborniedinici, i takviot ishod e verojaten, iako ne e si-guren), i }e morate da razgovarate so nas.#

Prosto mi e }ef koga gi gledam site onie mudriglavi vo Brisel od kar{i Atlantikot kako sega setufkaat dodeka go gledaat rastot na �nacionalis-tite.� ]ef mi e, se razbira, oti navistina nemaatpri~ina za takvo ne{to. Na lokalnata politika ise zacrtani taka tesni ramki vo koi mo`e da sedvi`i, {to nema nikakva opasnost nekoj da zabegani za milimetar. Site izborni kampawi i progra-mi vo regionot se sveduvaat na edna edinstvena re-~enica, "~lenstvo vo EU i NATO.� Zatoa sum pod-gotven da se oblo`am vo {to sakate deka reformi-te nasekade vo regionot }e se turkaat napred pole-ka i bolno, i deka, duri i ako pobedat, radikalitevo Srbija i hadeze }e bidat isto tolku kooperativ-ni kako i sega{nite garnituri. U{te popodgotvensum da se oblo`am deka, koja i da dojde partija navlast, narednite izbori }e gi izgubi, oti glasa~i-

te imaat sosema poinakvi idei za {to treba da sezalagaat nivnite voda~i. Vpro~em, koj i da e, }e mo-ra da otpu{ti ma{ala brojka rabotnici, da zatvo-ri o-ho-ho fabriki i �kapitalni investicii�, a bo-gami i da prodade ponekoj nacionalen interes.Takvite ne{ta, nesomneno, moraat da se kaznat.

Ednostavno, ona {to nam ni go nudat od Zapad e~orba vo koja ima i malku blago, i malku soleno,ama nikako luto ili gor~livo. Ama narodot tuka erasten na grav i mrsna hrana, a toa odli~no odi sovezeni piperki i feferoni i mnogu kromid, pa se-to toa mu e malku blutkavo.

E, bando, deka gluposta e neuni{tiva i deka sejavuva nasekade, bez predupreduvawe, eden od pos-lednite primeri go imame vo Saraevo. Na nekolkusovetnici vo op{tinskite vlasti na Op{tinaStari Grad, odedna{, im se vide plakatot naMESS (dolgogodi{niot izvonreden teatarskifestival) kako stra{en udar vrz javniot moral ipsihi~koto zdravje na javnosta, a posebno na deca-ta. Inkriminiraniot plakat sodr`i dva para, daprostite, cicki, dve ma{ki dve `enski, vkupno ko-mada-~etiri (4). Elem, imenuvanite `lezdi se tak-va opasnost za javniot moral, i op{tinarite setolku navredeni {to v godina, ako e zdravje, MESSnema da dobie nitu pari~ka od op{tinskata kasa.Ma{ala, tuka se najdoa pogodeni javnite glasila,NVO, borcite za ~ovekovi prava i prava na ivot-nite, kako i site ostanati koi smetaat deka qubi-telite na goli `enski gradi imaat pravo svojata

qubov kon nivnite nesporni estetski vrednosti(osobeno ako se spakuvani vo plakat koj ima pogo-lema umetni~ka vrednost od nekoi pretstavi naMESS) i javno da ja istaknat. Javniot pritisok us-pea, {to e retkost i od `irito zaslu`uva najmal-ku deset poeni, da gi natera gradskite i op{tinskitatkovci i majki da si ja pogazat besata.

Od drugite va`ni temi... pa ete, Marovi} dojde ise izvini za s¢ . Po stariot dobar obi~aj, takviteizvinuvawa se davaat an blok, nema imiwa i poda-toci, i glavno se negativno primeni. Ovakvi mu semotivite, onakvi mu se motivite, on ovaka, on ona-ka... Site kako da zaboravaat deka Svetozar si e po-liti~ar, i deka ne mora nu`no da veruva vo ona{to go pravi, u{te pomalku vo ona {to go govori.Negovo be{e da se izvini ({to e golema moda vo de-ne{niov svet, u{te malku pa }e po~nat da si se iz-vinuvaat predvreme). U{te dvojkata �Bi end Bi� dase izvinea vo London, kamo kraj za taa sre}a. Neoti toa }e gi spre~i onie ku~kini sinovi od Al-Kaeda ili kako ve}e ne se vikaat da potepaat ne{-to nevin svet, ama ~isto da ostanea iskreni naformata.

* * * Kone~no, mala preporaka do Gradski Kina (pos-

toi li taa firma u{te, ili ne{to sum ispu{til).Pod itno da go nabavat �Ogan� (originalniot nas-lov e "Gori vatra�) na Pjer @alica. Narodot ba-rem ubavo }e se iznasmee i }e vidi odli~en film.

Aj sega, zdravo, mora ne{to i da se raboti!

2 NOEMVRI 22000033

Svesen sum si potpolno deka ne-koj }e re~e oti sum totalnolud ako ka`am deka paso{ite

imaat i toa kakva vrska so ga}ite!..Za onie {to trgale maki po svetot(od postarata generacija), toa ne evoop{to iznenaduva~ka informaci-ja. Podocna }e vi stane jasno od kadee ovaa ujdurma. Glavata mi stana ta-pan od informaciite oblikuvani namilion na~ini za toa kakvi paso{i}e imame,( patni ispravi so koi }ese gordeeme po svetov), na koi jazici}e ni gi pi{uva imiwata i prezimi-wata. Cela sre}a {to na bilo kakovjazik i da gi pi{uva na{ite imiwa,za sre}a nema da ni gi pi{uva nadi-macite, zatoa {to vo toj slu~aj sitebi trebalo da imame ist prekar -KOPUCI! Ista grafa za site!

Da se bide kopuk i ne e takastra{no kaj nas, zatoa {to glavno }ese bide vo trend, a i ne bi bilo ne{-to nevoobi~aeno. Ba{ka toa, {tododeka se dogovorime kako }e izgle-daat na{ite �putovnici� i dali bibilo ubavo da postoi i verzija nastarohebrejski, duri i B’lgarija }eni vovede viza. E.... go e`o! .. Vo tojslu~aj, paso{i ne bi ni bile potreb-ni! Pa, kaj na majka mu }e odime?!

* * *Pri krajot na sedumdesetite godi-

ni bev tinejxer, sopstvenost i �do-

ma}a radinost# na roditelite, koiimaa mo`nost da mu dozvolat na si-na si da odi vo Italija i da si kupigardeoba. Site malku postari dobroznaat deka be{e vo moda da se nosatfarmerki so "u{i� kupeni na "Pon-te Rossa� vo Trst. Vo toa vreme,imavme crveni paso{i koi �dru`eTito� ni gi dade da se fraerisame posvetov, vleguvajki vo koja sakame dr-`ava bez viza. Na crniot pazar nafalsifikuvani i kradeni paso{i,tie crveni par~iwa hartija bea naj-skapoto ne{to. Poznato be{e deka�beogradskite mangupi�, gi na~eku-vaa na pazarot vo Trst, "ov~i~kite�od na{ive kraevi i im gi odzemaapaso{ite i toa "na lep na~in i bezubexivawa�. Gi preprodavaa po ne-kolku iljadi marki!

Mnogu tipovi znam koi se praveadeka im se ukradeni paso{ite, avsu{nost gi prodavaa tamu, pa se

vra}aa doma oble~eni kako lord Ka-rington, a .. ba{ka im ostanuvaa pa-ri i "so`aluvawe od italijanskite

vlasti#. E,.. taka jas si otidov na pa-zarewe vo Trst, arno ama, kako go-lobrado deti{te koe e upla{eno odtakvi volci koi goltaat paso{i- sigo staviv paso{ot vo ga}i, za da nemo`e nikoj tuku taka da mi brcne ine daj bo`e da mi go zeme paso{ot!Ako nekoj eventualno prave{e in-spekcija po pazarot vo Trst po ga}i-te na mnogu toga{ni Jugosloveni, }ese nagleda{e ne samo erotika, tukui administracija! Sekoj vtor si go�brcnuva{e paso{ot vo ga}i#. Popr-vo mo`e{e da mu otkorne{ ne{todrugo, otkolku paso{ot od �ga{ti-te#!

* * *Si {etam taka denovive po ulica,

koga od sprotiva slu{am kako edentatko na sina si mu prerekuva ne{tovo stilot na � na baba ti ga}ite!� Misvetnuva razmisla, kako Arhimedkoga }e izvikne, "EUREKA�

Zamisli,.. si mislam,.. tolku uka-buka okolu paso{ive, a za pet parine ni vredat. Vo Trst mo`eme segada si gi stavime na ~elo i da vikameura,.. badijala! Mo`eme kakvi saka-me ga}i slobodno da nosime, bezstrav od napad na "beogradskitemangupi#. Neka re~e posle nekoj de-ka na{ava dr`avi~ka ne se gri`i zana{ata bezbednost vo tu|ina!

DEJAN GEORGIEVSKI

Za paso{ite i ga}ite

U moe vreme be{e drug muabet!

Bosanska razglednica

Xez do sabajle...!

AGIM JONUZ

Ednostavno, ona {to nam ni go nu-dat od Zapad e ~orba vo koja ima imalku blago, i malku soleno, ama

nikako luto ili gor~livo

Prosto mi e }ef koga gi gledam si-te onie mudri glavi vo Brisel odkar{i Atlantikot kako sega se

tufkaat dodeka go gledaat rastotna "nacionalistite�

Na vremeto, koga imavmecrveni paso{i,

mo`evme da se fraeri-suvame po svetov,

vleguvaj}i vo koja sakamedr`ava bez viza

Dodeka se dogovorimekako }e izgledaat na{i-te �putovnici� i dali bibilo ubavo da postoi iverzija na starohebrej-ski, duri i B’lgarija }e

ni vovede viza

Kakov vid gra|ansko iskustvo nudipodigaweto na eden nov, mnoguspecifi~en teatar za deca vo se-

ga{ni uslovi vo Makedonija, smesten voStarata skopska ~ar{ija?

Okolu Detskiot teatarski centar sesobrani lu|e na individualni relacii,po prethodna sorabotka na razni proek-ti, no negovoto oformuvawe e eden vidu~ili{te za site. Pri otvoraweto nateatarot, koe e zaka`ano za vtorata po-lovina na januari idnata godina, }e seigraat tri pretstavi za deca: #[areno-okiot# na albanski jazik, #Solzi i bise-ri# na turski jazik i #Kukavicata# namakedonski jazik. Ovaa koncepcija e za-edni~ki stav na site koi {to rabotat voDetskiot teatarski centar. Za meneli~no, toa se tri jazika so koi jas na ne-koj na~in sum porasnal, sum se razvil,tie se del od mojot kulturen identitet.Se razbira, turskiot jazik go znam po-malku od makedonskiot, no so taa kultu-ra jas mnogu intenzivno komuniciram.Nie nemame namera da produciramepretstavi na trite jazika, samo za da imse dopadneme na donatorite, na{ #mo-dus vivendi# e da ja izme{ame publika-ta. Osven toa, trite pretstavi }e bidati titluvani, prevedeni, a denovive smevo pregovori i za obezbeduvawe na apa-ratura za simultan prevod.

Na koj na~in publikata }e mo`e da gisledi pretstavite ?

Pretstavite preku video bim }e setitluvaat na dopolnitelni dva jazika,toa zna~i deka pretstavata na makedon-ski }e se titluva i na albanski i na tur-ski jazik. Planiranite reklami vo me-diumite, treba da im stavat do znaewena decata, deka }e imaat mo`nost so po-mo{ na prevodot, da gledaat bez prob-lem, pretstavi na bilo koj od trite jazi-ci. Me{anata publika e na{ata prvastrate{ka cel, a vtorata e da nametnemeeden poinakov teatar za deca. Se znaedeka ovde kaj nas postoi detski teatarkoj e uslovno re~eno #zabavuva~ki#, anie sakame na decata, bidej}i ja po~itu-vame nivnata individualnost, da im po-nudime vistinski, stilski teatar. Vona{ite pretstavi nema zabava. Tuka }ese otvaraat problemi od agolot na gle-dawe na decata. Kako tie se ~uvstvuvaati pred s¢, kako se gledaat sebesi, po~-nuvaj}i od semejstvoto, u~ili{teto, odokolinata kade {to `iveat. Publikata}e vidi na primer, drama na edno devoj-~e ~ii roditeli se razveduvaat, na ednodete koe po konfliktot vo Kosovo, jaizgubilo majkata, govorot, a tatkotokako porane{en voen invalid go pra}ada raboti so vaga vo ~ar{ija i dr.

Koj e va{iot na~in na privlekuvawe#me{ana publika#?

Nas ne ne interesira obezbeduvawetona organizirana publika od u~ili{ta-ta, tuku privlekuvawe na detska publi-ka preku sodr`ajna reklama. Taa trebada go privle~e deteto za da dojde zaednoso roditelite ili samo.

[to e so roditelite koi nesomnenovlijaat na decata i mo`at da go zabavatili zabrzaat procesot na vospriemawena ne{tata. Kakvi signali dobivate voovoj period na rabota na Detskiot tea-tarski centar, tokmu od taa strana?

Imame dovolno dobri i dovolni sig-nali. Kako rezultat na na{iot proekt�Uli~ni prikazni� koj se zasniva na di-rektna rabota so decata, dojdovme do si-tuacija, preku decata da razbieme mno-gu stereotipi kaj vozrasnite, kaj rodi-telite. Blagodarenie na toj proekt, ka-de u~estvuvaat deca od site etni~ki za-ednici, se slu~uvaat za `al, niza para-doksi. Na primer, Alban~e i Makedon-~e se sprijateluvaat i se posetuvaat,odat na gosti eden kaj drug. Roditelitegledaat deka gostinot kaj doa|a kaj nivdoma i po prv pat ima mo`nost da vidikako e uredena edna makedonska ku}a, esamo dete koe saka da se dru`i so nivno-to dete. Vtorata faza e koga roditelitedoa|aat da gi pre~ekuvaat svoite decaod rabotilnicata, i koga samite po~nu-vaa spontano da se dru`at.

[to pravite za nadminuvawe na ste-reotipite, koi{to osobeno se zgolemi-ja za vreme na voenata kriza?

Stereotipite koi bea u`asno eks-

tremni za vreme na krizata, po~naa da seru{at. Nie i vo toj period, pokraj in-sistirawata na del od roditelite daprekineme, prodol`ivme da rabotime,soo~uvaj}i gi niv so decata i nivnitepotrebi da rabotat zaedno. Dali od srampred nas, ili pak, od na{ite konsultan-ti psiholozi i pedagozi, roditelite nanekoj na~in popu{tija. Na nekoj na~inuvidoa deka nivnite deca se anga`iraatvo ne{to {to e mnogu korisno za niv.Preku ovie rabotilnici i dru`ewapreku teatar, decata razbija mnogu ste-reotipi koi za `al, kaj roditelite se-u{te se prisutni. Tie po~na da komuni-ciraat na drug jazik, u~at zborovi na al-banski, turski, romski, po~naa da komu-niciraat preku pesni, muzika. Decataod rabotilnicite nosat poinakvi in-formacii, poinakvo iskustvo od rodi-telite, koi da ne re~am, se zatrueni odslu~uvawata koi im se prezentiraatnaj~esto preku mediumite. Decata dobi-vaat i poinakvo emocionalno ~uvstvoza komunicirawe so �drugiot�.

Detskiot teatarski centar, so sebenosi i druga prikazna, urivawe na ste-reotipite pri obnova na kinoto Napre-dok vo Starata skopska ~ar{ija, kadenaskoro }e se smestite. Imate li do-volno soznanija za reakciite na #~ar-{ijata# na va{ite obidi i upornosta dago za`iveete toj del od stariot gradskiprostor?

Najgolemi problemi imavme so Grad-ski kina, a ne so ^ar{ijata. Zanaet~ii-te od po~etokot ne poddr`uvaat. Predpo~etokot na renoviraweto na objek-tot, napravivme istra`uvawe, se sret-navme so site zanaet~ii i esnafi i nai-dovme na dobar priem.Tie ja ocenijaidejata kako blagorodna. Koga ni be{edodelen objekt od strana na nadle`ni-te, nie slavevme, no koga vlegovme voobjektot, toj be{e potpolno ruiniran.Ruiniraweto od strana na Gradski kina,be{e nekakva reakcija na toa deka im goprezemame objektot, {to vsu{nost i nebe{e taka. Napravivme rekonstrukcija

na objektot i osven ostanatite nadvo-re{ni yidovi podignavme kompletnonova zgrada. Sekoj den odam tamu i sre-}avam so zanaet~iite, koi po nekoe ne-pi{ano pravilo mi raportiraat kakorabotat anga`iranite firmi. Mislamdeka ^ar{ijata o~ekuva mnogu od ovojteatar.

Imate li problemi so gradskitevlasti?

So gradskite vlasti navidum nemameproblemi, verbalno ne poddr`uvaat. Nokoga doa|ame do re{avawe na odredeniproceduri, se sudirame so odredeni ba-nalnosti. Normalno, toa go zabavuva ce-liot proces i dosega, od takvi pri~iniizgubivme 15 meseci od predvidenotozavr{uvawe na objektot. Toa vlijaemnogu na proektot vo celina, bidej}ina{ite donatori koi se me|unarodnifondacii , insistiraat na jasni vremen-ski odrednici, {to e nevozmo`no da sezapazat. Za sre}a, tie i samite imaatiskustvo vo Makedonija, naviknati se iimaat odredeno razbirawe.

Vo ovoj slu~aj se demistificiraat iproblemite vrzani so ~ar{ijata, soslikata koja ja dobiva javnosta za na~i-not na koj taa denes `ivee...

Na edna od sredbite na dr`avnite igradskite vlasti, NVO sektorot, zana-et~iite i drugi, vo ramkite na realizi-rawe na inicijativata za revitalizaci-ja na Starata skopska ~ar{ija, be{e re-~eno deka ovde e opasno da se dvi`ite po

17 - 18 ~asot. Nie sekojdnevno sme tuka,rabotime so majstorite do docna i mo-`am da ka`am, deka ne se ~uvstvuvamezagrozeno. Normalno e deka nema pro-tok na lu|e, nedostasuvaat sodr`ini koibi gi privlekle da doa|aat, no toa voovoj slu~aj, bez jasna informacija, nudimo`nost za mistifikacija. Vo ovaa na-soka, ve}e preliminarno se dogovarame,del od sodr`inite na Skopskiot xezfestival da se odr`uvaat vo teatarotpo 20 ~asot. Re{avaweto na problemot evo vnesuvawe na vistinski sodr`ini. Natoj na~in ^ar{ijata }e po~ne povtornoda se oplemenuva i da se demistificira.

Od druga strana, vo ramkite na proek-tot #Uli~ni prikazni# imame pet grupipo 30, 35 deca koi aktivno rabotat, {tozna~i deka sekoj den }e imame minimum50 deca, koi popladne }e rabotat vo tea-tarskiot prostor namenet za rabotilni-ci. Roditelite }edoa|aat da gi donesati da gi vratat doma,{to }e ovozmo`ieden protok na lu|e.Koga nekoj od zanaet-~ite, }e vidi deka ta-kov broj na lu|e vonekolku ~asa se vrzu-va za prostorot, }ego ostavi i toj du}a-not otvoren. Ova evistinskiot na~inlu|eto da po~nat sa-mi da reagiraat naponudenite sodr`i-ni.

Smetate li dekava{ite dosega{niiskustva vo gra|an-skiot sektor mo`at da im bidat korisnii na prestavnicite na dr`avnite insti-tucii?

Jas posakuvam vo edna idealna situa-cija,pred izborite, politi~kite partiida se svrtat kon ovie problemi i konovoj, uslovno ka`ano, na~in na re{ava-we na problemite. Nie go pokanivmegradona~alnikot Risto Penov da go po-seti objektot na idniot Detski teatar-ski centar i toj zaedno so Ministerot zakultura Blagoja Stefanovski. Vo taaprilika se pro{etavme niz ^ar{ijata,a toa vsu{nost be{e prvoto pojavuvawena Penov ovde. Eden od ~ar{iskite fo-tografi duri izleze i go fotografira-{e gradona~alnikot. Takvoto #sleguva-we# me|u narodot, }e ovozmo`i ne samokancelariski da se re{avaat problemi-te, tuku da se izleze nadvor , da se po-~uvstvuva pulsot na `ivotot, problemi-te. Toa govori za menuvawe na sistemot

na razmisluvawe. Najidealno bi bilo,koalicijata me|u makedonskite i alban-skite partii da ne se pravi po izborite,tuku pred toa i da se nastapuva zaedno, sozaedni~ka programa.

Razmisluvate li kako da sorabotuva-te so obrazovnite institucii od dr`a-ven karakter, so Ministerstvoto za ob-razovanie?

Godinava go zavr{ivme seminarot#Teatarot vo obrazovanieto# {to ve}etri godini go realiziravme vo dobra so-rabotka so Pedago{kiot fakultet. Trg-navme da sorabotuvame so niv, bidej}inemavme otvorena vrata od u~ili{tata.Nastavnicite na nekoj na~in, se pla{eaod novite formi na rabota. Imame dob-ra sorabotka so Pedago{kiot institutod Roterdam i ARTS kompanijata od An-glija, so koi gi realiziravme seminari-te, a sega, vo sorabotka so Teatrolo{ki-

ot institutot zadramski umetnosti,sme vo faza na pod-gotvuvawe na ednanau~na kniga, vo ko-ja }e bidat sodr`aniiskustvata od odr-`anite seminari.Planirame toa da goponudime do Minis-terstvoto za obrazo-vanie, za tie da vi-dat {to mo`e da sepromeni i da se do-bie, so voveduvawena teatarot vo obra-zovanieto. Na pos-ledniot seminarsnimivme kratok

film, kade donesov-me osum studenti koi se educiraat da bi-dat u~iteli po drama vo Holandija. Tievo partnerstvo so osum studenti od Pe-dago{kiot fakultet, napravivme dvojki{to rabotea vo detski gradinki i vo os-novnoto u~ili{te #Jane Sandanski# voSkopje. Proektot poka`a deka decatareagiraat na mnogu kreativen na~in. Sonego sakame da gi preneseme etablirani-te iskustva od Holandija i Anglija, a id-nata godina, toj proekt }e go ponudimekako partnerski vo Ministerstvoto zaobrazovanie. Seminarite idnata godinabi gi dr`ele vo sorabotka so Biroto zarazvoj na obrazovanieto i so samoto mi-nisterstvo. Nudime ekspertiza na viso-ko nivo, visoko verificirani ekspertiod Holandija i Anglija koi {to mo`atda gi obu~uvaat na{ite nastavnici, no imnogu slu`benici, no }e vidime kakotie }e izreagiraat na ponudata za sora-botka.

NOEMVRI 22000033 3

Intervju: Refet Abazi, akter, administrativen direktor na Detskiot teatarski centar

,,Nie nemame namera

da producirame pretstavi na trite jazi-

ka, samo za da im se dopadneme na

donatorite, na{ "modus vivendi# e da jaizme{ame publikata

,,KATERINA BOGOEVA

Vo tekot nan o e m v r iD e t s k i o t

teatarski centarja realizira{einterkulturalna-ta rabotilnica#Pra{awe naagol na gledawe#vo koja u~estvu-vaa studenti poakterska igra i{totuku diplo-mirani akteri odGermanija, Fran-cija i Makedonija. Preku teatarskietidi, e definirano pra{aweto naiznao|awe na sredi{en agol na gle-

dawe na lu|eto odrazli~no geog-rafsko, etni~koi kulturno potek-lo, a u~esnicitehipoteti~ki jaodreduvaa i idni-nata. Na rabotil-nicata u~estvuva-{e i organizaci-jata People& Cultu-re i Francuskogermanskata ra-botilnica za mla-di, a se govore{e

na germanski, makedonski, francu-ski, turski, albanski, romski, an-gliski i iranski jazik.

INICIJATIVA ,,Stereotipite koi

bea u`asno ekstremniza vreme na krizata,po~naa da se ru{at

,,

Me{anata publika e na{a strate{ka cel

^ar{ijata o~ekuva mnoguod ovoj teatar,,

,,So akterska igra

do podobro zapoznavawe

Dali postoi mo`nost za par-tnerstvo me|u Vladata i nev-ladiniot sektor ili razli~-

nite percepcii za ulogata na gra-|anskiot sektor vo op{testvoto sepre~ka koja s¢ u{te ne mo`e da senadmine? Ova be{e centralno pra-{awe na panelot �Kako do strategi-ja za dijalog i sorabotka me|u dr`a-vata i gra|anskiot sektor°, {to seodr`a vo ramkite na Tretiot forumna gra|anskoto op{testvo.

�Koga zboruvam za odnosot na nev-ladiniot sektor i na dr`avnite in-stitucii moram da se navratam naedna {ega. Nekoj edna{ me zapra{adali znam koja e razlikata me|u sop-rugata i doma{nata pomo{ni~ka.Razlikata e vo toa {to soprugatau~estvuva vo odlukite bitni za se-mejstvoto, dodeka pomo{ni~kata-ne. Toa vo odnos na sorabotkata nadr`avnite institucii i nevladini-te organizacii , bi izgledalo vaka.Koga ima begalska kriza, koga se ra-boti za semejno nasilstvo ili grade-we pristap za hendikepirani osobi,toga{ tuka se nevladinite organi-zacii, zatoa {to ovie problemi i nese me|u prioritetite na dr`avata.Sekako, za visoka politika ne sepra{uvame. ° Ova go izjavi Sa{oKlekovski, izvr{en direktor naMakedonskiot centar za me|unarod-

na sorabotka (MCMS), koj dodadedeka vo osnova o~ekuvawata na Vla-data za ulogata na nevladiniot sek-tor vo kreiraweto na politikata ne

e ista so o~ekuvawata na nevladini-ot sektor.

-Ako se trgne od pretpostavkatadeka vo partnerstvo vleguvaat dvajca{to se poznavaat i deka mora da sevospostavat kontakt to~ki me|u koi}e se gradat relaciite, toga{ se na-metnuva i pra{aweto kolku se pozna-vaat ili podobro ka`ano, kolku edni-te ja prepoznavaat rabotata na oniedrugite. Ponekoga{ od vladinite in-stitucii doa|a i pra{aweto :So kogonie vo nevladiniot sektor treba dakontaktirame? Me|utoa, nikoj netreba da o~ekuva gra|anskiot sektor,

koj e tolku pluralen, da se organizi-ra spored urnekot na dr`avnatastruktura., objasni Vladimir Mil-~in, izvr{en direktor na Fondacija-ta institut otvoreno op{testvo -Makedonija.

�Istata rabota e i so legitimite-tot. ^esto od vladinite strukturidoa|a pra{aweto za legitimitetotna nevladiniot sektor. Vladata godobi svojot legitimitet na izboritei toa nikoj ne go osporuva. Me|utoa,mora da se znae deka legitimitetotna civilnoto op{testvo e malku poi-nakov, no edno e isto, i ednite i dru-gite legitimitetot go crpat od gra-|anite°, dodade Mil~in.

Kolku dr`avnite institucii sepodgotveni za sorabotkata so nevla-dinite organizacii?

�Ponekoga{ i samite minister-stva ne se koordinirani me|u sebe,taka da pre~ka za sorabotkata neko-ga{ e i lo{ata organizacija na vla-dinata administracija°, istakna Su-ad Misini od Informativniot cen-tar za gra|ansko op{testvo.

Liljana Popovska, potpretsedatelna Sobranieto, istakna deka nevla-diniot sektor so svoeto prisustvo senametna kako partner na dr`avata,taka {to nekoj i da saka ne mo`e dago zaobikoli: �Vo nekoi segmentinevladinite organizacii se podobroorganizirani i davaat podobri uslu-gi od nekoi institucii na dr`avata.Mislam deka kako dr`ava sme na do-bar pat nevladiniot sektor da bideu{te poprisuten vo op{testvoto ka-ko partner na dr`avata° dodade Lil-jana Popovska dodavaj}i deka nekol-ku zakoni od oblasta na socijalnataza{tita koi se vo sobraniska proce-dura se tokmu na inicijativna na nev-ladiniot sektor.

�Mora da se znae deka priznavawe-to na op{testvenata uloga na nevla-dinite organizacii od strana na dr-`avnite institucii e proces° istak-na Irma Meznari~ od Vladata na Re-publika Slovenija. �Slovenija, kakozemja kandidat za vlez vo Evropskaunija ednostavno mora{e da ja priz-nae ulogata na nevladiniot sektor voop{testvoto. Mora da se najde zaed-ni~ki jazik. Ne treba da se zaboravideka nevladinite organizacii seglas na narodot, deka za mnogu proek-ti koi od odredeni pri~ini ne bilevo mo`nost da gi sprovedat vladini-te institucii gi napravile nevladi-nite organizacii. Vo Slovenija sepove}e i pove}e e prisutno vlijanie-to na nevladinite organizacii. Duriima i preporaka idnite dr`avni ~i-novnici da sta`iraat vo nekoja odnevladinite organizacii°, dodadeMeznari~.

Op{tiot zaklu~ok na u~esnicitena tribinata be{e deka nevladiniotsektor treba i mora da sorabotuva sodr`avnite institucii, izbegnuvaj}igi preprekite od tipot na formalnasorabotka so koja eventualno ofici-jalnite lica bi se pofalile deka ra-botat spored evropski standardi.

�I na dvete strani rasne svestadeka e potreben dijalog. Ne treba dase izgubi zdraviot razum i onoj koj epomo}en da go zadu{i onoj pomali-ot° re~e na krajot na panelot Vladi-mir Mil~in istaknuvaj}i deka nosi-teli na rigidnosta vo vladinite in-stitucii ponekoga{ se tokmu lu|ekoi bile del od nevladiniot sektor.�No, takov e svetot kade se manipu-lira so mo}ta. A, nevladiniot sek-tor se bori mo}ta da ne bide skon-centrirana na mnogu malku lu|e°,dodade Mil~in.

Pretstavuvawe na 205 gra|anskiorganizacii i 48 paneli za tridena go odbele`aa tretoto izdanie

na forumot na gra|anskoto op{testvo.Brojkata od deset iljadi posetiteli jasnopoka`uva deka saemot pove}e ne e nev-idliv za javnosta. Organizatorite,Makedonskiot centar za me|unarodnasorabotka, Fondacijata Institutotvoreno op{testvo - Makedonija iInstitutot za trajni zaednici mo`at dabidat zadovolni dotolku pove}e {to sae-mot be{e u{te eden ~ekor kon razotkri-vaweto na nevladiniot sektor i u{te ednopribli`uvawe kon onie vo ~ie ime i rab-otat gra|anskite asocijacii - kon naro-dot.

Za prv pat na saemot na nevladiniteorganizacii so pretstavuvawe naSektorot za evrointegraciite se pojavi imakedonskata Vlada koja be{e i eden odfinansiskite poddr`uva~i na saemotpokraj Evropskata agencija za rekon-strukcija, danskata crkovna pomo{ i bri-tanskata organizacija Christian Aid. Nadel od saemskiot izlo`ben prostor be{epretstaven i privatniot sektor voMakedonija koj be{e zastapen preku fir-mite �Alkaloid°, �Makstil° i�Mobimak°. Deka nevladiniot sektorodli~no sorabotuva so organizaciite odregionot poka`a i u~estvo na desetina

nevladini organizacii od Srbija i CrnaGora, Slovenija, Ungarija, Bugarija iKosovo.

Kako se odvivaa nastanite?Den prvi. Sve~eno otvorawe.

Pretsedatelot Boris Trajkovski vo svo-jot govor potencira{e deka vo sovre-menite dr`avi ne e izmislen podobarmodel za kontrola i nadopolnuvawe na~estite previdi na politikata od modelotna nevladinite, gra|anskite organizacii.�Makedonija vo taa smisla mo`e da sevbroi me|u dr`avite vo koi samoorga-niziraweto na gra|anite vo civilnatasfera ima postignato visoko ramni{te.°,istakna {efot na dr`avata. Sepak,Trajkovski i so predupreduvawe do nevla-diniot sektor za mo`nite manipulacii sonivnite idei i rabota od strana na poli-ti~arite, predupreduvawe koe go upati iDonato Kjarini, {ef na delegacijata naEvropskata komisija vo Makedonija kojistakna deka pravoto na gra|aninot eosnoven princip za gradewe na civilnotoop{testvo.

Na 135 {tanda se pretstavijau~esnicite na saemot. Vnimanie privle~e{tandot na �Polio plus° sofantasti~nata kampawa �Nikoj ne esovr{en° koja naide na golem odek vojavnosta, UNDP so povikot protiv siro-ma{tijata, protiv gladta i bolesti, pro-tiv zagaduvaweto na `ivotnata sredina,protiv nasilstvoto vrz enite, a na {tan-

dot na �Novinarite za pravata na `enitei decata i za{tita na ~ovekovata okoli-na° posetitelite so svoj potpis sevklu~ija vo globalnata kampawa protivnasilstvoto i oru`jeto. Svoj potpis napeticijata stavi i pretsedatelotTrajkovski.

Zakonot za slobodniot pristap doinformaciite i fatalnata privle~nostna evrointegraciite, temi koi privlekoanajgolemo vnimanie na prviot den odforumskiot del na saemot. Gor~liv vkusna krajot na prviot den sekako predizvikatoa {to mediumite mnogu pove}e stavija

akcent za izjavata na Trajkovski za pake-tot zakoni za decentralizacijata dadenana nekoj od {tandovite na saemot otkolkuza samoto zna~ewe na Tretiot forum nagra|anskoto op{testvo.

Den vtori. Na Skopskiot saem se otvorii ZELS. Slu~ajno ili ne i forumskiot delna saemot na nvo toj den po~na so temata zadecentralizacijata. Pretstavuvawe naproektot NVO-infocentar.Odli~enodziv na auditoriumot i na tribinata�Kako do strategija za dijalog i sorabotkapome|u dr`avata i gra|anskiot sektor°.Toj den vnimanie i za borba protiv droga-

ta vo borba za mladite, reintegracijata irevitalizacijata na porane{nite kon-fliktni podra~ja, za trgovija so lu|e.

Den treti. Na posledniot den novinar-ite zboruvaa za nesigurnosta pri izvestu-vaweto od kriznite regioni, a vo istovreme vo salata otsprotiva se vode{e`e{ka diskusija na tema �Ramkoven dogov-or, pome|u implementacijata i devijacija-ta°. Na zatvoraweto bea dodeleni i nagra-di. Nagradata za najdobro ureden {tand jadobija zdru`enijata na gra|ani Me|a{i odSkopje, Sinergija od [tip i Sojuzot naizvidnici na Makedonija.

4 NOEMVRI 22000033

MARIJA KUKA

Vo Makedonijaima registri-rani 5.300 zdru-

`enija na gra|ani,brojka koja {to ~estopati na nevladiniotsektor mu se pripi-{uva kako minus. No,vo Slovenija, zemjakoja {to }e vleze voEvropska Unija sled-nata godina, a kojaspored brojot na `i-telite i bliskotominato e sli~na naMakedonija, registrirani se 18.000nevladini organizacii, a Sloven-cite oti{le i ~ekor ponatamu. Vo

slovene~kata Vlada postoi i licekoe e zadol`eno za kontakt so nev-ladinite organizacii.

ISKUSTVA

Slovenija ima 18.000 NVO

Za trite dena na saemot

se pretstavija 205gra|anski

organizacii i seodr`aa 48 paneli

^ekor poblisku do narodot

Na Skopski saem se odr`a Tretiot forum na gra|anskoto op{testvo

NNVVOO SSAAEEMM

Kako do dijalog me|u dr`avata i gra|anskiot sektorPPAARRTTNNEERRSSTTVVOO

Sorabotka bez zadu{uvawe na pomaliot!

Ako vo poslednite godini ni e prekuglava od zborot tranziciija koj zanas stana sinonim za siroma{tvo,

nevrabotenost, neefikasna vlada, toga{vo svesta na makedonskite gra|ani edendrug zbor predizvika nade` vo podobro ut-re - evrointegracii. Istra`uvawata poka-`uvaat deka duri devedeset i ~etiri pro-centi od naselenieto go poddr`uvaat pro-cesot na evrointegracijata na na{ata zem-ja. Fiktivna ili prakti~na poddr{ka naevrointegraciite -kolku sme podgotvenida go odrabotime ona{to Evropska unija nidade kako zada~a predda se priklu~ime konevropsko semejstvo?Evropska unija kakoneizbe`na, kako sud-binska. Temi na koi`estoko se rasprava-{e na tribinata Fa-talnata privle~nostna evrointegraciitekoja se odr`a vo ram-kite na Tretiot fo-rum na gra|anskoto op-{testvo.

Kolku navistinamakedonskoto nasele-nie realno go poddr-`uva procesot na ev-rointegraciite i da-li brojkata od 94 pro-centi mo`e da se ob-jektivizira?

�Vo svojata su{ti-na podd{kata na evro-integraciite e ambivalentna. Da, proce-sot na evroingtegraciite ima poddr{ka odmakedonskite gra|ani, me|utoa fakt e ideka gra|anite intimno ne veruvaat dekaMakedonija nekoga{ }e vleze vo semejstvo-to na evropskite zemji°, istakna KarolinaRistova-Asterud, pratenik vo Sobranietona Makedonija i pretsedatel na sobranis-kata Komisija za evropski pra{awa. �Tok-mu taa ambivalentnost go ko~i vistinsko-to osoznavawe na site aspekti na evroin-tegracijata i ra|a golema netrpelivostkon ona {to treba da se odraboti. Mo`ebina makedonskite gra|ani im e ve}e prekuglava da slu{aat {to trebaat s¢ da odrabo-tat za da stignat vo Evropa, no mora da seznae deka toa e proces za koj se bara golemoptimizam i golemo trpenie, od koi bi ka-`ala deka sepak klu~nata rabota e opti-mizmot. Za nedoumicite i za nedoverbatakon evrointegraciite vinovni se i poli-ti~arite koi ne objasnuvaat do kraj {to etoa {to treba da se odraboti. Nie duri se-ga ja formiravme komisijata za evropskipra{awa vo parlamentot. No, edno treba

da e jasno. Procesot na evrointegracii edolg proces i toj proces ne zavr{uva sopriklu~uvawe na zemjata kon Evropskataunija°, objasni Ristova - Asterud.

Edna od primarnite raboti e sigurnosreduvawe na makedonskata legislativa.Zakonodavstvoto mora da se usoglasi so za-konodavstvoto na evropskite zemji. Pritoa parlamentot ne e toj {to dava inicija-tiva za usoglasuvawe na zakonite. Vo dr-`avite ~lenki na Evropskata unija inici-jativa ja ima Vladata, dodeka najvisokiotzakonodaven dom e kraen politi~ki fil-ter.

�Vo Sobranieto na Makedonija po`el-no e barem edna{ godi{no da ima sesija nakoja }e bide izneseno do kade realno e Ma-kedonija so evrointegracija°, potencira-{e Karolina Ristova-Asterud dodavaj}ideka novoformiranata komisija za evrop-ski pra{awa }e bide forum na gra|anite,a nevladinite organizacii se tie koi tre-ba da dadat pottik vo odnos na lobirawetoza odredeni pra{awa koi gi zasegaat gra-|anite.

Evropska unija i makedonskiot suvere-nitet? Za da odi vo Makedonija vo Evro-pa mora da se soo~i i so slednoto. Nie smepremnogu ranlivi, koga e vo pra{awe su-verenitetot na na{ata dr`ava i sekoga{smetame deka nekoj saka da ni go odzemetoa pravo. No, edno e jasno. Nie mora da seotrgneme od toj koncept na 19 vek i da trg-neme napred, bidej}i mora da znaeme dekazemjite ~lenki na EU del od svoite inge-rencii gi prepu{taat na zaedni~kite dr-`avni tela koi se formiraat vo ramkitena EU. I sekako ona {to ne e bezna~ajno,a toa e regionalnata sorabotka. Nie morada i poka`eme na Evropa deka umeeme da`iveeme so svoite sosedi i da gi re{ava-me na{ite balkanski konflikti bezfrustracii.

Makedonskata ekonomija e pred kolaps,a EU nametnuva visoki standardi vo od-nos na proizvodstvoto. Kako da go postig-neme toa? Spored Traj~e Mukaetov, pret-sedatel na upravniot odbor na AD Alka-loid nie morame da go menuvame na{iotmentalitet. �Nie ve}e ne mo`eme da se

te{ime so ona poznatoto podobro da sebide prv vo selo, otkolku posleden vograd. Ne, vreme e da se trgne vo grad, tamu}e bideme posledni ili pretposledni,toa ne e bitno. Makedonija mora da gounapredi svoeto stopanstvo i da stanekonkurentna na pazarot. Za da proizvodotbide konkurenten mora da bide eftin, dagi zadovoluva evropskite standardi, morada se vnimava i na ekolo{kiot aspekt naproizvodstvoto. Ednostavno nie mora daja menuvame na{ata mentalna matrica.°

[to vsu{nost zna~i golemata poddr{-ka na naselenieto na evrointegraciite?

�Devedeset i ~etiri procenti od na-{ite gra|ani go poddr`uvaat proceost naevrointegracija, i toa vo prv red poraditoa {to so vlez vo Evropska Unija se na-devaat deka }e najdat zamena za na{ataVlada, za na{ite sudovi. Na toj na~in ma-kedonskite gra|ani se nadevaat deka }estanat dobitnici, zatoa {to sega so vakvoustrojstvo na ne{tata sigurno gubat°, re-~e profesorot od Ekonomskiot fakul-tet, Qubomir Kekenovski. Fakt e deka

kolku pove}e zboruvame za Evropska uni-ja nie sme podaleku od nea. Nie edna{ ve-}e treba da ka`eme {to sme srabotile zaEvropska unija, a ne {to bi trebalo da ra-botime.

Spored Kekenovski, tranzicija i evro-integracii stanaa dva klu~ni zbora vo na-{eto sekojdnevie ve}e dvanaeset godini.�Toa se dva ubavi zbora koi pokrivaat mno-gu lo{i raboti. No, nie ne sme seriozni ine go po~ituvame vremeto. Pra{aweto zaintegracija vo Evropska unija ne e parti-ska tema, toa e tema za gradewe na kultura-ta na konsenzus, kamen temelnik. Za da odi-me vo Evropa nas ni treba jasen signal. Nee samo vo pra{awe deka nie treba da zado-volime odredeni evropski ekonomski stan-dardi, treba i jasen signal za partnerstvood Evropska unija. Nam ni trebaat standar-di, signal i status. Nie sme vo crna tranzi-ciona dupka i toj signal od EU bi bil sig-nal so sila na sonce za nas. Nam treba da nie jasno deka nie ne odime vo Evorpa, nieodime kon evropski standardi i toa poradinas samite ne poradi nekoj drug.

NOEMVRI 22000033 5

IINNTTEEGGRRAACCIIII

�Najgole-ma zab-l u d a ,

spored mene, e nev-ladiniot sektor dase imenuva kako�gra|ansko op{te-stvo°, bidej}itoj e vnatre{norazdroben, sitenegovi ~inite-li imaat raz-li~ni celi i sa-mo taka }e pro-dol`i da opsto-juva. Ne postoieden sto`erokolu koj bi ro-tirale negovite~initeli, za{-to site sakaatda postignatrazli~ni celi.Taka, za edni toje �filantrop-ski°, za drugi -�neprofiten°°,istakna prof. d-r. Ilo Trajkovski od Filozofskiotfakultet na tribinata �Vistini izabludi za gra|anskiot sektor°.

Za profesorot, Trajko Slavevskiod Ekonomskiot fakultet, pak, pa-radoksalno e {to podolgo vreme e votek proces na cvetawe na gra|anski-ot sektor, a od druga strana, s¢ e po-o~igledno deka kaj gra|anite postoiproces na secesionizam, na povleku-vawe vo sebe, neaktivnost i nepod-gotvenost za sorabotka, nadvor oddoma{niot prag.

�Kontroverzitei razlikite za na-~inot na gledawe-to na nevladiniotsektor poteknuva-at od na~inot kakoja gledame ulogatana gra|anskite or-ganizacii i od ka-de poteknuvaattie°, re~e izvr{-niot direktor naMCMS Sa{oKlekovski. �Ne-koi smetaat dekavo nevladiniotsektor se �vrtat°premnogu pari.No, moram da nag-lasam deka sporedizve{tajot naUSAID samo 300od registrirani5.300 zdru`enijana gra|ani imaatpristap do finan-siite na ameri-

kanskite i evrop-skite donatori. °

Sepak, op{tiot zaklu~ok na u~es-nicite e deka najgolem prostor zakritika le`i vo gra|anskiot sektori vo negovata nemo`nost da vleze vopolemika za ras~istuvawe na dile-mite i stereotipite. �Postoi jasnapotreba za pottiknuvawe debati,javni raspravi i poto~ni stavovi zamestoto i ulogata na gra|anskiteasocijacii.°, dodade Klekovski. (M.K.)

Vistini i zabludi za zdru`enijata na gra|anite

Fatalnata privle~nost na evrointegraciite

Evropska unija kako nade vo podobro utre

Za demistifikacijata ezadol`en nevladiniot sektor

Traj~e Mukaetov

Nie ve}e ne mo`eme da se te{ime so ona

poznatoto: podobro da se bide prv vo selo,

otkolku posleden vo grad

Karolina Ristova - Asterud

Toa e proces koj baragolem optimizam i golemo

trpenie, no sepak,klu~nata rabota

e optimizmot

Qubomir Kekenovski

So vlezot vo EU, makedon-skite gra|ani se nadevaatdeka }e stanat dobitnici,

zatoa {to sega so vakvo ustrojstvo na ne{tata,

sigurno gubat

Gra|anskiot sektor sekritikuva poradi

negovata nemo`nost da vleze vo polemika

za ras~istuvawe na stereotipite

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

So cel dao v o z m o ` iinicijalno

organizirawe natretiot sektor, zapodobruvawe naPredlog tekstotza donesuvawe za-kon za slobodenpristap do infor-maciite, kako i zakoordinirawe naaktivnostite oko-lu negovata pro-mocija, odr`ani-ot panel vo prvi-ot forumski delod NVO saemot, jaispolni celta.Jav-nosta uspea da do-bie u{te ednaslika za dokumen-tot, koj e rezul-tat na sorabotka-ta na dr`avniteorgani i NVO sek-torot.Ministers-tvoto za pravdakako negov sosta-vuva~, dobi otvore-ni zabele{ki i na-soki vo koj pravecidniot zakon trebada se dvi`i i nado-polnuva, za da ko-incidira so aktu-elnata sostojba iso potrebite vozemjava.

Be{e interesnoda se ~ujat sogledu-vawata na vovedni-~arite od dvetestrani: ZagorkaTnokovka, kakopretstavnik na Mi-nisterstvo za pravda, kako i na Ro-berto Beli~anec od Centarot za raz-voj na mediumi, Klime Babunski- ProMedia Makedonija i Bardil Ja{ari -Fondacija Institut otvoreno op-{testvo - Makedonija, no i na del odostanatite diskutanti. Seto toa po-ka`a deka rabotniot tekst e dalekuod potrebnata, kone~na zakonska ver-zija.

Predlogot na zakonot za slobodenpristap do informaciite treba dabide dostaven do Vladata vo vtoratapolovina na noemvri, no spored naja-vite na Ministerstvoto za pravda,javnata rasprava }e trae do krajot namesecov. Zakonot be{e pretstavenkako akt od posebno zna~ewe za obi-dite za postignuvawe pogolem stepenna transparentnost, otvorenost i ot-~etnost vo raboteweto na dr`avniteinstitucii, no i kako dokument {totreba da vodi do pogolema vklu~enostna javnosta vo dr`avata, so cel da seizgradi vistinska otvorena vlast.Se-ga{nata verzija ja so~inuvaat 44 ~le-na, no po ovaa rasprava, dokolku sevgradat site izneseni zabele{ki, ka-ko {to be{e veteno, taa treba da do-bie vidno izmeneta forma. Kako naj-sporen vo diskusiite se nametna ~le-not sedum, koj gi regulira osnovite zaodbivawe na baraweto za pristap doinformaciite.

Spored @ivko Temelkovski od�Transparentnost-Makedonija� zakompletirawe na regulativata voovaa oblast, potrebno e da se donesezakon za klasifikacija na informa-ciite. Kako {to naglasi toj, #vo se-ga{nata situacija sekoj si zema pravoda odlu~uva za kakva informacijastanuva zbor#.

#Potrebata od podnesuvawe na in-formacii od strana na dr`avnite or-gani, ja spre~uva mo`nosta za korup-cija. Istra`uvawata napraveni vojavnata i dr`avnata administracija,poka`aa mnogu lo{i, duri katastro-falni odgovori, {to govori za nepoz-navawe na situacijata vo Makedonija.Ispitanicite, ne znaat dali voop-{to postoi ili ne, vakov zakon vo

zemjava, ne razmisluvaat za potrebataod pravno ureduvawe na ovaa oblast.Makedonija e poslednata zemja odzemjite vo regionot koja treba da godonese spomenatiot zakon. Taa pozi-cija, dava i prednost da ne se povtoru-vaat gre{kite na drugite#, smeta Te-melkovski,

Ulogata na Ustavot kako osnova vo

izgotvuvawe na zakonot ja potencira-{e i Klime Babunski, koj smeta dekanikoj dosega ne podnesol barawe zainformacii, po ~len 16 od Ustavot,iako toa mu e zagarantirano. #Obra-botkata na podatocite na istra`uva-weto koe go napravivme vo zemjava,seu{te ne se kompletno gotovi, nomo`eme da ka`eme, deka be{e pot-

rebno na imatelite na informaciiteda im se potencira za kakvo pravostanuva zbor.

Imavme i problem so fizi~ko dos-tavuvawe na barawata, a evidentenbe{e i inertniot odnos na imatelitekon baratelite na informacii. Sme-tam deka vo zakonot e neophodno, soaneks da se regulira za kakov slobo-

den pristap stanuva zbor#, dodade Ba-bunski.

#Tekstot ne e dobar za da mo`e davospostavi efikasen balans me|uvlasta i gra|anite, no sepak, e dobro{to po~na da se regulira ovaa oblastvo zemjava. Vo nego se ispu{teni ne-kolku institucii: privatnite kompa-nii, zagaduva~ite na `ivotnata sre-dina,proizvoditelite na lekovi idrugi kompanii od vakov vid, no i po-liti~kite partii, {to navistinapretstavuva golem problem. Tie seimateli na informacii, koi se va`-ni za javnosta. Na ovoj na~in, samomalku se provetruva administracija-ta, no nedostasuvaat obi~ni elementiza negovo celosno funkcionirawe# -izjavi Roberto Beli~anec, pra{uvaj-}i {to podrazbira formulacijata#informacija od javen karakter#.Spored nego, sodr`ana, a ne objasnetainformacija, ja legitimira tajnosta.

Na panelot bea prezentirani i sta-vovi okolu predizvicite {to trebada gi donese zakonot, no i mestata ka-de {to NVO sektorot mo`e da sevklu~i, za da go dade svojot pridones.Spored Bardil Ja{ari od FIOOM,stanuva zbor za reorganizacijata nainstituciite, implementacijata koja~ini mnogu sredstva, (rabotniottekst ne spomenuva od kade bi bileizvorite na obezbeduvawe), moderni-zirawe na sistemot na arhivirawe,trening na vrabotenite vo institu-ciite. Toj ulogata na NVO sektorotja gleda vo podigaweto na javnatasvest, vo davaweto pravna pomo{, voovozmo`uvaweto soodveten pristapdo potrebnite informacii na licataso posebni potrebi, vo monitoring nasproveduvawe na zakonot, vo sozda-vaweto uslovi za negova iimplemen-tacija.

Ministerstvoto za pravda ja de-monstrira{e svojata podgotvenostda gi vmetne, me|udrugoto, i zabele{-kite na pretstavnicite na Zdru`eni-eto na slepite lica, koi pobaraa so-odveten pristap do informaciite.Tie ve}e se obratile do Ministers-tvoto za pravda, baraj}i podobarpristap so informaciite so pogole-mo koristewe na Brajovoto pismo.

Makedonija se soo~uva so go-lema siroma{tija, korum-pirani nositeli na javni

funkcii, zgolemuvawe na organizi-raniot kriminal, no i so opasnostaod iseluvawe na mladinata, socija-len bunt i apstinencija na glasa~-koto telo na slednite izbori. Vakanakuso mo`e da se sublimiraat re-zultatite od istra`uvaweto na jav-noto mislewe: Mir i stabilnost -prioriteti, opcii i perspektivi,sprovedeno vo oktomvri godinava,koi bea soop{teni na v~era{natapres-konferencija vo NVO Info-centarot.

Preku intervjua, 1097 gra-|ani na Makedonija od site etni~kizaednici, se obidoa da gi lociraatnajaktuelnite op{testveni proble-mi i da ja sogledaat perspektivatana dr`avava dokolku tie ne se nad-minat. Re~isi 86 otsto od ispitan-cite smetaat deka prv problem kojtreba da se re{i e problemot sonevrabotenosta, 79 otsto naglasuva-at deka korumpiranosta i organizi-

raniot kriminal se top-problemi, aza 77 otsto od gra|anite socijalnatanesigurnost e najalarmantna. Inte-resni se razlikite vo odgovoriteme|u pripadnicite na makedonskiotetnikum i na pripadnicite na al-banskiot etnikum, a stavovite nadrugite etni~ki zaednici (Turci,Romi, Vlasi, Srbi i dr.) vo mnoguvisok stepen korespondiraat so sta-vovite na Makedoncite. Taka, dode-ka za Makedoncite najzna~aen prob-lem pretstavuva nevrabotenosta, aRamkovniot dogovor e posleden nalistata od problemi, za Albancitenajgolem problem pretstavuva bav-noto sproveduvawe na Ramkovniotdogovor. No, vedna{ potoa se zabe-le`uva tendencija na pribli`uva-we na stavovite koi govorat dekasocioekonomskiot kontekst e tojkoj najmnogu gi pla{i site gra|anivo dr`avava.

Ottamu, perspektivata naMakedonija, videna niz prizmata nanejzinite gra|ani, dokolku ne senadminat problemite ne e voop{to

rozova. Naprotiv taa e isklu~itel-no pesimisti~ka. Tie smetaat dekasekoe prolongirawe na re{avawetona problemite }e dovede do zgole-meno iseluvawe na mladite lu|e, dozgolemuvawe na nesigurnosta nagra|anite, do zgolemuvawe na jazotme|u siroma{nite i bogatite, no ido zgolemuvawe na kriminalot i naterorizmot.

Istra`uvaweto e del odproektot Gra|anska platforma zamir i stabilnost, implementiranod Fondacijata Institut otvorenoop{testvo - Makedonija, so finan-sii na FIOOM i na BritanskataVlada, preku Ministerstvoto zanadvore{ni raboti od Fondot zaspre~uvawe konflikti. Samoto is-tra`uvawe e sprovedeno od Dru{-tvoto za istra`uva~ki raboti, kon-salting i uslugi BSC ESTEK.

Na v~era{nata pres-kon-ferencija be{e pretstavena i kni-gata Gra|anska platforma za mir istabilnost - Dokumenti, kako i kam-pawata Otvori 4 o~i. (B. B.)

6 NOEMVRI 22000033

Razgledan Predlog -zakonot za sloboden pristap do informaciite od javen karakter

Istra uvawe na javnoto mislewe: Mir i stabilnost - prioriteti, opcii, perspektivi

"Tekstot ne e dobar za da mo`e da vospostavi efikasen balans

me|u vlasta i gra|anite# - smetaRoberto Beli~anec

Za Sa{o Ordanovski, glaven urednik na spi-sanieto Forum, zakonot svedo~i za edna me-

todolo{ka zabluda. Toj smeta deka pred spor-niot ~len 7, treba da se postojat u{te 30 odred-bi, so koi }e se obvrzat dr`avnite organi natransparentnost. #Bez niv, toa e zakon koj pro-movira korupcija. Sega politi~arite smetaatdeka koga }e stavat portparol, prestanuva niv-nata transparentnost. Instituciite treba da

se obvrzat, informaciite da gi stavaat na veb-stranici. za da im bidat dostapni na gra|ani-te. Ovoj zakon promovira nedostapnost do in-formaciite i go dozatvora op{testvoto. Navakov na~in politi~arite }e imaat alibi dekatoj postoi, a gra|anite nema da mo`at ni{to dadobijat. Zakonot mora da se povle~e, dorabotii da se vnesat potrebnite kazneni odredbi zanepru`awe informacii#.

PPAANNEELL

Siroma{tijata i korupcijata -na{i najgolemi problemi

]e ima li kraj na netransparentnosta?

DDIISSKKUUSSIIJJAA

Sa{o Ordanovski: Zakonot mora da se povle~e!

Makedonskite novinari go umeat i toa.Da odat vo krizni podra~ja naoru`anisamo so kameri, mikrofoni, diktafo-

ni i tefteri. Da se ima panciri, blindiraniavtomobili i prethodna obuka za toa kako da sepre`ivee koga deset santimetri nad glavata�zui� kur{um za makedonskite novinari, e mis-lena imenka.Polisa za `ivotno osiguruva-we?[to be{e toa! Mo`ebi im zaviduvate nanovinarite? I treba. Profesija, koja vo sekojslu~aj e predizvik. No, za novinarstvoto faktse i slednite podatoci. Vo poslednite dvanae-set godini zaginaa 1.200 novinari, od koi 80 naprostorite na biv{a SFRJ.

Vo Makedonija pak, se slu~uva novinarite dase povredat zaradi kapricioznosta na nekoifunkcioneri, koi sakaat da poka`at kolkuznaat da upravuvaat so oru`je.Ekipa na edna te-levizija be{e tepana vo ime na druga, ~ij iz-ve{taj nekomu ne mu se dopadnal.Na novinari-te im se sudi za javno izre~eni interpretacii,makar da gi iska`al kvalifikativite nekojdrug.Gi `iveat li makedonskite novinari, go-dinite na opasno iveewe. Nekoj mo`e da zabe-le`i deka makedonskite novinari ne se kakoonie na Zapad, pa ne odat na obuki kade {to giu~at, kako da prepoznaat od koja strana doa|akur{umot.Navistina, makedonskite novinariimaat `elba da nau~at, no imaat i urednicikoi vedna{ gi pra{uvaat; �A, kolku vreme }etrae obukata?�

A, kako mo`e da pre`ivee makedonskiot no-vinar? Ova pra{awe be{e postaveno na tribi-nata naslovena kako �Novinarstvoto kako ne-sigurna profesija. Bezbednosta na novinaritepri izvestuvawe� koja se odr`a vo organizaci-ja na Zdru`enieto na novinarite na Makedoni-ja, a vo ramkite na Tretiot forum na gra|an-skoto op{testvo.

�@iv novinar e mnogu poefikasen od mrtovnovinar, samo `iv novinar mo`e da donese in-formacija i da ka`e {to se slu~uva na tere-not� veli Sne`ana Lupevska, urednik vo A1 Te-levizija koja be{e edna od u~esnicite na tri-binata.�Mislam deka vo mnogu slu~aevi me spa-si mojata smirenost na terenot. Smirenost iprisebnost. Imav mo`nost da odam na treningza toa kako novinari treba da se odnesuvaat vouslovi na vojna {to go organizira{e BBC.Treningot be{e organiziran, slu~ajno ili na-merno, nekolku meseci pred voenata kriza voMakedonija. Sekako deka obukata mnogu mi po-mogna, no pred se smirenosta, prisebnosta, a vonekoi momenti i dosetlivosta. �

Kolku vsu{nost se za{titeni makedonskitenovinari koga odat vo krizni podra~ja?

�Za vreme na krizata vo Makedonija raboto-dava~ite ne bea zagri`eni za toa kolku novina-rite se podgotveni za pristap do kriznite pod-ra~ja i ne obezbedija nitu elementarna formana za{tita. Zdru`enieto na novinarite na Ma-kedonija obezbedi panciri i {lemovi, no ret-ko koj gi koriste{e. Re~isi site bea bez pret-hodna obuka. Na terenot site novinari, bezrazlika od koj medium doa|aa, bea vo ista ka{a.Voenata kriza od 2001 godina be{e novo isku-stvo i o~ekuvavme deka rabotite po konflik-tot }e se smenat. No, toa ne se slu~i. Se u{teima regioni koi se nadvor od kontrola, a novi-narite povtorno odat tamu i izvestuvaat, pov-torno bez nikakva za{tita. Pove}e od nepri-fatlivo e da se slu~uva vakvo ne{to�, potenci-ra{e Robert Popovski, sekretar na Zdru`eni-eto na novinarite na Makedonija i urednik voTV Kanal 5.

A, {to im se prepora~uva na novinarite ko-ga odat vo voeni podra~ja? Vo svoeto delo �Vo-di~ za pre`ivuvawe na novinarite, vesti vo`ivo� britanskiot novinar i publicist PiterMekintaer veli: �Poznavajte gi va{ite prava.Novinarite treba da se informiraat za poli-ti~kite i pravnite uslovi vo regionot. Soci-jalna za{tita - [to da se pravi ako ne{to poj-de naopaku?Kakvo osiguruvawe imate i {to }ese slu~i so va{eto semejstvo?Obezbedete dob-ra komunikacija so va{iot desk. Ponesete so-odvetna oprema, me|u ostanatoto kutija za prvapomo{ i dopolnitelni objektivi... �

�Smetam deka knigata na Piter Mekintaertreba da se zapali. Zo{to? Pa, taa kniga }e giurne na{ite standardi. Koga }e ja pro~itateknigata }e vidite deka toa {to pi{uva vo neae ostvarlivo vo Makedonija, kolku {to e lesnoda se kupi plac na Mars. ]e pro~itate {to s¢pravat golemite mediumski ku}i i na koj na~ingi obezbeduvaat svoite novinari. Vrvna opre-ma, osiguruvawe. Vo makedonski uslovi toa iz-gleda vaka. Pribor za prva pomo{ vo sekoe vto-ro-treto vozilo na terenot, a ako go pra{atepretpostaveniot {to }e bide so moeto semej-stvo ako mene ne{to mi se slu~i }e go slu{ne-

te odgovorot: �Vrati se, pa }e ti ka`am�. Isti-ot e odgovor i za isplatata na dnevnicite.�

Dragan Antonovski, nezavisen novinar, ape-lira{e do urednicite : � Ne pra}ajte neiskus-ni novinari na teren. Prvo i osnovno pra{aweza pre`ivuvawe e ima li novinarot iskustvo zaizvestuvawe od rizi~ni podra~ja? �

Kade e lekot za makedonskite novinari? Na-{a realnost se sopstvenici na mediumi koi nesekoga{ imaat sluh za potrebite na novinarot,netrpelivi urednici za koi obukite i ne se ne-koja bitna rabota, minimum lu|e vo redakciiteod koi se o~ekuva da funkcioniraat i vo nevoz-mo`ni uslovi.

"Mora da se izglasa zakon so koj }e ima pra-vila za toa koj mo`e da stane sopstvenik na me-dium i koj mo`e da bide glaven i odgovorenurednik.Samo taka }e se ras~isti mediumskiothaos vo Makedonija, samo taka novinarite }ebidat za{titeni,� potencira{e Ivan Andreev-ski, pretsedatel na Zdru`enieto na novinari-te na Makedonija.

Dodeka ne dojdat nekoi podobri vremiwa, ma-kedonskite novinari mo`e da ja ~itaat kniga-ta na Mekintaer vo koja, me|udrugoto, e objaveni Me|unarodniot Kodeks za praksa za sprovedu-vawe na bezbedno novinarstvo. A, tamu pi{u-va...

NOEMVRI 22000033 7

@iv novinar e dobar novinar!

Sedmata sila gi pominuva godinite na opasno `iveewe

Knigata na Piter Mekintaer "Vodi~ za pre-`ivuvawe na novinarite- Vesti vo `ivo�

Vladimir Pandovski, pretsedatel na NVO Nacionalna asocijacija za oru je

Nacionalna asocijacijaza oru`je neodamna iz-leze so podatok za

pretpostavenata cifra nasopstvenici na ilegalnooru`je, koja spored UNDP sedvi`i me|u 120 i 170 iljadilica. Zo{to tokmu akcentotna brojot na sopstvenicite?

Nekoga{ ovoj vid na sta-tistika e poopravdan poraditoa {to se gleda koncentra-cija na oru`jeto. Ima dr`a-vi kade {to ima golema ko-li~ina na oru`je me|utoatoa e skoncentrirano kaj re-lativno mal broj na sopstve-nici. Na primer, vo SADima registrirano 230 milio-ni par~iwa oru`je, me|utoaceliot toj arsenal se nao|avo race na samo 30 milionisopstvenici, zna~i vo SADeden sopstvenik ima po osum par~iwa oru`je.

Ako ve}e zboruvame za cifra od 170.000 ilja-di ilegalni sopstvenici, dali se znae vo kojdel na zemjata se skoncentrirani?

Najgolema koncentracija na oru`je sekoga{ima vo regionite koi bile direktno zafateniod voenite dejstvija. Po silata na ne{tata voregionite kade {to imalo intenzivni voenikonflikti `itelite go poseduvaat oru`jetoili poradi toa {to direktno bile involvira-ni vo voenite dejstvija ili go poseduvaatoru`jeto poradi li~nata bezbednost.

Iako akcijata za razoru`uvawe treba da gra-|anski karakter, na momenti taa sepak dobivapoliti~ki primesi i namesto razoru`uvawetona gra|anite od site nacionalnosti se dobivavpe~atok deka se razoru`uvaat razli~nite et-ni~ki grupi za da ne izbie nov konflikt...

Vo Makedonija mnogu ne{ta se ispolitizi-rani. Vo slu~ajot so ovaa akcija za razoru`uva-we bilo kakvo davawe politi~ka konotacija,zna~i krah za akcijata. Samata akcija e zamis-lena kako gra|anska bez bilo kakov etni~kipredznak. Ne smee da se sfati deka se razoru-`uva edna etni~ka zaednica na smetka na drugaetni~ka zaednica. Negativnite posledici odposeduvawe oru`je gi ~uvstvuvame site. Mo`am

da vi ka`am i konkreten primer. Vo Tetovo,spored istra`uvawata na Nacionalnata asoci-jacija za oru`je, vo 2002 godina ima registrira-no 29 ubistva so ogneno oru`je. Site izvr{ite-li na ovie ubistva se Albanci, me|utoa i 27 od29 `rtvi se isto taka Albanci. Ne mo`eme zna-~i da zboruvame za toa deka vo 2002 godinaoru`jeto se koristelo za me|uetni~ki sukobi.Ne zna~i deka nemalo registrirano vo ovojperiod i me|uetni~ki sukobi so politi~kipredznak, no najgolem broj na ubistva sepak bi-le me|u lica od ista etni~ka grupa.

Procenkite za brojkata na nelegalnotooru`je vo Makedonija se dvi`at od 60 do 600iljadi par~iwa. Nacionalna asocijacija zaoru`je smeta deka vo Makedonija do krajot na2002 godina imalo 110.000 do 120.000 par~iwana nelegalno oru`je. Kako dojdovte tokmu doovaa cifra?

Brojkata ne ja izbravme namerno. Taa proiz-leze od na{ite analizi i toa e na{iot stav.Moram da ka`am deka oficijalna procenetabrojka na nelegalno oru`je od strana na Mi-nisterstvoto za vnatre{ni raboti ne e objave-na. [to se odnesuva na na{iot region (Makedo-nija, Kosovo, BiH, SCG, Hrvatska i Albanija)proceneto e deka ima 2,3 milioni nelegalni

par~iwa oru`je. So akciite za razoru`uvawevo ovie zemji zapleneto e okolu 22 procenti odoru`jeto, no sepak ne treba da se zaboravi dekavo regionot ostanale s¢ u{te pove}e od1.800.000 par~iwa oru`je. Makedonija, pak, do-kolku saka da go dostigne �balkanskiot pro-sek° vo ovaa akcija ( ako se bazirame na procen-kata od 110 do 120 iljadi par~iwa nelegalnooru`je) mora da se predadat ili legaliziraatokolu 16 do 17 iljadi par~iwa oru`je. Smetamdeka e dobro da se predade i legalizira {to po-ve}e oru`je, i ne se soglasuvam so izjavi od ti-pot deka e upeh da se sobere i edno par~e oru`-je. Da se anga`ira celiot potencijal vo dr`a-vata, vladin i nevladin sektor, i site gra|ani,i da se sobere nekoja simboli~na brojka naoru`je smetam deka e kontraproduktivno. Ovae po~etok na borba protiv nelegalno oru`je iva`no e vo po~etok da ja porazime idejata dekanelegalnoto oru`je e na{a opcija, na{a idni-na i na{a realnost.

Predvideni se i nagradi za onie koi }e gopredadat oru`jeto?

Bilo kakvo nagraduvawe za predadeno oru`-je smetam deka e pogre{na merka. Edinstvenastimulacija za gra|anite treba da bide amnes-tijata.

Posledicite od poseduvaweoru`je gi ~uvstvuvame site

Ne smee da se sfatideka se razoru`uva

edna etni~ka zaedni-ca na smetka na druga

etni~ka zaednica

Se u{te ima regioni koi se nad-vor od kontrola, a novinarite

povtorno odat tamu i izvestuvaatbez nikakva za{tita

MARIJA KUKA

Adekvatna podgotovka, obuka i socijalna za{tita

- Vladite mora da gi otstranat pre~kite {tose ispre~uvaat pred novinarstvoto;

-Lu|eto mora da gi dr`at racete ponastrana odmediumite. Sekoj treba da go po~ituva fizi~ki-ot integritet na novinarite i vrabotenite vomediumite dodeka tie si ja vr{at svojata rabota;

- Novinarite i drugite vraboteni vo mediumi-te }e bidat propisno opremeni za site zada~ivklu~uvaj}i snabduvawe so materijali za prvapomo{.�

TTRRIIBBIINNAA

Kako da ne se zloupot-rebi mo}ta, kako da sevladee na vistinski

na~in i kako da se imple-mentira demokratijata voop{testvoto? Se ~ini, ne-vozmo`no. ]e stane real-nost, dokolku se znae vis-tinskiot pat, dokolku seznae da se pregovara, dokol-ku postoi etika vo vladina-ta i politi~kata komunika-cija, dokolku se po~ituvaat~ovekovite prava i vladee-we na pravoto vo sovremena-ta evropska demokratija.Ova e del od Programata na[kolata za politika koja zaprv pat ovaa godina }e imasvoi �studenti� vo Makedo-nija koi }e gi ohrabri davospostavat stabilna zaed-nica na mladi lideri so za-edni~ki vrednosti i vizijaza razvoj na zaednicite voregionot, a idnite lideri}e go promoviraat imple-mentiraweto na civilizi-rana promena vo kontekst nataa zaednica ~ija cel e in-tegracija so evropskata po-liti~ka, gra|anska i vladi-na kultura.

Forum - Centarot zastrategiski istra`uvawa idokumentacija i Evropskoto dvi`ewe se koosnova-~i na [kolata za politika vo Republika Makedo-nija. Ovaa {kola e del od balkanskata mre`a na po-liti~ki {koli, poddr`ana od Sovetot na Evropa.Triesetina mladi lu|e ve}e go pominale prviot se-mestar vo {kolata,( koja trae ~etiri semestra votekot na edna godina), iskustvata se pozitivni i{to e najbitno - site se borat za podobra idnina naMakedonija, bez razlika na nacija, vera, profesija.Me|u slu{atelite na {kolata ima studenti, no ilu|e dlaboko navlezeni vo politikata, no, mo`eada se sretnat i oxa, pop, novinari, kako i prateni-ci so podolg sobraniski sta`. Razlikite me|u slu-{atelite ne ja ote`nuvaat rabotata, tuku napro-tiv.

Zo{to tokmu [kola za politika i zo{to tokmuvo Makedonija?

�Vo edna situacija na tranzicija, vo koja e Make-donija, kako intelektualci razmisluvavme {to bimo`elo da se pomogne za sozdavawe na nova poli-ti~ka elita vo Makedonija, zaradi poinakov na~inna pristap vo prakticiraweto na politikata, poi-

nakov na~in na odnesuvawe,poinakov moral vo politi-kata°, veli Blagoj Za{ovkoj e vo Odborot na [kola-ta za politika. �Idejata nie da se napravi obuka na pom-ladi po~etnici vo politi-kata za da mo`at vo sekoj-dnevno komunicirawe so po-liti~arite, pa i voop{to voop{testvoto, da se odnesuva-at na eden pokvalifikuvanna~in, iako politikata ene{to {to mo`e da ja prak-ticiraat samo odreden brojlu|e, koi mo`at i umeat dase afirmiraat sebesi, no ida i pomognat na dr`avata ivoop{to generalno za op-{testvo. Nie morame da bi-deme svesni deka ni pret-stoi dolg period na u~ewe ideka nie mora da se prilago-duvame na evropskite nor-mi.°, objasnuva Za{ov.

Tolerancijata,po~i-tuvaweto na razlikite i in-teraktivniot stil na nasta-va se neophodni za uspe{-nosta na seminarite.

Za{ov objasnuva deka pro-ektot [kola za politika }etrae deset godini i sekojagodina }e ima triesetinanovi slu{ateli. �Toa zna~i

deka po desetina godini }e imame trista mladi lu-|e koi se vo vodite na makedonskata politika, a koija pominale ovaa {kola. Pozitiven e primerot odRusija, kade po zavr{uvaweto na ovaa {kola mladi-te lideri ja promovirale idejata i duhot na {kola-ta i bile inicijatori za otvorawe na u{te deseti-na novi, veli Za{ov .

�Sakame da im ovozmo`ime na mladi lu|e, i pok-raj nekoi svoi ve}e formirani karakteri vo poli-ti~ka smisla, formirani stavovi za opredelenipra{awa za op{testvoto i organizacija na dr`ava-ta, sepak da gi preispitaat tie svoi stavovi, da pri-fatat i novi, preku specifi~ni kontakti me|u se-be vrz baza na obuka od kvalifikuvani profesori,no i so mo`nost niz diskusija i niz direktni kon-takti so drugite u~esnici da ~ujat poinakvi stavo-vi i mislewa. Sakame politikata da ja povrzeme somoralot, so interesite na po{irokite sloevi naop{testvoto, sakame da im uka`eme na idnite li-deri li~nite interesi da ne vlijaat otpove}e vonivnite odluki, kako {to sega, za `al, e slu~aj sonekoi politi~ari, dodava toj na krajot . (M.K.)

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

Mo}ta e vo narodotZedni~ki proekt na:

Centar za razvoj na mediumi i "Utrinski vesnik#

Finansiski poddr`an od:Institut Otvoreno

Op{testvo - Makedonija Izleguva sekoj

posleden ~etvrtok vo mesecot

Promovirawe naduhot na tolerancijata

Godinava za prvpat se otvori [kola za politika

Blagoj Za{ov

Celta na {kolata e na idnite lideri daim se uka`e za poinakov pristap vo

prakticiraweto na politikata, kako i zapoinakov na~in na odnesuvawe i moral

vo politikata