IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago,...

129
Luká 1:1 1 Luká 1:9 Izesu Kilistoni Gakó Lamaná Luká Luhuva Gizamó Luká eza imane luhuva Teopiloni gizo amimó 1 Ve mukilite holutegú utó i netá nenémini gakoláa ali amegesaló miliki luhuva gizinamó. 2 Keza nene monó liaká vete mogonalotí Izesuni netá mukí ánigi hee liake li utó iki li leme gakó luhuva gizinamó nenazo, 3 neza ámina oko ámina gakó lamaná nene legesó oko ale lamaná oko gele hee lokuke nene, Teopilo gugulizaki venemaka, geí nene ale etó etó oko luhuva imane gizo nogumumó nene 4 géisi nene gatoko avetó gakó li gememó nene gihila lamaná neve loko gilitane loko nogizuve. Monó nagamí holokimiaká ve Zoní utó itikumú epoapoga limó 5 * Zutaia mikasigú nene agulizaki ve napa Heloté gizapa oko mina zupa nene Ómasi guguni gizo ameaká ve makó minamó agulizá Zakaliá, Apiani mulusigutí. Eza Alonani agapilamokutí vená makó alimó agulizá Elis- apeté. 6 Keza Ómasímini avogisaló kigika lamanaki mi- nasike gapo lota gakó Ómasímo lo hukoko li gakó lihimáini nomimó minasike gili alikigó minasimó. 7 Elisapeté nene gohuna vená minokago, keza izegipáini nomimó minasike ozaha gelehosi milasimó. 8 Zakaliani mulusi keza monó numuni napagú Ómasi guguni gizi amita gamena alitokago, 9 guguni giziaká vete aliaká amó nenéminiki hozanini ali etó etó iki al- imi nivake, Zakaliani nene Ómasi guguni gizo amezo liki alími etó ikago, monó zagusave agikagú itike anuva * 1:5: 1 Iki 24:10

Transcript of IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago,...

Page 1: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:1 1 Luká 1:9

Izesu Kilistoni Gakó Lamaná LukáLuhuva GizamóLuká eza imane luhuva Teopiloni gizo amimó

1Ve mukilite holutegú utó i netá nenémini gakoláa aliamegesaló miliki luhuva gizinamó. 2 Keza nene monóliaká vete mogonalotí Izesuni netá mukí ánigi hee liakeli utó iki li leme gakó luhuva gizinamó nenazo, 3 nezaámina oko ámina gakó lamaná nene legesó oko ale lamanáoko gele hee lokuke nene, Teopilo gugulizaki venemaka,geí nene ale etó etó oko luhuva imane gizo nogumumónene 4géisi nene gatoko avetó gakó li gememónene gihilalamaná neve loko gilitane loko nogizuve.

Monó nagamí holokimiaká ve Zoní utó itikumú epoapogalimó

5 * Zutaia mikasigú nene agulizaki ve napa Helotégizapa oko mina zupa nene Ómasi guguni gizo ameakáve makó minamó agulizá Zakaliá, Apiani mulusigutí. EzaAlonani agapilamokutí vená makó alimó agulizá Elis-apeté. 6 Keza Ómasímini avogisaló kigika lamanaki mi-nasike gapo lota gakóÓmasímo lohukoko li gakó lihimáininomimó minasike gili alikigó minasimó. 7 Elisapeté nenegohuna venáminokago, keza izegipáini nomimóminasikeozaha gelehosi milasimó.

8 Zakaliani mulusi keza monó numuni napagú Ómasiguguni gizi amita gamena alitokago, 9 guguni giziakávete aliaká amó nenéminiki hozanini ali etó etó iki al-imi nivake, Zakaliani nene Ómasi guguni gizo amezoliki alími etó ikago, monó zagusave agikagú itike anuva* 1:5: 1 Iki 24:10

Page 2: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:10 2 Luká 1:19lamanaki netá nene Ómasi guguni gizo namigo, 10 vegenámukilite geisa agikagú minake Guivahaniloka liki mi-namó. 11 Nilago Guivahanímini ageló makolímo utóo amike guguni gizoaká ita lamagaloka ote minamó.12 Oteneigo, Zakaliá ánigoake ininá ike alegesá ligimó.13 Alegesá legekago, ageló nenémo láa loko lo amimó:Zakaliazo, geza gelegesá legemino. Guivahanímonumunanolanimó nene mota geleneize, venaka Elisapeté neneizegipa agatupagi minoko gipa getatimó nene agulizáZoní ave loko molozo. 14 Geza mulukagú lamaná gelekogogoliza vizinogo ane. Itó vegená mukilite gipaka utóitikumú nene laga kivisinogo ive. 15 * Eza nene Guiva-hanímini avogisaló nene ve napa loló oko minative. Ezavain nagamí ahe itó negi nagamí ahe nonamoko mosekonominiko, izolahini agatupagú noikutí Sikalahulímo aíagikagú mino vaí itive. 16 Lá okiko Isilae vegená mukínene gapo golesagutí kelémo atiginá okiko, GuivahaniÓmasímini kovogisa i aminigave. 17 * Eza Ómasíminiagepagutí gakó loaká ve Ilaizá oaká imó nenéminokoamuza moloko Guivahanímini gapo veletoko aí gakó loutó utó oko minanogo ive. Lá oko minoko olotiva vege-nalitini itó izegipa komatini kigika ale apizeketative. Láokiko gakó gili ahuliaká vegená nenete kigika lamanakivete nigele monó nene kagata gámemé iki gilinigave. Itóeza ámina hoza alekiko, vegená mukí keza Guivahanimúageva iki minanigave.

18 Ageló nenémo láa loko lokago, Zakaliá eza anotóaleko láa loko lo amimó: Venánegi leza ozaha gelehosimanousinazo, nenemú geí gakó gulugo gihiláa loló amive.19 * Loko lokago, agelómámo láa loko lo amimó: Ge-lenape. Neza nugulizáne Gapelienama noluve. Neza* 1:15: Nam 6:3 * 1:17: Mal 4:5-6 * 1:19: Tan 8:16, 9:21

Page 3: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:20 3 Luká 1:29Ómasímini avogisaló minoko aleko oaká noumóma neve.Áisi nimiselekago lumuke gakó lamaná imane lo nogu-muve. 20 Nenemú gelezo. Gakó lo nogumumó nenegele alévolé amanimómámini lihima nene gakó lamokonegi hizekominoloko novako, minoko gakó lo nogumumónene gihila ziti gamena nene gakó goha linogo ane. Nezanolu gakó nene hetagá aminogo ive.

21 Loko lokago, Zakaliá eza monó numuni napagúgamena hána minokago, vegená keza ageva iki minakeminake gopa kagata gelemó. 22 Lá iki niago, Zakaliáalika limike gakó lo kiminogo gopa imó. Gakola gopaokago, keza nene monó zagusaveú netá haitolímini makóánigonoitive. Liki nigelego, eza negi hizeake gakó nanaoko lo kimitohe loko agizanitunú avevezaha o kimike gakólo kememimó. 23 Lá oko noigo, hoza aliti gamena asúokago Zakaliá nene numunaloka atiginá oko vimó.

24 Alika venala Elisapeté nene izegipa agatupagi mi-namó. Lá oake ikani 5 oko novigo halá geko minake,25 Guivahanímo gamena molamó nene alitokago Guiva-hanímo hize lé onimiake gohuna vená minukumule lokonovoza hulu netá monéna ale ahulonimikave, loko limó.

Izesú utó itikumú epoapoga limó26 Lá okago, izegipalagi minatotí ikani 5-a ale ahu-

lokago, Ómasímo ageló Gapelienima goha amiselek-ago Galilaia mikasiuka Nasalete numutoka vimó. 27 *Neneloka izaina vená makó minamó, agulizá Maliá. Ezanene agulizaki ve napa Tevitini agapilamó zuhagutí vemakó minamó agulizá Zosehé aí ánigi milimikago mi-namó. 28Noigo ageló nenémo Maliá noitoka utó oake láaloko lo amimó: Guivahanímo hize lé ogetago noanitikanenoape. Guivahanímogeitoka noive. 29Loko agelómámo* 1:27: Mat 1:18

Page 4: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:30 4 Luká 1:40lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakólimómámini mogona nana oko netive. 30 Loko nogiligo,agelómámo láa loko lo amimó: Maliazo geza gehelelevizemino. Ómasímo geí ánigokago lamaná okave. 31 *Gelenape. Geza izegipakagi minoko gipa getatanimónene agulizá Izesú ave loko molozo. 32 * Eza nene sipisive loló oko noiko Ómasímini gipalave liki linigave. ItóGuivahani Ómasímo nene avolaho Tevitini akilí ale hito-mikiko minanogo ive. 33 Itó mino lúaló moloko Zakoponiagapilamó zuhaloka gizapa oko minanogo ive. Guiva-hani loló oko minatimó nene asú amoko gamena hánahána mino-loko voko minanogo ive. 34 Loko agelómámolokago, Maliá láa loko lo amimó: Neza vánegi apizekominamusive. Nenemú nolani gakó nene nana oko alévoléitive. 35 Loko lokago, ageló nenémo láa loko lo amimó:Ómasímini Sikalahulímo geí gumupiló liminogo ive, itóGuivahanímini zámuzámo hize lé ogetanogo ive. Nenemúgipa getatanimó nene etó keké vizeko noi gipa Ómasíminigipalave liki linigave. 36 Itó makó lo gimitoze, gelezo.Geí zuhagutí Elisapetéma nene gelehosimámo izegipaagatupagi noigo ikani 6 mota vokave. Eza nene gohunavenámave liki nilago izegipalagi minokave. 37 * Ómasímololó amiti netala ma nomive. Loló iti netakó nenazo, nen-emú Ómasímo Elisapetenimú li gakó mota gihila zekave.38 Loko lokago, Maliá nene neza Guivahanímini gelekelémohó nounazo, nolani gakó nene ámináminoko utó ino.Loko lokago, ageló nenémo ahulomiake vimó.

Maliá Elisapeté noitoka vimó39 Maliá nene mino hána amike Zutaia mikasiuka

agokaloka numuni makó minatoka iteko vimó. 40 Iteko* 1:31: Mat 1:21 * 1:32: 2 Sam 7:12-16; Isa 9:7 * 1:37: Apí 18:14

Page 5: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:41 5 Luká 1:51vike Zakaliani numukú itike Elisapeteni geké lotamó.41 Geké lomikago, Elisapeteni mulunagutí izegipalamaziginí igo gilimó. Gelekago, Ómasímini Sikalahulímonene Elisapeteni agikagú lemeko vaí okago, 42 gakó napalike láa loko lo amimó: Ómasímo eza vená mukikutígelémo etó ike nónohá zegimikave, itó izegipa getatanimónenegi lusa gemikave. 43 Geza není Guivahanímini izo-lagama noane. Vená ánéama nounazo, nanamú nenitokaokane. 44 Gelezo. Geké nolonetako, izegipa nenémomulúnegutí agoliza novizike ziginí okago gelekuve. 45 Itógeza nene Guivahanímo lo gimi gakó vo alitive loko gelealévolé okako, Ómasímo lusa gegimikave. Nenemúgulugolamaná okave.

Maliá agoliza vizike Ómasi agepoka limó46 Loko lokago, Maliá láa loko limó:

Neza nigikatunú Guivahani agepoka noluve,47 * itó sikalahúnetunú Ómasi nugutó vizeaká vemú

nogoliza vizuke agepoka noluve.48-49 Itó gelekelé mohola neza minomo lemeko minumóitínasa nelémoko noitive.

Ómasi alévolé ve nenémonenitoka netá gihila ale utóokamó nenazo,

nenemú omolelé amalelé iki mini-liki itita vegenalitenenikumú giliiki Ómasímo lusa geta venale liki lini-

gave.Aí agulizá etó oko neve.50Aí gili amita vegená nasahilí okimiaká noive.

Omolelé amalelé iki minimi ite vegená lá okimiakánoive.

51Kezáini kugupemú gelego iteaká noi vegená neneezáa alévolé zámuza ale utó ike kelémo ahuloaká

noive.* 1:47: 1 Sam 2:1-10

Page 6: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:52 6 Luká 1:6352 Itó kugulizaki ve kehelú okago

keí gonanalivagi holomalotí velehé limiaká niave.Itó vegená limiki minamoláatini kugulizáini ale napa

oaká noive.53Gohogó vegená itó gaúna hiliki nimina vegená nene

netá gihila kemekago, kagatupa igo miniaká niave.Itó henóinigi vegená ahulokimikago

muhelé iki miniaká niave.54 Ómasi eza gelekelé otoko minuni vegená nene hize lé

olimikave.Eza agika lamanakímove loko Isilae vegená leza lá

olimikave.55 * Avotegini láa loko lo moloketamó nene

Avalahani itó agapilamó zuhagi lo molole-tamómámini gihila utó oloko voko minanogoive.

56 Loko Maliá loake, Elisapeteki minasike ikani losivemakole ale ahuloake, numunaloka atiginá oko vimó.

Monó nagamí holokimiaká ve Zoní utó imó57 Itó Elisapeté eza izegipa getati gamena alitokago,

gipa getamó. 58 Getokago, vegenala zuha agivelage kezaGuivahanímo muluna ze hoú lake ale utó i netakumúgiliake, ezagi makó mulúikú lamaná gelemó. 59 * Láiake, gamena 8 oko vokago, gipa namunimámini agu-peló Ómasímini anosa militanigi mukí vegená alegesáake amelaho Zakaliani agulizató milanigi lamó. 60 Likilikago, izolaho géneka like Óe, agulizá Zoní ave lokomolatune. 61 Loko lokago, keza láa liki li amemó: Íi,geí zuhatini kugulizá makó nenéminoko nomive. 62 Likigéneka hánaka nilake, Zakaliá nene gipalámini agulizánanave loko molative liki kigizanitunú avevezaha ikago,63 eza pepamú agizanitunú avevezaha okago, pepa alimi* 1:55: Apí 18:14 * 1:59: Liv 12:3

Page 7: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:64 7 Luká 1:75amikago, agulizá Zoní ave loko luhuva gizamó. Gizokago,giliake sigaga lamó. 64 Lá ikago, Zakaliani genezala litáoko lamaná okago, Ómasi agepoka limó. 65 Lá okago,agive lugáa keza giliake kelegesá ligimó. Lá okago, Zutaiamikasigú zopegaloka numutó namató nene ámina gakóavetó iki ligili hagili ikago, 66 vegená mukilite gakóinigiliake ali kigikagú milake gipama nene napa okoko nanaitive. Liki lamó nene, Guivahanímini zámuza nene áminagipaloka nego giliake lamó neve.

Zakaliá epoapoga li gakó67 Itó amelaho Zakaliani nene Ómasímini Sikalahulímo

agikagú minake alémo vávani igo alika utó iti netakumúepoapoga like láa loko limó:68 Isilae ve leza Guivahanite Ómasi agepoka litune.Eza nene vegenala zuha lelí lelémo vatí ike

netá golesagutí gologí olimikave.69 Lugutó viziti lapusa ale oteko hizekave.

Gelekelé izegipala Tevitini agapilamó zuha lelitokaneve.

70Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kelémovávani okagoepoapoga gozapá láa liki liaká amóma neve:

71 Lova vetini kigizakutí gologí oletanogo ive.Mukahá lipiliaká nia vegutí akagá oletanogo ive.

72Avotegini nigika hize kimitove loko lo moloketamole.Lo múnaheake lo hukoko li gakó gele minake lá

oketamole.73 Itó avoteho Avalahani láa loko alévolé oko lo molota-

mole:74Gala vetini kigizakutí gologí oletanogo ive.

Lá okiko lelegesá legemiko gelekelé otoko minanogoune.

75Nenemú ligika avasavagi miniko gakote minamikogelekelé otoko minoko hilitune, liki lamó neve.

Page 8: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 1:76 8 Luká 2:476* Itó gipa geza Guivahaníminimonó gakoláa lole ale oko

aí gapo veletataninazo,geikumú nene vozaú vémini agepagutí gakó loaká

veve liki linigave.77 Ómasímo vegenala zuha kugutó viziti gakó lo ke-

mekako,keza gili zagikiko, lihimáini ahuloketanogo ive.

78 Lelí Ómasile eza milumate geleaká noimó nenazo,eza lititó nene velé okulumakutí okululuva noto-

voko,79 * límugusigú nouhá vegená hize hanatoletanogo ive.

Itó heleakakú nominuhá vegená hize sata oletanogoive.

Lá onoiko nonagá lamanalímini gapova utó ikonenegú vinogo une, loko Zakaliá limó.

80 Itó ámina gipa nene agupegi agikagi napa oko alévoléokago, mikasi gomopalaló voko noigo, hoza aliti gamenaalitokago, Isilae vegenatoka utó oko minamó.

2Gipa Izesú utó imó(Mat 1:18-25)

1 Gamena nene zupa Loma vetini agulizaki ve napaminamó, agulizá Agustó. Eza numutó namató vegenákugulizá alilo loko gakó ahulokago vimó. 2Nenémini hozagozapá alemamó. Kilinió nene Silia mikasiuka agulizakive loló oko noigo ámina netá apí iki alemó. 3 Lá niago, ve-genámukí nene lugulizá alitave liki avóikini gotó apáitokaviká viká niago, 4 Zosehé eza agulizaki ve napa Tevitiniagapilamó minamó nenazo, eza ámináminoko Galilaiamikasiuka Nasalete numutoka minatotí ahuloko Zutaiamikasiuka nene Tevitini gotó apatoka Petelehe numutoka* 1:76: Mal 3:1 * 1:79: Isa 9:2

Page 9: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 2:5 9 Luká 2:16itimó. 5Noitike ánigi milita vená Maliáma izegipa agatu-pagi alémago vasimó. 6 Viki minasike izegipala getatigamena alitokago, venoni vegenalitini akiaká numunigikí okago, olovó zikasike pulumaká izatini numukú itikiminasike, 7 ganá gipala getoake, gotunú asapú omiakepulumaká izatini nosánetá kimiaká lapegú molomikagoako minamó.

Sipsip izaló gizapa vegi ageló vegenaki8 Lá okago, ámina mikasiuka ve lugáa nene holugúnaka

gihisiló minake sipsip izáiniló gizapa iki minamó. 9 Lániago Guivahanímini ageló makolímo keitoka utó noigo,Guivahanímini lapanalímo hize sata omikago, kehelelevizimó. 10 Lá okago, agelómámo láa loko lo kimimó:Gilinahe. Neza gakó lamaná aleko nolumumó nenazo,lekeza lekehelele vizemino. Nenémini gihiláa nene veg-ená mukitoka utó o likimiko mulutikú agila guluma inogoive. 11 Itínasa lukugutó viziti ve Guivahani eza gologíoleketative loko lo mololeketa vema nene Tevitini gotónumutó utó o noive. 12 Itó anosa makó lo likimitoze,gililo. Izegipa namuni makó nene gotunú asapú ikiizatini nosánetá lapegúmilimikago akonoize, viki ánigalo.13 Loko lo kemekago, galinali ageló vegená mulusi napanene okulumakutí limiki kigivéipo minató alegesá ikiminake Ómasi agepoka lake nama láa liki lamó:14 Logoliza vizeko okulumakú Ómasi agepoka litune.

Mikasiuka Ómasímo ánigo amu hili vegenatoka huluutó ino.

15 Liki ageló vegenámate liake atiginá iki okulumakúitikago, sipsip izaló gizapa ve keza láa liki ligili hagili amó:Leza Petelehe numutoka vinake Guivahanímo gakó lolimitímini gihila ánigatune. 16 Liki liake litá iki viki Mali-ako Zoseheko kilími utó iake gipa namunima pulumaká

Page 10: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 2:17 10 Luká 2:24izatini nosánetá lapegú akonoigo ánigamó. 17 Ánigiake,agelómámo izegipamú lo kimi gakó nene avetó iki likememó. 18 Lá ikago, izaló gizapa vetini kegepagutígakoláa gele vegená keza sigaga li asú amóza, 19 Maliánene gakó mukí ale agikagú moloake agata geleva gelevaoko minamó. 20 Itó sipsip iza gizapa ve keza atiginá ikivake ageló lo kimitó utó okago ániga netakumú neneÓmasi agepoka liki agulizá ali otiki minamó.

Izesuni agupeló Ómasímini anosa militamó21 * Gipa Izesúma utó okago, gamena 8-ía vokago,

gipamámini agupeló nene Ómasímini anosa militake ag-ulizá Izesú ave liki milamó. Ámina agulizá nene Maliáizegipa agatupagi minonamigo ageló nenémo goí oko loamitó nene milamó.

Monó zavusavegú Izesunima Ómasímini gipa minative likianosa militamó

22 * Gipala getakumú agupe ali lamaná itave loko Mosélo hukoko li netá aliki lilí itái gamena alitokago, ZosehekoMaliako keza gipa Izesuni nene Zelusalega alímiki itesike,Guivahani Ómasímini gipaminative liki anosamilitasimó.23* Lá asimónene Guivahanímo láa loko lo hutokagominagakó nene gili alesike lá asimó:Ganá gipa utó noiko, Guivahanímini gipa minative liki

lehizitalo.24 Itó

Nama luhusihe nama gelehová ahe lositá aliki viki neníguguni gizi nimilo

loko Guivahanímo lo huta gakó nene gili alesike namagialiki vasimó.* 2:21: Luk 1:31 * 2:22: Liv 12:6-8 * 2:23: Gá 13:2, 12

Page 11: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 2:25 11 Luká 2:3525 Lá ikasigo, Zelusalega ve makó minamó, agulizá

Simeó. Eza nene hee hee loko monolagi ve minake, Isilaevegenáma miluma giliki minakutí gologí oketati vemúageva oko minoaká imó. Aí agikagú nene ÓmasíminiSikalahulímo lemeko vaí oko minake, 26 gakó láa lokolo amimó: Geza helemoko hanuva noako Guivahanímogologí oleketative loko lo mololeketa vema ániganogoane. 27 Itó Simeó nene Sikalahulímo alémo vávani okagomonó zavusavegú itimó. Lá imó nene Maliako Zosehekokeza Ómasímo lo hukoko li gakotó aliki lilí itatave liki gipaIzesunima alímiki itesigo, 28 Simeó nene gipa Izesunimazanava oko geheneike Ómasi agepoka like láa loko limó:29-30 Guivahanínemaka, imane lugutó viziti vema itínasa

nene nogómula gihilatunú ánigokuve. Gakó lomolonetanimó nene gihila mota zekaze, nenemúgeí gelekelé ve neza monokú nelémo molako hulunivisiko hilitove. 31 Geza numutó namató vege-nalite ánigatave loko lelémo lamaná iti ve imanealémo utó okane. 32 * Nenémo hetoka vegenalitinikigika hize hanatokimikiko monó gilinigave. ItóIsilae vegenalitini lugulizá ale otinogo ive.

33 Loko gipa Izesukumú lokago, izolahiko amelahiko gi-likasike sigaga lasimó. 34 Lá ikasigo, Simeó eza lusa getakeizolahini Malianima láa loko lo amimó: Gelenape. Imanegipaloka Isilae vegená hizi hoú litave loko lonoimómaneve. Ámina gipámini gakotó nene vegená lugáa kezalisiki gululú viziki akatave. Itó lugáa keza lisi gikitiikiotitave. Eza anosavagi noitimó nenazo, ve mukilite aliviletivi itatave. 35 Itó napiliko geza gipakamú milumageleko gigika hizinogo ive. Nene suni utó noiko, vegenámukilitini kigikagú gakóini utó inogo ive.* 2:32: Isa 42:6; 49:6; 52:10

Page 12: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 2:36 12 Luká 2:4436 Loko lokago, Ómasímini agepagutí gakó loaká vená

makó minamó, agulizá Haná. Áisi Panueleni moholaAseloni mulusigutí minatímo veló voko minake kilisi-masi 7 ale ahulokago, vana helekago, 37 gevoná venáloló oko minomo noitike kilisimasi 84 ale ahulake gele-hosi molamó. Áisi nene monó zagusave ahulamikegamena gamena únaká neteká Ómasi geké lotoko mi-nake, nosánetá moseko minake, Ómasiloka loaká imó.38 Eza nene ámina gamenaló anitike Ómasi agepoka like,Zelusale numutoka Ómasímo gologí oketati gamenamúageva iki mina vegená nene gipa Izesukumú avetó oko lokimimó.

Nasalete numutoka atiginá iki vamó39 * Lá okago, Maliako Zoseheko keza Guivahanímo lo

huka gakolímini hozaváa ali asú ikasike, Galilaia mika-siuka keí numutoka Nasalete neneloka atiginá iki vasimó.40 Neneloka viki niasigo gipa Izesuni nene Ómasímogizapa otake hize lé omikago, napa ike alévolé okominakegakó mukí gilimó.

Gipa Izesú monó zagusaveú minamó41 * Avóikini asenini zeketakumú gili mina holisi

zupa meleketó meleketó nene Maliako Zoseheko kezaZelusalega itiaká asimó. 42 Lá iki niasigo, gipa Izesúnene kilisimasi 12 ale ahulokago ámina holisi makóalitokago goí iki aliaká asimó nenéminiki gipa Izesunialímiki Zelusalega makó itemó. 43 Itiki niago, holisimaasú noigo nene, keza nene gipa Izesuni nene Zelusalegataiza imikasigo, noigo, Maliako Zoseheko taiza itasikumúgelemasike atiginá iki lemesimó. 44 Vegená lugáalokagímizeko vo noitihe liki gilikasike, gapoloka nivasigo* 2:39: Mat 2:23 * 2:41: Gá 12:1-27; Gapo 16:1-8

Page 13: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 2:45 13 Luká 3:1límugusi zekago, keí zuhagi itó kigivéike niakú vitagáasimó nene, 45 noamigo, Zelusalega atiginá iki itesimó.46 Itiki vitagá iva iva iki niasigo, gamena losivemakole okovokago, Izesú nene monó zavusave napagú noike monógakó lainim-ikimiaká vetini holúikúminake gakóini gilikeitó mogonamú loká oketoko noigo ánigasimó. 47 Itó monóve nenete gipa Izesú gakó gilikumú itó loká atoka aleviligoko lo kimikumú sigaga litamó. 48 Lá oko holúikúnoigo alími utó ikasike, ininá goha asike izolaho láa lokolo amimó: Gipáne geza nanamú taiza oletane. Gelenape.Amekahiki leza geikumúmulute ze hoú loko mohona okovitagá onousive. 49 Loko lo amekago, Izesú láa loko lokimimó: Nanamú vitagá asimó neve. Neza aménehininumukúalekominozo loko loneta hozamagúnouve. Nenegakó gelemasike nilasihe. 50 Loko limóza, keza nenéminimogonáa gili vevesamasimó.

51 Lá ikasigo, izolahiko amelahiko alímiliki vakeNasalete numutoka vasigo eza gelekelé oketoko minamó.Itó izolaho nene gili gakó mukí ale agikagú molokominamó. 52 * Noigo, Izesú nene agikagi agupegi napaoko alévolé igo minamó. Lá okago niago, Ómasigi mukívegenaki Izesukumú keza ánigi kumu hiliki minamó.

3Zoní monó gakó lo kimimó(Mat 3:1-12; Mak 1:1-8; Zon 1:19-28)

1Tipelió eza Loma vegenalitini kugulizaki ve napa-napaloló oko noigo, kilisimasi 15 oko vokago, Potiasí Pilató ezaZutaia mikasiuka kiapé napa loló oko noigo, itó agunalaPilipó nene Itulaia itó Talakoniti mikasiuka kiapé loló okonoigo, itó Lisaniá nene Apilene mikasiuka kiapé loló oko* 2:52: 1 Sam 2:26; Ano 3:4

Page 14: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 3:2 14 Luká 3:8noigo, 2 itó guguni giziaká ve napatini gizapa ve lositáAnasiko Kaiapako niasigo, ve nenéminiki gizapa ve lilíiki niago, gamena nene zupa Zakaliani gipala Zoní nenemikasi gomopalaló noigo, Ómasímo hoza gakó lotamó.3 Lá okago, Zota nagamí vola helega ima helega mohonamohona ike, vegená kigika ali viligiiki monó nagamíhilikiko Ómasímo lihimáini ahuloketative loko lo utó okolo kemeko minamó. 4 * Lá noigo, Ómasímini agepagutígakó loaká ve Isaiáma epoapo gakó láa loko gizamó neneZonitoka alévolé imó:Mikasi gomopalaló ve makolímo gakó napagutí láa loko

nolive: Guivahanímini gapova likigikagú vilitalo.Aí gapo ali hee litalo. 5 Gímuza lemeneitimó neneapiziki alími lamaná ilo. Agoka iteneitimoláa alímilasava zilo. Zová zeneitimoláa alími pehe lalo.Gapoló mikasi itesú lemesú itimó nene apizikialími geleni lilí ilo. 6 Lá ikiko, mikasigú vegenámukí keza Ómasímini kugutó vizeaká netá áni-ganigave.

7 * Lá noigo vegená mukilite Zoní noitoka vake monónagamikumú likago, eza láa loko lo keme keme oko mi-noaká imó: Lekeza gosihalímini agapilamó zuha neneta,golesa mogonatinímini lihimala anitinogo noimó nenelekeza likigika ali viligamiki hanuva golisi itune liki niahe.8 * Lekeza likigika ali viligiiki nenémini gihila ali utóilo. Neza lo likimitoze, gililo. Avalahani agapilamó zuhakeza sonohikitana nene gatamoakalímini lilí itave lokolo molota gakó alévolé itive loko lekelisi negopa, Ómasinenémo gakó litove loko nene lokiko gehani imaneteAvalahani agapilamó zuha lilí inigi nene hanuva lilí itamónenazo, lekeza lukugupetini aliki itiki Avalahani agapil-* 3:4: Isa 40:3-5 * 3:7: Mat 12:34; 23:33 * 3:8: Zon 8:33

Page 15: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 3:9 15 Luká 3:17

amó zuhama nouninazo, Ómasi eza lihimatemú goníoletaminogo ive liki lamilo. 9 * Luni leko makó neneza mogonagú gamuni oake noimóma neve. Nenemúgihila lamaná ali utó inamitamoláa nene asahizeko lokúgizanogo ive.

10 Loko lo kemekago, mukí alegesá iki mina vegenaliteloká itake leza nana itune. 11 Liki likago, láa loko lo kim-imó: Ve makó nenémo sioti losi aleminokoma agivelahinisioti nomiti ve nene magáa amino. Itó nosánetaki neneáminámini ilo. 12 * Loko lokago, takisi aliaká vete monónagamí hilanigi aniteke loká itake monó velemaka, lezanana itunimó neve. 13 Liki likago, eza láa loko lo kimimó:Takisi moni gamanímo alilo loko molató nene aviligikialimi itiki alemilo. 14 Loko lokago, pilisí ve nene ake lokáitake leza nene nana itunimó neve liki likago, eza láa lokolo kimimó: Lekeza vegenalite moni limitave liki kipilikikilími golesa amiki hakupá gakó likitamilo. Itó ikatóhozalotí moni aliaká niamó nenemú goselé lekepelemino,loko limó.

15 Vegená mukí keza Ómasímo gologí oketative lokolo moloketa ve atikumú gituhú niki ageva iki minake,Zonikumúnene ámina vemanoihe liki kagata losi gelemó.16 Lá ikago, Zoní nene vegená mukí láa loko lo kimimó:Neza nene nagamikó hololikimiaká nouve. Není nemege-saloka noa vémini zámuza nenémo není zámuza nivi-legekave. Neza ánéama nounazo, aí gasa gó ate akisitomónene etaminogo ive. Áisi nene Ómasímini Sikalahukilikigikámini pipizá netá loko loaká loki hololeketanogoive. 17 Eza nene lolopa giteaká netaki aleko oko laisi nenegesopá zeko lolopa giteko ale lamaná inogo ive. Nosánetálamaná nene gizaká oko ale numunagú molokiko mi-* 3:9: Mat 7:19 * 3:12: Luk 7:29

Page 16: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 3:18 16 Luká 3:26nanogo ive. Lolopaváa nene giteko lokú gizokiko lova lovaoko minanogo ive, loko limó.

18 Zoní eza lá oko vegená kagata alike ámina gakokigakó lugáagi lo kimike Ómasímini gakó lamaná lo kemekominamó. 19* Lá imóza, agulizaki ve Heloté nene uvolahinivenala Helotiasini ipá oko aleake netá golesa lugáa alek-ago, Zoní nenemú gahá amekago, Heloté nenemú gelegolesa oake, 20miní amike netá golesa goha alike Zonininene nagá numukú ahulotamó.

Izesú monó nagamí holamó(Mat 3:13-17; Mak 1:9-11)

21 Zonini nene nagá numukú velesá ahulotamigo ve-gená mukí monó nagamí holokimikago, Izesú áminámi-noko Zonitoka voko monó nagamí holamó. Holoake,Ómasiloka noligo, okulumá koló okago, 22 * ÓmasíminiSikalahú nene nama luhusi agupegi loló oake Izesuniamupiló lemekominamó. Noigo, okulumakutí gakómakóláa loko utó imó: Gipáne gihila noane. Geí ánigo lamanáokuve, loko limó.

Izesuni avolage(Mat 1:1-17)

23 Izesú nene kilisimasiva 30 nenéminoko oko novigomonóhoza apí oko alimó. Naligo, vegenánenete Zosehenigipala nehe liki gelemó. Zosehé nene Helini gipala,24 eza nene Matatani gipala, eza nene Livaini gipala, ezanene Melikini gipala, eza nene Zanaini gipala, eza neneZoseheni gipala, 25 eza nene Matatiani gipala, eza neneAmosini gipala, eza nene Nahumini gipala, eza nene Es-elini gipala, eza nene Nagaini gipala, 26 eza nene Malatanigipala, eza nene Matatiani gipala, eza nene Semeinini* 3:19: Mat 14:3-4; Mak 6:17-18 * 3:22: Age 2:7; Mat 17:5; Luk 9:35

Page 17: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 3:27 17 Luká 3:38

gipala, eza nene Zosekeni gipala, eza nene Zotani gipala,27 eza nene Zoanani gipala, eza nene Lesani gipala, ezanene Zelupapeleni gipala, eza nene Sealitieleni gipala,eza nene Nelini gipala, 28 eza nene Melikini gipala, ezanene Atini gipala, eza nene Kosamini gipala, eza neneAlimatamani gipala, eza nene Eleni gipala, 29 eza neneZosuani gipala, eza nene Eliezeleni gipala, eza nene Zoli-mini gipala, eza nene Matatani gipala, eza nene Livainigipala, 30 eza nene Simeoni gipala, eza nene Zutani gipala,eza nene Zoseheni gipala, eza nene Zonamani gipala,eza nene Eliakímini gipala, 31 eza nene Meleani gipala,eza nene Menani gipala, eza nene Matatani gipala, ezanene Natanani gipala, eza nene agulizaki ve napa Tevitinigipala, 32 eza nene Zesini gipala, eza nene Opeteni gipala,eza nene Poasini gipala, eza nene Salani gipala, eza neneNasonani gipala, 33 eza nene Aminatapani gipala, ezanene Ataminoni gipala, eza nene Alanini gipala, eza neneHezelonani gipala, eza nene Pelezeni gipala, eza neneZutani gipala, 34 eza nene Zakoponi gipala, eza neneIsakani gipala, eza nene Avalahani gipala, eza nene Telanigipala, eza nene Naholeni gipala, 35 eza nene Selugunigipala, eza nene Lagauni gipala, eza nene Pelegeni gipala,eza nene Epeleni gipala, eza nene Selani gipala, 36 ezanene Kenani gipala, eza nene Alapasatani gipala, eza neneSemeni gipala, eza nene Noani gipala, eza nene Lamekenigipala, 37 eza nene Metusalani gipala, eza nene Enokunigipala, eza nene Zaleteni gipala, eza nene Mahalalenigipala, eza nene Kenani gipala, 38 eza nene Enosini gipala,eza nene Seteni gipala, eza nene Atani gipala, Atá neneÓmasilokatí.

Page 18: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:1 18 Luká 4:104

Satá Izesuni gimivagú molamó(Mat 4:1-11; Mak 1:12-13)

1 Izesú nene Ómasímini Sikalahulímo agikagú lemevaí oake alémo zaú okago, Zota nagamí ahuloake mikasigomopalaló vimó. 2Neneloka gamena ve lositosini kigisakigizani asú igo akoko noike, nosánetá namike alika gaúnahelekominamó. Lá noigo, Satá nene oko gimivagúmolake3 láa loko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimónene, geza lokako gehani imanémo nosánetá loló okikonoko minamane. 4 * Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó:Óe, monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve:Vegená neneta nosánetakó nokoko lamaná oko mi-

noakaláa nene nomive.5 Loko lokago, Satá agoka hána makokú alémoko itikenumutó namató kugulizaki ve mukilitini apáini litá okoalapize asú oake, 6 láa loko lo amimó: Amuza miliki niagokugulizá novi netaki mikasigú netá lamanaláa nenegiimane geikó geme asú itove. Ámina netá nene nenínigizakú molo asú onoinazo, makope makope amitoveloko hanuva amitomóma neve. 7 Nenemú geza nenínigisauka gupá zeko negepoka lokako geikó loló o asúitive. 8 * Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Óe, gakómakó monó gotolaú láa liki gizinamóma neve:Guivahani Ómasigó lalapusa hizeko gupá ze ameko age-

poka loakaláa neve, itó aikó gelekelé omiakaláaneve.

9 Loko lokago Satá nene Izesuni alémoko Zelusalega vikemonó zavusave napámini agoka hánaló alémoko itike láaloko lo amimó: Geza Ómasímini gipala noitanimó nene,imanelotí olío ká omanegú molozo. 10 * Gakó makó monó* 4:4: Gapo 8:3 * 4:8: Gapo 6:13 * 4:10: Age 91:11

Page 19: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:11 19 Luká 4:17gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve:Geikumú Ómasímo aí ageló nene hoza gakó lo kemekiko

gizapa iki gilími vatí inigave.11 * Itó makó láa loko neve:Gehanímo gigisagú hizekative liki keza limiki kigizani

lukilagú gilími milanigave.Liki luhuva gizinamóma nenazo, golesa aminogo ane.Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: 12 * Óe, monokúgakó makó láa loko neve:Guivahani Ómasi nene gopa netakumú gimivagúmolami-

tane.13 Loko lokago Satá nene lá oká lá oká ike agoka vize asúoake, ahuloko gamena makó zupave loake ahulomiakevimó.

Izesú Galilaia mikasiuka monó hoza apí oko alimó(Mat 4:12-17; Mak 1:14-15)

14 Izesú nene Sikalahulímo hize lé otake zámuza amek-ago, Galilaia mikasiuka atiginá oko vimó. Atiginá okookago, aí gakoláa helega helega vo asú igo gelemó.15 Neneloka monó numuni minakú minakú nene itekolemeko oko monó lo kemekago, vegená mukilite lagakivisekago geké litamó.

Nasalete numutoka Izesuni ánigi ahulamó(Mat 13:53-58; Mak 6:1-6)

16 Lá ikago, Izesú ezáa napa i apá Nasalete numutokanene áminámini oko vo anitike, holisi alitokago, monónumukú itimó. Eza holisi mina zupa zupa ámináminokoiteaká imó. Iteko monó gatoko lo kiminogo noitigo,17 Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá giza pepamaamikago, ataloko ánigoake gakó makó láa loko minamónene ale utó ike gato kimimó:* 4:11: Age 91:12 * 4:12: Gapo 6:16

Page 20: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:18 20 Luká 4:2518 * Guivahanímini Sikalahulímo nenitoka holonetake,

hoza gakó láa loko lonetamóma neve. Minimilimiki nia vegená nene gakó lamanáma lo ke-mezo. Kalapusi numukú nia vegená gologí oleke-tatove loko, itó kogómula lika vegená nene alegoloutoleketatove loko, itó muhelé ahelé iki mi-nata vegená nene gologí oleketoko lekelémo mo-latove loko lo kemezo. 19 Guivahanímo lekelémolamaná iti gamena alitokave loko lo kemezo.

20 Loko Izesú nene gatoko lo kemeake, pepama gakekogelekelé vema goha ameake mitó minamó. Noigo, monónumukúmina vegená kezamukitoka aí gonú apiliki niago,21 gakó láa loko lo kimimó: Monó gotola gakó gatokugogelemómámini gihila itínasa nenitoka utó okave. 22 Lokolokago, keza giní i amiake, aí agepagutí gakó gilikago lagakivisimó. Lá okago, keza sigaga lake lamó: Eza nenehanuva ánigonouhá ve Zoseheni gipala nenazo, nenéminigakó nana oake nolive. 23 Liki likago, eza láa loko lokimimó: Anoza gakó makó láa liki liaká niave: Lusa vegezaka haitó vegená kelémo vatí ani netá aleko gezaka ve-genaka zuha kelémo lamaná amane. Neza nagata gulumólekeza ámina anoza gakó vasá zeke li nimiiki, Kapanaonumutoka hoza aleko gakoláa gulunimómáminoko imanegotó numukaloka alekako ánigatune liki li nimitaze. 24 *Loko loake, miní ameko láa loko limó: Neza lamaná lolikimitoze, gililo. Ómasímini agepagutí gakó loaká vémoezáa gotó apalaloka voko monó lo kemekago eza lelígipate noive liki gakola gilisá amave. 25 * Nene sunimúgakó lamaná lo likimitove. Ilaizá eza monó hoza aligamena nene okulumá gapo lí okago minake melekenilosive makolegi ikani 6-ía oko novigo golini zemimó.* 4:18: Isa 61:1-2 * 4:24: Zon 4:44 * 4:25: 1 Kug 17:1

Page 21: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:26 21 Luká 4:35Golini zemigo gaúna gamena napa nene mukí apatokautó imó. Ámina gamenaló nene Isilae mikasiuka gevonávená mukí minamóza, 26 * Ómasímo Ilaizani nene áminavená keitoka kelémo vatí itive loko amiselemive. Sitonamikasiuka Salepata apatoka Zuta vená negopa hetokagevoná vená makó noitoka alémo vatí itive loko amisil-imó. 27* Itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Elisá hozaali gamena nene Isilae mikasiuka halamé gizale ve mukíminamóza, Elisá keikutí kelémo zokamike Silia mikasiukahetoka ve makó Nemanigó alémo zokamó. 28 Loko lo ke-mekago, ámina gakó giliake, Ómasímo lezagi ahuloletatigakó lokave liki giliake monó numukú mina vegená kezamulúikú golesa giliake, kizapaló goha molokago, 29 zaú ikiotiake númaseloka Izesuni alímiki vake ámina apá minaagoka lusenaló agataloka ahelú i ahulanigi alímiki iteha,30 áisi nene ahulokimiake holúikutí hanuva vimó.

Holosi golesa agikagú mina ve(Mak 1:21-28)

31 Lá oake Izesú nene Galilaia mikasiuka lemeake, Ka-panao numutoka anitike holisigú holisigú nene monó lokemeko minamó. 32 * Lá noigo, monó gakola gale gehekolo kemeaká imó nenazo, nenemú keza ininá iki sigagalitamó. 33 Lá niago, keí monó numukú nene ve makóminamó nene holosi makolímo agikagú minake alémogopa okago minamó nenémo gamoga geko láa loko limó:34 Eé, Nasalete ve Izesuvo, nana netá golesa aleletanogonoane. Lelémo golesa inogo noape. Geí nene ánigo hehenoluve. Geza Ómasilokatí etó keké vizeko noani vemanoane. 35 Loko lokago, Izesú gahá amike gegepa apizeokolegesó oko agikagutí lemeko vamane. Loko lokago, holosinenémo vegená holúikú ámina vema nene ahelú okago* 4:26: 1 Kug 17:8-16 * 4:27: 2 Kug 5:1-14 * 4:32: Mat 7:28-29

Page 22: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:36 22 Luká 4:43puu loko akamóza, alémo golesa amike ahulomiake vimó.36 Lá okago keza vegená mukitoka ininá ake ligili hagiliake láa liki lamó: Nana ive. Monola nene haitolíminineve. Áisi gakola gale geheko aí amuzatunú lokimiakánoigo holosi golesate ahulikimiaká niave. 37 Liki likago,Izesunimú gakó nene ámina apá helega helega puu lokovo asú imó.

Izesú Pitani venalámini izolahini alémo zokamó(Mat 8:14-15; Mak 1:29-31)

38 Lá okago, Izesú nene monó numukutíma lemeakeSaimoni numukú itimó. Neneló Saimoni venalámini izo-lahini agupegú ló napa lo minokago, alémo zokative likili amemó. 39 Li amikago, áisi voko alitó oteneike agupegúló la netáma nene gahá amekago agupegú ló la netámaasú otamó. Asú omikago, ámina venalímo litá oko oteakeIzesugini nasahilí oketamó.

Izesú únaká vegená mukí kelémo zokamó(Mat 8:16-17; Mak 1:32-34)

40 Únaká ho nolimigo, haitopaitó netá kivisi vegenákilímiki Izesú noitoka ikago, agizanitunú kugupeló alegeleko kelémo zokamó. 41 Itó vegenalitini kigikagú holosigolesa minamó nene kepeleko nokimisiligo, gopaga lakegeza Ómasímini gipala noane. Liake ahulikimiake vamó.Nivago, keza Izesukumú Ómasímo gologí oletative loko lomololeta vema noive liki gelemó nenazo, Izesú nene gahánokimike aí mogona lili ali amitave loko lo hukoketamó.

Izesú monó lo keme keme oko mohona oko vimó(Mak 1:35-39)

42Neteká ho noitigo, Izesú eza numuni apakutí lemeakevoko mikasi amegesa vizitoka minoko numuna linogovoko minamó. Noigo, vegená keza aikumú vitagá iki ikialími utó iake, ahuloketamitive liki lamóza, 43 eza láa

Page 23: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 4:44 23 Luká 5:7loko lo kimike limó: Neza nene apá lugaloka mohonaoko Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lamaná lokeme keme inogo uve. Ámina hoza alitane loko Ómasímonimiseleneimóma neve. 44 Loko loake, vike Zutaia mika-siuka monó numuni minakú minakú iteko monó lo kemekeme oko mohona imó.

5Izesú litó lagaha mukí alemó(Mat 4:18-22; Mak 1:16-20)

1 * Gamena makó zupa Izesú eza Genesalete nonohulóagataloka noigo, vegená keza Ómasímini gakó gilituneliki ali nupa iake aitoka sii sii liki minikago, 2 lagahaaliaká vemakó nene nagamikú lapéinigutí limiake, lagahagotaháinima nagamí nizego, itó sipi lositá nene nagamikúha nego, 3 Izesú nene ánigoake magáa Saimoni nagamikúlape minakú iteake, nagamí getatokatí hilulú oloko komavitane loko loká imó. Gele amekago sipigú minake mukíali nupa a vegenáma monó lo kimimó. 4 Lo keme asúoake Saimoni láa loko lo amimó: Hilulú oloko vokonagamíohunáagú molo-minoko nene gigivekagegi lagaha aliniginiaze, gotahalini nene ohunagú ahulalo. 5 * Loko lokago,Saimon Pitá nene anotó aleko láa loko lo amimó: Gizapavelemaka, leza itína holugúnaka gotaha ova ova okominuháza, lagaha hamolagi ma alemune. Lá unimóza,geza lanimómave loko nene lagaha gotaha nene gohanagamí ohukú ahulatune. 6 Loko lo ameake, aliki vikigotahama ahulake lagaha mukí nalego, lagaha gotaháininene zeko hukanogo noigo, 7 kigive lugáa sipi makokúminamoláama iki kilími vatí itave liki kigizani gumí zikimiki sele lamó. Lá ikago, keza ake sipi lositámagú* 5:1: Mat 13:1-2; Mak 3:9-10; 4:1 * 5:5: Zon 21:3-8

Page 24: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 5:8-9 24 Luká 5:15lagaha ali nimilago, lagaha vaí oake nagamikú lapemanene nagamikú liminogo imó. 8-9 Lá noigo, Saimon Pitakimakó mina vegenaki keza lagaha mukí alekumú ánigiakesigaga lamó nenazo, Pitá eza Izesuni agisauka gupá zekolo amike Guivahanínemaka, neza lihimánegi ve nounazo,ahulonimioko vozo. 10 Loko noligo Zepetaioni gipalalosi Zemusiko Zoniko keza Saimoni agivelahiko nenetosaámináminiki sigaga lasimó. Sigaga nilasigo, Izesú neneSaimoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Itínaimanémini veletó nene geza monó hoza aleloko novakomukí vegená nene není zuha lilí itave. 11 Loko lokago,nagamikutí lapéinima aliliki getatoka vake nene, mukínetá matáini ahuliake Izesuni ámegetiki vamó.

Izesú lokago halamé gizali ve gililimó(Mat 8:1-4; Mak 1:40-45)

12 Izesú nene apá napa makotoka voko noigo, halaméagupeló vaí oko gizali ve makó noike, Izesuni ánigoakevike agisauka gupá ze ameake negénegeka like láa lokolimó: Guivahanínemaka geza nene nelémo gililitove lokonene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gilili-tane loko noluve. 13 Loko lokago, Izesú nene agizani lu-toko agupeló ale nogilike gililitane loko gelekuze, gilelezo.Loko lokago, litá oko gililimó. 14 * Lá okago, ámina gakónene avetó oko vegená avetó oko lo kememitive lokolo hukomiake láa loko limó: Aló gilelekane liki gili heelitave loko geza nene voko guguni gizoaká vémitokamagugupe alapizekako ánigative. Itó gilelenikumú neneMosé loleketa netá aleko Ómasi guguni gizo amitive lokoamekako eza vegenámukí lo kemekiko nenémini mogonagili vevesatave. 15 Loko limóza, aí gakoláa nene puu lokovokago, mukí vegenalite gili asú iake Izesuni gakó gilitune* 5:14: Liv 14:1-32

Page 25: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 5:16 25 Luká 5:24liki itó kivisi netakutí kelémo zokative liki Izesú noitokaalegesá iaká amóza, 16ezamikasi gomopalaló vokominakeÓmasiloka linogo voaká imó.

Izesú ve gepili alémo zokamó(Mat 9:1-18; Mak 2:1-12)

17 Gamena makó zupa Izesú eza monó gakó lainim-oketoko noigo Palisaio monó vegenaki monó mogona apíikimiaká vegi keza Galilaia apatotí itó Zelusalegatí itóZutaia apá makotokatí nene mukí numutotí iki nenelóali nupa amó. Lá niago Izesú nene kivisi vegená kelémozokati zámuzagi minató minamó. 18 Lá noigo ukoakolózaló mililiki a ve gepili makó nene alímiki iake Izesuni ag-isauka ahulitanigi niago, 19vegenámukí gikí iake gapohizilí ikago, alímiki numupitó itiake ali koló iake, ukoakoginagá ziake ahulikago vegenalitini holúikú limike Izesuniavogisaloka lemekago, 20 Izesú nene ánigoake gili alévoléamó nenémini mogonáa ánigoko geleake, ve gepilimaláa loko lo amimó: Vémage, lihimaka ahulogimikuve.21 Loko lokago monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaiomonó vegi keza kagata gululusi giliake kezáitoka láa likiligili hagili amó: Makó éaho lihima gilatoaká noive.Ómasímohamokó lá oaká noinazo, ezáa agupevamú giligoitekago, Ómasi aviliginogo limó nene etamive. 22 Likikigikatunú nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihimateahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasí-mogó loló oaká netá neve liki gilinave loko geleakeláa loko lo kimimó: Lekeza likigikauka nanamú láa likinigeleve. 23 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihi-maka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, kelémozokoaká zámuzagi ve noamitimó nene gakó lokiko gihilazemitihe loko ve gepili makó nene oteoko vozo loko litáoko lo ameminogo ive. 24 Lá onoimóza, okulumakutí

Page 26: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 5:25 26 Luká 5:32lumu ve gihila neza mikasigú lihima gilatoaká zámuzagónegopa, lihimatini ale ahulolikimiaká zámuza nenitokaneve. Loko loake nenémini mogonáa gili hee hee litaveloko ve gepilima lo amike nene láa loko nologetuve:Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo. 25 Loko lok-ago, mukí vegenalitini kogómulaló nene litá oko oteakeukoakova ale geheko numunaloka vike Ómasímini agulizáale oteko minamó. 26 Lá noigo, vegená mukilite sigagaliake Ómasi agepoka lake mulúini otopá nozigo itínasahaitolímini suni ánigokune, liki lamó.

Izesú Livaini sele lo amimó(Mat 9:9-13; Mak 2:13-17)

27 Alika Izesú lemeake novike takisi aleaká ve makóagulizá Livaí áisi nene hoza aleaká numunauka noigoánigoake geza nene némegetoko ano. 28 Loko sele loamekago Livaí nene netámukí ahuloake ámegetoko vimó.

29Makó vasike Livaini numukú nosánetá napa Izesunivatá omikago, takisi aliaká vegi ve makoki keza mukitónamó. 30 * Ninago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza Izesuni izegipala zuhamú gili golesaniake láa liki li kememó: Lekeza nene takisi aliaká veginetá golesa aliaká vegená makoki nanamú makó minikinosánetá ninave. 31 Liki likago, Izesú geleake láa loko lokimimó: Hanuva lamaná iki mina vegenalite lusa vemúsele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liakániave. 32Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémootopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigivegená kigika ali viligatave loko kelémo otopá zinogolumumóma nenae, loko limó.

Nosánetá mosiakakumú loká itamó(Mat 9:14-17; Mak 2:18-22)

* 5:30: Luk 15:1-2

Page 27: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 5:33 27 Luká 5:39

33 Lá okago, keza láa liki li amemó: Zonini izegipalazuha keza gamena mukí monokumule liki nosánetá mosémosé iki Ómasiloka liaká niave. Itó Palisaio monó ve-tini izegipáini zuha keza ámina suni aliaká niamóza, geíizegipaka zuha keza nosánetá gopa aliki niaká niamónene nanamú niave. 34 Liki likago, Izesú anoza gakóláa loko lo kimimó: Vená ali amita ve ezagi agivelagegiapiziki niminiko ve makolímo nosánetá moseketatimónehe. Lá aminogo ive. 35 Gala vete vená ali amita vemakigizakutí ipá ita gamena alitokiko, nene zupa milumanigiliki nosánetá mosinigave. Ámináminiki izegipánezuhate alika nenikumú miluma giliki mosé mosé inigave.Itína lá oko nomive.

36 Loko loake, miní ameko anoza gakó makó láa lokolo kimimó: Lavolavo gó nene litaha looko hukokikonene, gosohá gó makó hukiiki litaha gotó molo apizekoakotoakaláa nomive. Nagamí zikiko gikí okiko lavolavogó gosohá hukokiko gosohá lavolavo gó nenémo litahalavolavo gotó haitolíminoko minanogo ive. 37 Itó vainnagamí nene gituhú galakalá noigo nene nagamí getu-nuni litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémogituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zekoategekiko vain nagamiki nagamí getununigi latila okati-nazo, 38 vain nagamí gituhú galakalá noimó nene gonigetununi gosohakukó leke moloaká noune. 39 Itó vemakolímohe makolímohe vain nagamí litahagó noakánoike, áminamú laga avisekago gosohá vain nagamí na-tove loko gelesá amive. Litaha vain nagamí nene vatíoko neve loko loaká noive. Loko limó nene litaha monósunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizesánene etamive loko anoza gakó limó.

Page 28: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:1 28 Luká 6:76

Holisigú Izesuni vegenala zuhate kilé hisiki nimi vamó(Mat 12:1-8; Mak 2:23-28)

1 * Holisi gamena makokú nene Izesú eza izegipalazuhagi kilé mikú mihina niake, izegipala zuhate kilémaakutiake gihiláa kigizanitunú hisiki nimi vamó. 2Lá niago,Palisaio monó ve lugáate ánigiake gili golesa ake láa likilamó: Holisi gamenagúma nenazo, hoza nalemó nenenetá golesa lilí niave. Lá amoakalímini nene nanamúnaleve. 3 * Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate ne-takumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva mologaheva itimó neve liki gilitave loko Izesú láa loko lokimike limó: Gozapá agulizaki ve napa Tevitige vegenalazuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemónene lekeza gakó gatinamóza, mogona gelemiki nilahe.4 * Tevití eza Ómasímini monó numukú itekago gugunigizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peletimaameko ezagi makó mina vegená kimigo namóma neve.Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki gu-guni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hutinamózaámina gamena nene hanuva vegenalite gopa namó neve.5 Loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Oku-lumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo,izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene nenínetale, loko limó.

Agizani nakeseta ve alémo lamaná imó(Mat 12:9-14; Mak 3:1-6)

6Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteko monólainim-oketoko noigo, agizani zamagaloka nakeseta vemakó minamó. 7 Noigo, monó mogona apí-ikimiaká* 6:1: Gapo 23:25 * 6:3: 1 Sam 21:1-6 * 6:4: Liv 24:9

Page 29: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:8 29 Luká 6:17vegi Palisaio monó vegi keza ámina vema alémo lamanáokikoma imane holisimagú nenazo, goní otatunize liake,gizapa iki minamó. 8 Lá iki kagata gelemoláa neneIzesú ánigoake, agizani nakeseta vema otekoko holutegúote minozo loko lo amekago, eza oteake áminaló oteminamó. 9 Lá oko oteneigo, Izesú láa loko lo kimimó:Netá makokumú loká oleketatoze. Holisigú nene netálamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative.Vegená kelémo lamaná osatímo nehe kepele helesatímonene neve. 10 Loko loake, vegená mukí gonú nokipilikeagizani nakeseta ve nene gigizani lutozo loko lo amekago,agizani lutokago, goha lamaná imó. 11 Lá imóza, monómogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kiza-paló molokago Izesuni nana otatune liki ligili hagili amó.

Izesú izegipala 12 kelémo molamó(Mat 10:1-4; Mak 3:13-19)

12 Gamena nene zupa Izesú nene Ómasiloka linogoagokaú itimó. Itike Ómasiloka loko minova minova noigogó lamó. 13Gó lokago, ho noitigo, izegipala zuhama sele lokemekago, ikago, keikutí ve 12 kelémo etó oake, kugulizánene aposolo veve loko molamó. 14 Keza lá iki minamó:Kugulizá Saimon agulizá gosohá Pitá ave loko molamó,itó agunala Etulú, itó Zemusí, Zoní, Pilipó, Patolomaió,15 Mataió, Tomasí, Alapaioni gipala Zemusí, itó Saimonáeza Loma gamani amisele ahulanogo i ve, itó Zemusímakolímini gipala Zutá, 16 itó Kaliotó numutotí ve Zutáeza minomo noitike Izesuni amimika li ve neve.

Izesú vegená mukí nasahilí oketamó(Mat 4:23-25)

17 Izesú nene izegipala zuhagi limiake apá gelenimakotó neneló viki niago, aí vegenala zuha makoki vevená mukí Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí itó

Page 30: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:18 30 Luká 6:24age nagamí gahevaloka nene Tulo itó Sitona apatotíkeza Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi vegená kelémozokative liki neneló alegesá iki minamó. 18 Niago, holosigolesa kigikagú mina vegená nene kelémo lamaná imó.19 Itó Izesuni agupeló ali gilikago aí agupegutí zámuzanenémo netá kivisi vegenáma kelémo zoko asú imó ne-nazo, alegesá iki mina vegená mukilite ligizani lutokoagupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki gelemó.

Okulumakú mututoni itó meikú mututoni nenémini gakola(Mat 5:1-12)

20 Lá ikago, Izesú nene izegipala zuhama gonukonúkepeleake láa loko limó: Lekeza gohogó vegená neneta,Ómasímini lapaná ali lá itamó nenazo, lokogolizanivizemó geleaká noive.

21 Lekeza netá lamanakumú likivisigo mina vegenáneneta, netá lamanalímo likigikagú vaí itimó nenazo,lokogoliza nivizemó geleaká noive. Lekeza ive nama ikinimina vegená neneta, lekeza giza zohí itamó nenazo,lokogoliza nivizemó geleaká noive.

22* Okulumakutí lumu ve gihila nenikumule liki vegenámakolite mukahá likipiliiki visililikimiiki lekelikumú aliviletivi iiki vegená golesave liki lukugulizatini ali ahulatamónene, lokogoliza vizitave lokogó gelenouve. 23 * Lánilikitikoma likigisa ziki miniki lokogoliza viziki gozapáavóike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve áminaiki lilí ikimikago Ómasímo meinava napa kimimó nenazo,okulumakú meinavatini sipisi netimó neve liki gililo.

24 Lekeza henotiki vegená neneta, lekeza ehe tináneve.Lokogoliza viziki iki miliki amó mota asú okave.* 6:22: 1 Pit 4:14 * 6:23: 2 Iki 36:16; Apo 7:52

Page 31: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:25 31 Luká 6:3325 Lekeza niki lakagatupa iki nia vegenalita, ehe tinán-

eve. Alika gaúna hilinigave. Lekeza giza zohí iki niavegená neneta, ehe tináneve. Alika lekeza miluma gilikiive inigave.

26 Lekeza vegená mukilite lukugulizá ali otiaká niamóneneta, ehe tináneve. Avóike ámináminiki soza monó liliali vetini kugulizá ali otiaká amóma nemóza, Ómasímoámináminoko keikumú giligo itemimóma neve.

Gala velini likigika kimilo(Mat 5:38-48)

27 Lá onoimóza, není gakó nigele vegenáise gakó lolikimitoze, gililo. Lekeza gala velini nene likigika kimiikinasahilí ikitalo. Vaika likamita vegená nene kilími lamanáilo. 28 Lekelikumú alivi letivi nia vegená nene nónoházikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú numuna lilo.29Ve makolímo agizanitunú nene gagamipaló helegalokazekikoma, helegaloka gipilitive loko velegepá ze amezo.Ve makolímo geí hepé goka ipá oko aleko novikoma, geísioti aleko amanapa amo. Nenegi aleko vitize. 30 Itó vemakolímo geí netakumú voká litimó nene hanuva amezo.Itó ve makolímo geí netá aleko vitove lokikoma hanuvaamekako aleko vokiko goha ale nimitive loko voká lamo.31 * Lekeza vegená makolite némini manámini suni lilíilitatave liki giliaká nia netá nene lilí ikitalo.

32 Vegená golesate kigika limiaká nia vegená neneligika kimitune liki liaká nianazo, ámináminiki kigikalikimiaká nia vegenakó likigika kimitamó nene, Ómasímolekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámináminikikigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liakániave. 33 Lekeza netá lamaná lilí ilikimiaká nia vege-nakó nene pekimi iki netá lamaná lilí ikitatamó nene,* 6:31: Mat 7:12

Page 32: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:34 32 Luká 6:39Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagiámina suni aliaká niave. 34 Lekeza vegená makolitenetá makó limitave liki giliiki netá makó kimitamó neneÓmasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate alikakeza ámináminiki limitave liki ve golesa makó nenemoni kimiaká niave. 35 Lá niamóza, lekelisi gala velinilikigika kimiiki netá lamaná lilí ikitiki goha limitave likigelemiki hagitana kimilo. Lá ikiko, alika nenemeinavatininapa iteko neiko, lekeza okulumakuka Ómasímini izegipalamaná minatave. Ómasi eza agepoka lama vegenaki ve-gená golesagi hanuva muluna moloketake lehizekimiakánoive. 36 Lekeza lá iki ametipo miluma gelelikimiakánoimómámini iki vegenakumú miluma gilikitalo.

Numuni lapusámini anoza gakola(Mat 7:1-5)

37 Lekeza nene vegenalitini mogonataganamú lotuvalegemilo. Lá niko Ómasímo lekelí mogonataganamú lo-tuva legeminogo ive. Lekeza vegenalitini lihimamú gakóli hukikitamilo. Lá niko Ómasímo lekelí lihimamú gakó lohukoleketaminogo ive. Lekeza vegenalitini lihima ahulik-itatamó nene, Ómasímo ámina oko lihimatini ahuloleke-tanogo ive. 38 Lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosavaneneÓmasímo ámináminoko lekelitoka okomoloko inogoive. Ómasímo lamaná oko likigikagú lehizelikimiokomí zeko hilulú oko nogúeko goha gúitimó nene velemózesá oko minanogo ive. Lekeza gona miliki kimiakániamómámini avotigila oko Ómasímo ámináminoko gonamoloko likiminogo ive.

39 * Loko loake, miní ameko netá golesáinimú anozagakó makó láa loko lo kimimó: Agómula lilikupá mola* 6:39: Mat 15:14

Page 33: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:40 33 Luká 6:45ve makolímo agómula mola ve makó nene gapo alapiz-itihe. Óe, lá oko nomive. Ve lilikupá losi nenetosaeza agizató aliko eza agizató aliko vitáimó nene lositámagalegú hilanigasive. 40 * Itó sukulu izegipa makolímo litáoko tisala avilegemitive. Alika sukulu loloko voko geleasú okoko tisala nenéminoko minanogo ive. 41 Geza gi-givekahini agómulagú gilisá onoive loko lanimóza, gezakagogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamanáamoko lane. 42 Gezaka gogómulagú za lana vonoimóha nego ánigamanimó nenazo, géisi nene nigivénega,gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove lokonanamú nolane. Geza sozaló ve genezaka losi minamóneneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí okoale ahulooko gogómulatunú ánigo vevesooko alika nenegigivekahini agómulagú gilisá onoimó nene ale ahu-lotatanimó nene etanogo ive.

Gihila golesa lamaná zeaká nenémini mogona(Mat 7:17-20; 12:33-35)

43 Itó za lamaná makolímo gihila golesa zeminogoive. Itó za golesa makolímo gihila lamaná zeminogoive. 44 Za gihilamámo ámina zámini lamaná imoláahegolesa imoláahe ale utó oaká noive. Hilipa nenémogizasi apelekiko hukiki natahe. Itó gumené nenémoloisi apelekiko akutiki natahe. Lá oko nomive.45 Ámináminoko ve lamanalitini kigikagú netá lamanáminatimó nenazo, kigikagutí vatí sunigó ititimó neve.Ámináminigó oko ve golesatini kigikagutí nene golesasunigó ititimó neve. Ligikagú vaí o minakutí legepagutíloaká noune.

Numuni lukesavámini anoza gakola(Mat 7:24-27)

* 6:40: Mat 10:24-25; Zon 13:16

Page 34: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 6:46 34 Luká 7:646Lekeza nenikumú Guivahaniteve Guivahaniteve liaká

niamó neneta není gakó nene nanamú ámegetisá amave.47 Nenitoka iake není gakó gili aliaká nia vegenalitinimogonamú lo likimitoze. 48Ve makolímo numuni ginogogale hána legeake gehani amupiló lapusa hizeake, numunigekago, golini zike nagamí napa veleko una napa nenémoake numunima ahelú imóza, numuni nene geható ginazo,mómoká amike alévolé oko minamó. 49 Nenéminiki ni-amóza, ve makolite není gakó giliakaláa giliake není gakógili alisá amave. Keza nenéminiki niave. Vemakolímo nu-muni ginogo lapusa hizemoko mikasi veletó soza molokonumuni gekago, alika nagamí veleko una napa nenémoake ahelú okago, numunima litá oko lemeko pou lokoakamó.

7Izesú ami gizapa vémini gelekelé veva alémo zokamó(Mat 8:5-13)

1 Izesú eza monó gakóma neneló lo keme asú oakeKapanao numutoka vimó. 2 Neneló Loma apatotí amivetini gizapa ve makolímini gelekelé veva netá napa giza-leake helesakosá oko noigo, gizapa vevámo izegipalamúnene amekumú izegipala nenazo, 3 Izesuni gakoláa ge-leake, Zuta vetini ve uvóipini makó nokimisilike Ize-suni li amikiko okoko není gelekelé izegipa nene avisinetáma alémo zokatihe liki viki loká ilo loko loketamó.4 Lokimiake kimiselekago, keza Izesutoka viki anitiakeamuza miliki láa liki li amemó: Lelí lova vetémini gizapavema oko moloko noimó nene lamaná noive. 5 Ezanene agikáa nene leza Zuta vegená lemeaká noive. Itómonó numute utó itive loko nene moni napa molok-ago, akohekago, gilitamóma neve. Lá oaká noi vemanenazo, gakola gele amitanimó nene vevesanogo ive.6 Liki li amikago, Izesú geleake kezagi makó vamó.

Page 35: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:7 35 Luká 7:13Viki numu ávatiha vikago, lova gizapa ve nenémoagive makó nene Izesutoka nokimisilike gakó láa lokokimiselekago vamó: Guivahanínemaka, neza ánéámi-naloka goselé gapo okoko numúnegú nanamú ititane.Áminaló minozo. 7 Nezánemú gulumó vevesamigo,geitoka vamuve. Nenemú gezama hanuva neneló nookogegepatunú lokako gelekelé izegipáne zokative. 8 Nezaámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itóami ve makó nene není gizapaló niave. Lá niagokeitokatí makokumú vozo lomikugo hanuva vinogo ive.Itó makokumú ano lomikugo nene hanuva anogo ive. Itógelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nenehanuva voko hoza alinogo ive. Nenéminoko geí gakó nenealévolé onoinazo, hanuva áminaló minoko gakó lokakoavisi netá zokative loko lunae. 9 Liki li amikago, Izesúnene ámina gakó geleake, ámina ami vetini gizapa vemasigaga lotakemino viligoake, ámegetiki va vegená láa lokolo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Isilae vegenálekezalokatí gele alévolé oaká nenémináa makó ánigokogelesá onamumóma neve. 10 Loko lokago, ami gizapavémo kimisili vegená atiginá iki numutoka vake áminavémini gelekelé ve ánigamó nene zokoake noigo ánigamóneve.

Izesú Naino numutoka gohuna venalímini gipa heleneikutíalémo otimó

11 Lá okago, Izesú mino hána amike apá makó ag-ulizá Naino neneloka izegipala zuhagi nivago vegenámukí kémegetiki vamó. 12 Viki numu gatetó nanitegogonosi makó zaló miliki aliki lememó nene, gevoná venámakolímini gipala hámakó minamó nene helekago, galezinigi numutotí ve vená mukí nilemego, 13 Guivahanímogevoná venáma ánigoake muluna gitihiná okago ive amo

Page 36: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:14 36 Luká 7:22loko loake 14 vike ukoakoló ale gilimó. Ale gelekago, gihi-ake otinago, Izesú gipa geza otitane loko noluze, otemaneloko lokago, 15 helenei netalímo oteake gakó akó limó.Noligo, Izesú nene izolahiki goha minatáive loko lotamó.16 Lomikago vegená keza ániga netakumú kelegesá gohalegekago, Ómasi agepoka lake Ómasímini agepagutí gakóloaká ve napa nene holutegú utó oko noive liki likago,lugáate Ómasímo vegenala zuha lelémo vatí inogo veimane amiselekago okave. 17 Liki likago aikumú gakoláanenémo Zutaia mikasiuka itó mikasi helega helegalokavoko oko imó.

Zoní ve lositá kimiselekago Izesutoka vasimó(Mat 11:2-19)

18 Zoní nene nagá numukú noigo, izegipala zuhateIzesú oko moloko i gakola avetó iki li amikago, 19 áminagakó geleake, Izesukumú agata losi geleake, keikutí velositá alesa moloake Guivahanima láa liki loká itáive lokokimisilimó: Utó itive liki monó gotolaú luhuva giza vemanene géisi noape itó alika makó utó itikumú ageva itune,liki lilizo loko kimiselekago, 20 ámina ve keza Izesutokaviki lasimó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma gologíoletative loko lo mololeta ve ative liki li milamóma géisinene noape, itó makokumú ageva itune liki loká ilizo lokolimiselekago nousive. 21Liki likasigo, ámina zupama Izesúnene mukí kivisi vegená itó netá gizale vegená kelémozokoká itó kigikagutí holosi golesa kepeleko kimiselekáitó kogómula likamó ale pulusoketoká imó. 22 * Lá noigo,ve losima anitiki loká imikasigo Izesú nene ámina vemanoive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekezaatiginá iki viki netá matá imane loló nougo ánigiki miliki* 7:22: Isa 35:5-6; Isa 61:1

Page 37: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:23 37 Luká 7:28asimó nenémini gakola avetó iki Zonini li amilizo: Kogó-mula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiakánoive. Kigisaló alimó nene ale lamaná okimiaká noive.Halamé gizalemó nene gililiaká niave. Kagata molamónene kagata ale koló okago gakó giliaká niave. Lepagonosi kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemenanenete není gakó lamaná giliaká niave. 23 Lá onoinazo,makó keza není mogonamú kagata losipasi gelemitamónenete kogoliza viziki minanigave liki li amilizo.

24 Loko Zoní kimisili vema lo kemekago, atiginá ikinivasigo, Izesú vegená sii sii liki minamoláa Zonikumú láaloko lo kimimó: Lekeza Zoní noitoka mikasi gomopalalóvamó nene nanakitana vema ániganigi vamóma neve. Vemakó akepagitana oko hepelímo aleko mómoká noikoániganigi vamóma nehe. 25 Itó ve makó gonanalivagi góale akoloake noigo ániganigi vamóma nehe. Gilinahe.Luhuvagi gó ali akiliki miniaká nia ve keza kugulizakivetini numuni napagú akiki otiki minake nosá hisugúviziaká niave. 26 Lekeza Ómasímini agepagutí gakó loakáve makó ániganigi vamóma neve, olo. Itó makó lolikimitoze, gililo. Lekeza ánigi mina vema Ómasíminiagepagutí gakó liaká ve lugáa keikitana minamive. Ezahaitolíminoko minokave. 27 * Monó gotolaú Ómasímogakó makó láa loko limó nene láa liki luhuva gizinamómaneve:Gililo. Není gakó lole ale ve makó amiselekugo, ale goí

oko voko kigikagú hoza alitanimómámini gapogavelegetanogo ive.

Loko li gakó nene Zonitoka vo alimó neve. 28 Loko loake,láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiukautó ina vegenakutí makolímo Zonini ma avilegesá amive.Lá onoimóza, Ómasímo gizapa okimiaká noi vegená limiki* 7:27: Mal 3:1

Page 38: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:29 38 Luká 7:37niamoláa kezagi gopa Zonini aviligitigí iki niave. 29 * Lokolokago, takisi aliaká nia vegi vegená lugáagi keza áminagakó giliake Zonitokatí monó nagamí amunaloka emanehilinamó nenazo, Ómasímini gakó hizi lé ikago gihilazimóza, 30 Palisaio monó vegi monó mogona apí ikimiakáa vegi keza nene Zonini monó nagamikumú goselé iakeÓmasímo veleketa gapo nene ánigi ahulamó neve.

31 Loko loake, Izesú makó láa loko limó: Oko molokonougo ánigiaká nia vegená nene nanetató lo molokolokugo vo guni itive. Hiláagitana niave. 32Keza gili goseléiaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apatokaminake izegipa lugáama sele liki leza nama luható nenenanamú nama lisá amave. Itó helegaloka nene ive namaluható nene nanamú ive nama isá amave liki li kimiaká ni-ave. 33 Itó nezagi Zonímagi ámináminoko nousigo goselélekepeleaká noive. Monó nagamí holokimiaká ve Zoníeza apí oko hozaváa nalike iza goula nosá zahí nagamílamaná namike etó oko minokago lekeza ánigiake holosimakolímo agika ale gopa okago noive liki lamó. 34 Itóokulumakutí lumu ve gihila neza lemeko iza goula zahínagamí nosánetá lamaná noaká nougo ánigiake ve imaneánigalo. Áisi nene gasova ve nagamitó ve eza nene takisialiaká ve itó ánigo goselé oaká nouhá vegená makolitinizogonini noive liki liaká niave. 35 Láa nilamóza, Ómasímogele guni oko netá matá aleaká noimó nene vevesokogóminoaká noigo, izegipala zuha keza nenémini mogona aliutó iaká niave, loko limó.

Izesú eza Palisaio monó ve Saimonani numukú minamó36 Palisaio monó ve makolímo nosánetá natane loko

Izesuni alesa molo amekago, numunagú itiki nosánetániki minasimó. 37 * Ámina apatotí mokoló venámakolímo* 7:29: Mat 21:32; Luk 3:12 * 7:37: Mat 26:7; Mak 14:3; Zon 12:3

Page 39: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:38 39 Luká 7:46Izesú eza Palisaio monó vemámini numukú iteko noiveliki lamóma geleake, anuva hilina gehanigitana gonigúminamó nene aleko iteko, 38 amegesaloka noike ive noigo,agómula nogoza nene Izesuni agisaló lemekago, gotolazopovatunú nene agisa gilatotamó. Gilatomiake, Izesuniagisa nene agoka legeko nonake, anuvavagi meseme neneagisaló holotamó. 39Holomikago, Izesuni alesa molo amive nenémo ánigoake, agikatunú láa loko gilimó: ImaneIzesuni agupeló ale nogili vená nenémo golesa netatóvená noive. Izesú eza ató imane Ómasímini agepagutígakó loaká ve minalina, ámina venalímini mogonamúnene moko mogonaló venale loko gililine. 40 Lokoagikatunú gelekago, Izesú nene Saimonao, neza gakómakó lo gimitoze loko lo amekago, tisánemaka, lokakogilitove. 41 Loko lokago Izesú anoza gakó makó láa lokolimó: Ve makolímo alikamule loko loake moni nene velosi gutá kimimó. Makó nene 500 kina amimó, itó magave nene 50 kina amimó. 42 Lá okago alika nene áminalónene pekimitíive liki monimú vitagá asimó nene nomigo,eza ahulalizo loko lokago, ali haha asimó. Keitokatí hilímoaikumú lagaváa napaló geleneitive. 43 Loko lokago, Sai-moná láa lo amimó: Nagata gulumómoni nekisala napalóahulota ve nene neitive. Loko lokago, Izesú geza vatí okolokane. 44 Loko loake, venáma noitoka viligo moloakeSaimonani láa loko lo amimó: Vená imane ánigonape.Neza numukagú itekugo, géisi nigisa nigizani nagamízito nagamí leke molonetamako, imane vená nenémoive nogozatunú nigisaló holonimiake gotola zopovatunúnogilatonetave. 45 Itó géisi leza Zuta vetini suni aleko no-goka negepa namanimóza, vená imanémo numukagú apíoko noitugo nigisáne amuza moloko agoka agepa nonave.46 Géisi oaká nouhá netá aleko gotónegú nene mesemeholonetamanimóza, imane vená nenémo nigisáneló anu-

Page 40: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 7:47 40 Luká 8:5vavagi mesemetunú holonimikave. 47 Neneló láa loko lonogumuve. Imane vená eza nenikumú geleake nasahilínapa onimikago lihimala mukí ahulomikuve. Makó ezalihimavala koma ahulomikiko noititímo nene lihimavalagilatota vema agika napa ameminogo ive. 48 Lokoloake, venáma láa loko lo amimó: Lihimaka ahulo asúogimikuve. 49 Loko lokago, ezagi nosá niki mina vegenákeza kigikatunú láa liki lamó: Áisi haitolíminímo nolihe.Lihimavaka asú okave loko nolimó nene hí ve suka nolive.50 Liki nilago, Izesú nene venáma láa loko lo amimó:Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo lamaná okaze,mulukagú hulu iko vozo, loko limó.

8Izesugegi vená makó miniaká amó

1 Nene zupa velelaló nene Izesú eza apá koma napalómohona ike vegená nene monó lo kemeko Ómasíminigizapaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme okomohona imó. Mohona noigo, ámegetiki mihina niamoláanene izegipala zuha 12-a 2* itó vená lugáa amunaló emanekigikagutí holosi kepeleko kimisilimoláa itó kivisekagoni-ago kelémo zokamoláa keitokatí makó Maliá agulizá Ma-gatalalo liki milamó, agikagutí holosi 7 kepeleko kimisilivená, 3 itó makó agulizá Zoaná eza Heloteni hozaló gizapave Kuzani venala, itó Susaná itó vená lugáa keza monihenokanonigi miniake Izesugini nasahilí ikitiki minamó.

Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakola(Mat 13:1-9; Mak 4:1-9)

4 Numutó namató ve némitó ve Izesutoka vóvotikialegesá iki minamó. Lá niago, ánigoake anoza gakómakó láa loko lo kimimó: 5 Zuha netá atilí oaká ve* 8:2: Mat 27:55-56; Mak 15:40-41; Luk 23:49

Page 41: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:6 41 Luká 8:14makolímo netá gihiláa atilí inogo vimó. Mikuka atilíomo novigo, gihila lugáa gapoló alemó zekago, vegenalitelisiki matelé zemó. Itó gaha namate ake ni asú amó.6 Itó gihila lugáa nene gehani amupiló lemeko minake,goloko iteakaláa itekamóza, mikasi nogoza minamigoosagava vizeake hilimó. 7 Itó gihila lugáa nene liliháminiluhusa nene mikasigú ha netó lemeko minake golokoitike liliha nenémo zemikago, nogotamó. 8 Makó nenemikasi lamanakú lemeko minake goloake, gihila mukízimó. Hamó zámo nene gihila 100 zimó. Loko lo asúoake, gakó napagutí láa loko limó: Lakagatagi minatamóneneta, gakó imane gili hee liki gililo, loko limó.

Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa(Mat 13:10-23; Mak 4:10-20)

9 Loko lokago izegipala zuhate anoza li gakokumú lokáitago, 10 * eza láa loko lo kimimó: Ómasímini gaso-való minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave lokolonoimóza, lugáa keza nene anoza gakokó gilitaze. Lániiki netá matá kogómulatunú nene ánigatamóza ánigivevesaminigave, itó kagatatunú gakoláagó gilitamóza,mogonáa gili vevesaminigave. 11 Itó anoza gakó imanenolumónenéminimogonáa lá okoneve. Zuhanetá gihiláanene Ómasímini gakó neve. 12 Gihiláa gapoló lemekominamó nenéminiki minatamó keza monó gilitamó nenekigikagú limitimóza, áminasitó Satá nene gili alévolé ikikoÓmasímokugutó vizekative loko aniteko ámina gakóneneipá oko aleko voaká noive. 13 Itó gihila lugáa gehaniamupiló lemeko goloaká imó nenémini ikiminatamó kezamonó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, kigikagúluhusáini alemigove liki gamena alínipa alinago giminikúmoloaká netá utó okagomonóma ahuliaká niave. 14Gihila* 8:10: Isa 6:9-10

Page 42: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:15 42 Luká 8:20lugáa lilihagú lemeko minamó nenéminiki minatamókeza monó giliakaláa gilitamóza, kugupémini netakumúgelekeleláa niminiko, moni henokanonímini lagavámokigikagú lemeake monóma zemikago, keitoka gihila utóoko guzá losá amive. 15 Gihila lugáa mikasi lamanakúlemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó gili-iki kigika ali guni iiki legesó iki ali minikago, keitokamonolímini gihila utó oaká noive.

Liví legeakakumú anoza gakó(Mak 4:21-25)

16 * Hí vémo liví legeoko somotunú ze hitatimó neve,itó hí vémo legeoko sepekú lolosá gitimó neve. Lá okonomive. Itita vegená nene hize hanatoketative lokolegeoko holomaló molanogo ive. 17 * ÁmináminokoÓmasímini asuguná onoi netá nenemino-loko voko tolovaamitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netánemónene ámina oko utó o asú okoko hitaminogo ive. 18*Monó alinita vegená nene vatí iki gizapa iki ali minatamónene Ómasímo goha miní ameko makó kiminogo ive. Itómakó keza monóma lamaná iki gizapa amitamó nenetealenoupe liki litamóza, goha ipá oko alekiko hanuva mi-natamóneve. Nenemú lekeza gakó imane nigiliki gili guniiki gililo, loko limó.

Izesuni izolahove agunamotamolave(Mat 12:46-50; Mak 3:31-35)

19 Gamena makó nene mukí vegenalite Izesuni hizivigiake niago, Izesuni izolage izegipa agunamotamolaveake vegenakumú olovó ziake mini hetó minamó. 20 Lániago, vemakolímo ánigoake Izesuni nene izokage izegipa* 8:16: Mat 5:15; Luk 11:33 * 8:17: Mat 10:26; Luk 12:2 * 8:18: Mat25:29; Luk 19:26

Page 43: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:21 43 Luká 8:28-29gugunamotamokama geí ániganigi amó nene hetoka ni-ave. 21 Loko lo amekago, Izesú nene vegenáma láa loko lokimimó: Ómasímini gakó giliiki gili alitamó imanete neníizónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.

Izesú lokago una napa ahulamó(Mat 8:23-27; Mak 4:35-41)

22 Gamena makó zupa Izesú ave izegipala zuhageginagamikú lapegú itemó. Itiake, Izesú nene nonohulólikeko vola helegaloka vitune loko lokago, giliake, vamó.23Nivake, Izesú nene agómula ahihí okago, avó akonoigouna napa nalike nonohulóma golesa oake valahuká nozikesipimámini agikagú lemeko vaí oake, nagamí nonohulokúhilisá amó. 24 Lá niake, Izesuni alími oteke láa liki liamemó: Gizapa velemaka, leza nagamí nonohulokú simánanogo nouhá lae. Liki likago, Izesú oteake, unamaginagamí valahukámagi gahá kemekago, kii nolike zou limó.25 Zou lokago, lekeza gili alévolé iakatini hí neve. Lokolo kemekago, izegipala zuhate keza ámina netá ánigiake,kelegesá legekago, sigaga lake ligili hagili niake, agae,ve imanémo hepeki nagamí valahukaki gakó lokimikamónene gili alikasimó nenazo, ve imane haitolímini netive,liki lamó.

Gelegesa mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó(Mat 8:28-34; Mak 5:1-20)

26Lá okago, Galilaia nonohuló helegaloka Gelegesa veg-enalitini mikasiuka vi anitemó. 27Neneló anitiake nagamígahevaloka nitego, numuni apá napalokatí ve makó akeIzesuki hotu lasimó. Ámina vémini agikagú nene holosigolesa mukí minikago gamena hána gó luhamike minakenumukú akosá amigo, hanuva geha mulikú gonosi mil-imiligukó akoko mohona oaká i ve minamó. 28-29 Áminaholosite gamena gamena ámina vémini agikagú alévolé

Page 44: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:30 44 Luká 8:38iki minikago, vegená keza agisa agizató seni nagatunúziake gizapa iki minamóza, holosi nenete nagá neneapiliki hukimikago golisi mikasi gomopalaló voaká imó.Áisi nene Izesuni ánigoake gopaga like agisauka pou lokomikasiló akoake gakó napagutí gamoga geko láa loko limó:Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nene nananetá golesa onetanogo noane. Loko lokago Izesú neneholosi golesa geza ámina vémini agikagutí itekoko va-mane loko lo amekago, holosi nenémo amanapa ike gezamilumahoza nememitane loko alévolé oko loká nogetuve.30 Loko lokago, Izesú loká otake limó: Gugulizaka éagave.Loko loká omikago, holosi vaí iki agikagúminamónenazo,neza nugulizánenene amimulusi nouve loko limó. 31Lokolokago, holosimate meikú limisele molamitane liki negé-negeka lamó. 32 Liki likago, ámina mikasiló iza gululusimukí nene agokaú gale niki niago, limiselekako izatinikigikagú limitune liki negénegeka likago, gele kemekago,33holosi golesa nenete ámina vémini agikagutí itiake vakeizatini kigikagú itiake limikago, ámina iza keza olíimiliakemeiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiakehelemó.

34 Limiki hilikago, iza gizapa vemate ánigiake ololuliki taoniloka itó numuni amegesaloka viki avetó iki likimikago 35 vegená keza ámina utó i netá ániganigi viake,Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va vemanene luhoaká gó luhoake itó geleakaláa lamaná okago,Izesuni agisauka gakó geleko noigo, ánigiake kelegesáligimó. 36 Lá niago, ámina netá ániga vete holosivagimina ve lamaná ikumú nene ánigi mina vegená avetói kememó. 37 Lá ikago, Gelegesa mikasiuka amelagekeza kelegesá goha legekago, Izesú eza nene mikasininiahulooko vitive liki li amemó. Li amikago, eza atigináoko vinogo nagamikú lapegú itimó. 38 Noitigo, holosi

Page 45: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:39 45 Luká 8:47agikagutí kimiselekago va vemámo Izesuki minatíiveloko negénegeka lokago, Izesú gele amemike láa loko loamimó: 39 Geza numukaloka voko Ómasímo loló ogetanetá lamanalímini gakoláa nene vegenaka lo kemezo lokoamiselekago, ámina vemámo atiginá oko vike Izesú lolóota netakumú nene apá amelagini lo utó oko lo keme asúimó.

Zailoni moholagi Izesuni gotó ale gili venaki(Mat 9:18-26; Mak 5:21-43)

40 Lá okago, vegená keza vola helegaloka Izesukumúageva iki niago, atiginá oko omo anitekago, ánigiake,geké vaké limikago, 41-42monó numukú agulizaki vemakóagulizá Zailó loko noi vémini mohola hamokó aí kilisima-siva 12-a mina mohó nene helesakosá oko minokago ezaake Izesuni agihúna geko numúneloka makó vitíive lokonegénegeka loko limó. Lá okago, makó nivasigo, vegenákeza sii sii liki nivago, 43 holúikú vená makó minamónene ikanímo apelekago númase gapo molova molovaoko noigo, kilisimasi 12 oko novigo lusa ve nene monikeme asú imóza, keza lusa geha geha asú amitimó okagoahulitamó. 44Ámina venalímo Izesuni amegesaloka oake,luhoaká gó gahevaloka ale gilimó. Ale nogiligo áminasitónene golaniva utamó. 45Lá noigo, Izesú loká oketoko éahonugupeloka ale gilive loko lokago, vegená keza egamegaikago, Pitá láa loko limó: Gizapa velemaka, vegená siisii liki nivamó nenazo, makolímo noitive. 46 Loko lok-ago, Izesú láa loko limó: Óe, makolímo nugupeló alenogiligo, zámuzáne makó nene nugupelotí novigo nogu-luke noluve. 47 Loko lokago, vená eza mogonáne motautó noinazo loko geleake, luvoluvo zeake Izesuni agihúnageake, vegenalitini kovogisaló nene avisi netalímini mog-ona itó ale nogilike zokamó nenémini mogona lo utó

Page 46: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 8:48 46 Luká 9:2okago gili asú amó. 48 Nigelego Izesú láa loko lo amimó:Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémozokokave. Mulukagú hulu iko vozo.

49 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini nu-mukutí ve makolímo oake láa loko limó: Mohokamamotahelekave. Lá okanazo, tisate nene goselé gapo hanu-vamú okatize, ahulikozo. 50 Loko lokago, Izesú geleakeZailoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemiko gelealévolé okogó minatanimó nene, mohoka goha otinogoive. 51 Loko loake, numutó vo aniteake vegená makónene ámina numukú itemitave loko lokimikago, hetóniago, Pitá Zoní Zemusí itó mohó izolahiko amelahikokezagó kelémoko itimó. 52 Iteke ve vená keza áminamohó ive nama itiki niago, ánigoake goha alémo oti-tikumú geleneike anoza gakó láa loko lo kimimó: Iveamilo. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive.53 Loko lokago, mota heleneimó nemóza liki giliake gizaitamó. 54 Giza imikago, Izesú nene agizató aleake seleloko mohó geza otezo loko lokago, 55 áminasitó ameniatiginá okago otimó. Otekago, nosánetá aliiki mohómaamiko native loko loketamó. 56 Lokimikago, izolahikoamelahiko keza gelesimó nene golivagi netá loló imó. Láokago, Izesú nene ámina netakumú gakó avetó iki vegenáli kememitave loko lo hukoketamó.

9Izegipala zuha 12 keza monó hozaló vamó(Mat 10:5-15; Mak 6:7-13)

1 Izesú eza izegipala zuha 12-pala sele lo kemeake veg-enalitini kigikagutí holosima gale gihiki kipiliki kimisili-tave loko itó kivisi vegená kilími zokatave loko nenéminizámuza kimimó. 2 Kemeake, Ómasímini gizapaló mi-noakalímini gakó li kimiki kivisiti vegená kilími zokatave

Page 47: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:3 47 Luká 9:12loko nokimisilike, 3 * gakó láa loko lo kimimó: Gapovitatoka netámatá aliki vamilo. Hánusa akiseaká gó peletimoni nene alemiki, itó gó lositá luhamiki vilo. 4 Ititanumuni makokú itiikima, ámina numukú akiliki nivikiámina apatotí vitave. 5 * Apá makotoka likilími lamanáamikoma, ámina apá ahuliiki niviki vahémiliki likigisalotímumusopaneneusagamá zi ahuliiki vilo. 6Loko lo kemek-ago, keza numutó namató vake Izesuni gakó lamaná neneli utó i kimi kimi iká kivisi vegená kilími zokiká amó.

Monó nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó(Mat 14:1-12; Mak 6:14-29)

7 * Lá niago, agulizaki ve Heloté nene aposolote alévolénetá lilí niakumú geleake, agata gululusi gilimó nene, vemakolite Zoní nene heleneikutí oteake ámina netá lolónoive liki nilago, 8 itómakolite nene Ómasímini agepagutígakó loaká i ve Ilaizá gohautó okave liki liaká niago,mako-lite nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegutímakóma Ómasímo alémo oteneive liki liaká amó nene,9Heloté geleake, láa loko limó: Zonini luvana hukumóza,ve makokumú gakoláa nenémika liki lago nogulumó nenehí ve noitive. Loko loake, Izesuni ániganogo gilimó.

Ve 5000 nosánetá kemeko namó(Mat 14:13-21; Mak 6:30-44; Zon 6:1-13)

10 Aposolo keza monó hozaló kimisilitotí atiginá ikiiake, keza ikimiliki a netakumú Izesuni avetó iki li amemó.Avetó iki li amikago, eza kelémoko vike kezáikó apá makóagulizá Petesaita numutó vi anitemó. 11 Lá niago, vevená mukí keza giliake, Izesuni ámegetiki nivago, ezakelémomoloake Ómasímini gasovaló minoakalímini gakólo kimike, kivisi vegená kelémo zokamó. 12 Lá noigo,* 9:3: Luk 10:4-11 * 9:5: Apo 13:51 * 9:7: Mat 16:14; Mak 8:28; Luk9:19

Page 48: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:13 48 Luká 9:19únaká nene gamena asú inogo noigo, izegipala zuha 12-palamate iake láa liki li amemó: Leza mikasi gomopalalónouninazo, vegená kimiselekako luhuva numutokagi izagihiló numutokagi viki nosánetakumú vitagá iki niikiakatave. 13 Liki likago, Izesú nene lekezatini nosánetákimiki nalo loko lokago, keza anotó aliki láa liki lamó:Peleti ligizani lugaloka asú igo itó lagaha lositakó molo-nounimó nenazo, leza imane vegenalitini nosánetá vokomeina hizeketatune loko nolape. 14 Liki lamó neneáminaló mina véa 5000 nenéminiki niago giliake láa likilikago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: Mukívegená nene 50 50 nenéminiki mulusi miliki minalo likilikitalo. 15 Loko lokago, keza izegipala zuhate láa likilikimikago, vegenáma mulusi miliki niago, 16 Izesú nenepeleti ligizani lugaloka asú igoma itó lagaha lositámagialeake, okulumakú okenava oko nánigake Ómasi agepokaloake peleti gitegeake, ámina nosánetá gona miliki kim-itave loko izegipala zuha kimimó. 17 Lá okago, vegenámukilite nikake kagatupa okago, nosánetá lumáa ali nupaiki gosúveha 12 vaí okago ali milamó.

Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó(Mat 16:13-19; Mak 8:27-29)

18 Gamena makó nene Izesú eza Ómasiloka loko noigo,izegipala zuha kezagó neneló niago, eza loká oketakevegenalite nenikumú éahove liki liaká niave. 19 * Lokolokago, keza láa liki li amemó: Monó nagamí holokimiakáve Zoníma goha utó noane liki liaká niave. Itó lugáatenene Ilaizá gozapá okulumakú iti vema goha lemeko mi-nane liki liaká niave, itó lugáate nene gozapá Ómasíminiagepagutí gakó liaká vegutí makó nene galegutí otekave* 9:19: Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8

Page 49: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:20 49 Luká 9:26liki liaká niave. 20 * Liki likago, Izesú loká oketoko lekelisinenikumú éahove liki liaká niave. Loko lokago, anotóaleko Pitá nene geza Ómasímo gologí oletatane loko lomololeta vema noane, loko limó.

Izesú hiliti gamenamú epoapoga limó(Mat 16:20-28; Mak 8:30–9:1)

21 Láa loko lokago, Izesú láa loko lo hukoketoko limó:Lekeza imane gakó lo nolukumumó nene vegená makóli kememilo. 22 Okulumakutí lumu ve gihila neza nenemonó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monómogonaapí-ikimiaká vegi keza miluma netá mukí nimiiki neníánigi goselé ikiko nipili hilikiko, gamena losive makoleminokinake heleneitokutí goha otinogo uve.

23 * Loko loake, vegená mukí láa loko lo kimimó: Ve-gená makolite není némegetatune liki nigilikima nenekugupémo giliti netá matá nene gili ahuliiki zohota zalókipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gamenagamena gili zagiiki némegetiki ataze. 24 * Makó kezakigika kemeníini ali amánapa iki minata vegená nenekigika kemeni gopa inogo ive. Itómakó keza nene neniku-mule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolékemetameni alitamó neve. 25 Makó keza mikasíminiamupiló ne netá ali asú niko kezáini kigika kemeni gopaokoko tolova itimó nene, mikasiuka henonimámo nanaoko kelémo lamaná itive. 26 Ve makó keza nenikumupemonónemupe avetó itakumú kovoza hilitimó nene, oku-lumakutí lumu ve gihila neza lapanáne itó aménehinilapaná nenémonumupiló itekiko apazá agelova kelémokolimito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminokonezagi nene kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive.* 9:20: Zon 6:68-69 * 9:23: Mat 10:38; Luk 14:27 * 9:24: Mat 10:39;Luk 17:33; Zon 12:25

Page 50: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:27 50 Luká 9:36

27 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene niavegená lekelikutí lugáamakó hilinamiki ha niko Ómasímogizapa oketatimómámini zámuza utó okiko ániganigave,loko limó.

Izesuni agupe haitolímini imó(Mat 17:1-13; Mak 9:2-13)

28 Izesú ámina gakó lo kemeake, gamena 8-ía nenémi-noko oko vokago, Pitani Zonini Zemusini kelémakeagokaú Ómasiloka linogo itimó. 29 Itike Ómasilokaloko noigo, haitó agoka agepa ale noluhake noike gine-ganevámo gizopa vaevae loko minamó. 30 Lá noigo,galinali ve lositá Moseko Ilaizako keza okulumakutí utóikasike Izesugegi gakó ligili hagili ake, 31 okulumalíminigonanalivagi niasike, Izesú nene Zelusalega nohelekoÓmasímo lo mola netá loló itikumú ligili hagili amó. 32 *Lá niago, Pitagegi kogómula ahihí okago, kovó akinakutíotiake ánigamó nene, Izesú eza lapanalagi noigo itó velosima ezagi niasigo ánigamó. 33 Ánigikago, ve losimakeza ahulimiiki vinigi niasigo, Pitá láa loko Izesuni loamike limó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá lagaokaze. Lá okanazo, gaizopa losive makole geleketatune,makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive loko limónene gakó gele guni amike gopa limó. 34Loko noli agepagilímusímo lemeko ze hitokimikago, límusi hitoketakumúkehelele vizimó. 35 * Lá noigo, límusigutí Ómasímo láaloko limó: Imane gipáne alémo etó onou gipáne noize.Aí gakó gili alilo. 36 Gakó láa loko utó okago, giliakeánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó. Ánigiake,ámina gamenaló ániga netakumú kegepa apiziake avetóiki vegená makó nene li kememamó.* 9:32: 2 Pit 1:17-18 * 9:35: Luk 3:22

Page 51: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:37 51 Luká 9:45Izesú holosi golesa mina gipa alémo zokamó(Mat 17:14-21; Mak 9:14-29)

37 Akiake gó lokago, agokagutí limiake niago, vegenámukí iake Izesugegi hotu lamó. 38 Hotu liake keikutíve makolímo gakó napagutí láa loko limó: Monó gizapavelemaka, není gipa hamokó oko ánigatane loko lokánogetuve. 39 Holosi makolímo aleko alévolé oake noigo,galinali gopaga loaká noive. Lá noigo, holosi nenémoalémo mómoká goha okago, sehovala veleaká noive. Itóapeleva apeleva oko noike litá oko ahulotosá amive. 40 Itóizegipaka zuha nene holosima apiliki amisilitave lokolo kumumóza, amiselemitamó okave. 41 Loko lokago,Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévoléamake mulutikú amánapa iki minamó neneta lekelikumúgoselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minolokoiteko minokugo gili alévolé itahe. Lá ikaze, gipakaimaneló alémoko ano. Loko lokago, izegipama Izesutokanoago, holosi nenémo mikasiloka ahelú okago pou lokoakonoigo, alémo mómoká imó. 42 Lá okago, Izesú neneholosi golesama gahá amike namisilike, ámina gipa alémozokoake, goha amelahitoka alémo atiginá imó. 43Lánoigo,ve vená mukí keza Ómasímini zámuza napamú sigagasagaga lamó.

Izesú hiliti gamenamú goha epoapoga limó(Mat 17:22-23; Mak 9:30-32)

Lá iake Izesú oko moloko i netakumú sigaga nilago,Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: 44 Lekezaimane gakotó lakagata miliki giliki minalo: Okulumakutílumu ve gihila neza gala vetini kigizakú nene nepelehilitune liki nilími milanigave. 45 Loko limóza, nenegakolímini mogonáa gilikatave loko kigika kagata koló

Page 52: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:46 52 Luká 9:53amimó nenazo, keza gili vevesamake, ámina gakokumúloká itanigi kehelele vizekago loká itamamó.

Vegená mukikutí éaho livilegeko noive.(Mat 18:1-5; Mak 9:33-37)

46 * Lá ikago, izegipala zuhamate gakokumú lova hizekelelikutí éaho livilegeko agulizaki vele minative liki lamó.47 Nilago Izesú eza kigikagú nigele gakó geleake izegipakoma makó alémoko ake amatoka alémo oteneike, 48 * láaloko lo kimimó: Makó keza nenikumule liki izegipa komaáimanémini nasahilí ikitatamó nene, není nasahilí inimi-aká niamó gelekave. Itó makó keza nasahilí initatamónene nimisili ve aménehini nasahilí itatamó gelekave.Lekelikutí ve makolímo lemeko nouve loko giliti ve neneÓmasímo alémo ve napa loló okiko likivilegekominanogoive.

Lekelí gala ve noamitimó nene lekelikutí ve noinogo ive(Mak 9:38-40)

49 Loko lokago, Zoní láa loko lo amimó: Gizapa vele-maka, leza ve makolímo geí gugulizató like holosi golesanene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigu-nimó nene lelí lémegetami ve nenazo, géneka lotunimole.50 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lekeza génekalitamilo. Ve makó keza lekelí gala velini niamitamó nenelekelikutí ve ninigave, loko limó.

Samalia vegená makolite Izesuni alími milamamó51 Ómasímo Izesuni goha okulumakú alémoko ititi

gamena alitokago, Izesú nene Zelusalega vitove lokoalévolé oko agata gilimó. 52Lá oake vemakó kimiselekago,vake Izesú atikumú ali vatí itanigi Samalia mikasiukaapá makotoka vi anitemóza, 53 Samalia vegenaki Zelusale* 9:46: Luk 22:24 * 9:48: Mat 10:40; Luk 10:16; Zon 13:20

Page 53: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 9:54 53 Luká 9:62

vegenaki kogoka hotopotó minamó nenazo, Izesú ezaZelusalega vitove loko likumú goselé kepelekago alímimilamago, 54 * izegipala zuhagutí Zemusiko Zoniko kezanene suni ánigikasike láa liki li amesimó: Guivahan-itemaka, leza lokukookulumakutí lolímo lemeko imanevekepele gesá itive lokonogelepe. 55Liki likasigo, Izesúminoviligoake gahá kimimó. 56 Gahá kemeake haitó apatokamakó vamó.

Izesuni ámegetanigi mini viliga vegená(Mat 8:19-22)

57 Gapoloka nivago, ve makolímo Izesuni lo amike vi-tanitoka vitanitoka nene neza gémegé gémegé oko mi-nanogo uve. 58 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó:Mikasi koló onoikú nene gahate itiaká niave, itó namatininumúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akatonumuníne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo,makó vitíive loko nolape. 59 Loko loake, ve makó nenegeza oko némegetozo. Loko lokago, eza láa loko limó:Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minokoaméneho helekiko vinake gale zemikinake gémegetatove.60 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Hilinita vegenágale zikimiaká hoza nene kigika heleneiti vegená kezagiámina hoza alitamó neve. Géisi nene voko Ómasíminigizapaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kemezo. 61 *Loko lokago, makolímo láa loko limó: Guivahanitemaka,geí gémegetanogo noumóza, voko není numukú nia ve-genáma kemesosoka lokinake gémegetatove. 62 Lokolokago, Izesú láa loko lo amimó: Ve makolímohe makolí-mohe není hozagutí mino viligatimó nenémo Ómasíminigapogú hoza alitimoláa nomive, loko limó.* 9:54: 2 Kug 1:9-16 * 9:61: 1 Kug 19:20

Page 54: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:1 54 Luká 10:1010

Ve 72 monó hozaló vamó1 Lá okago, Guivahanímo ve 72-a kelémo etó oake, gona

moloko losi losi iki ale goí iki vitave loko alika ezáa vinogonoi apatoka numutó namató kimisilimó. 2 * Lá noike aívegenala zuha lilí inigi nia vegenakumú anoza gakó makóláa loko lo kimimó: Mikú nosánetá mukí omolokamóza,hoza aleaká vegená lagasó minokunize. Nenemú lekezamini hoza amelahitoka likiko nene hozaló vegená makókimiselekiko hozavagú viki minumuni alitaze. 3 * Lekezavilo. Gilinahe, hela galagitana mina vegenalitini holúikúnene likigikagú geha ziki sipsip izagitana minatave lokolekelí nolikimisuluve. 4 * Lekeza vinigi niki, moni gúeakágó itó akiseaká gó itó likigisaló suú alemiki lekeza gapolóniviki miniki aliki amiki amuza miliki vilo. 5 Numunimakokú itinigi niikima numuni amelagini mulutikú huluoleketino liiki itilo. 6 Ámina numukú hulu ve makónoitimó nene, hulumú lina gakó nene aitoka gihilazitimóza, nenémini ve noamitimó nene hulu gakolíminigihiláa nene lekelitoka goha atiginá oko anogo ive. 7 *Ve makolititoka hoza alita vegená nenete ámina vegutínosánetá aliki niki minatamó nene lamaná itimó ne-nazo, numuni makokú itiikima ámina numukú mini-likiniviki meinavatini nosánetá zahí nagamí likimitamokónene niki minalo. Lekeza haitó numukú itemiki numunihamokukó minalo. 8 Apá makokú niviko, ámina apáamelage likilími milikoma lekeza nosánetá likimitamokónene niki niminiki 9 kivisi vegená nene kilími zokiki láaliki li kimilo: Ómasímini gizapaló minoakalímini zámuzanene lokovogisaloka okave. 10 Itó apá makokú niviko,likilími lamaná amikoma, lekeza viki gapoló otiniki láa* 10:2: Mat 9:37-38 * 10:3: Mat 10:16 * 10:4: Mat 10:7-14; Mak6:8-11; Luk 9:3-5 * 10:7: 1 Koli 9:14; 1 Tim 5:18

Page 55: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:11 55 Luká 10:16liki li kimilo: 11 * Lekelí apakutí mumusopa ligisalógímizeneimó nene lekelikumú vahé moloko atilí noune.Lá nounimóza, gakó imane gili minalo: Ómasímo gizapaoleketatimó nenémini zámuza nene lokovogisaloka omoalitokago ánigi ahulikave, liki li kimilo. 12 * Neza gakólo likimitoze, gililo. Gamena napaló nene Soto apakúmina vegenalite golesamogonáinimú goní koma itamóza,likilími lamaná amita vegenalite goní sipisi inigave.

Kigika ali viligama vegenalite miluma sipisi gilinigave(Mat 11:20-24)

13 Agae, Kolazina amelagita, itó Petesaita amelagita,lekelitoka golivagi netá utó inogo ive. Alévolé sunilekelitoka loló umó nene golesa netá aliaká a vegenáminiaká a apá Tulo apatoka itó Sitona apakú utó ilina,keza gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenéminimogonáa li utó iki ginegane litaha ali akiliki ló lana nenekugupeló hiliki minaline. 14 Gamena napaló nene Tuloapakuki Sitona apakuki mina vegenalite goní itamóza,lekeza goní napa genavagi inigave. 15 Itó lekeza Kapanaoamelagita, lugulizá okulumakú ititive liki ali otiaká niahe.Nenéminoko nomive. Zunigú lekehelú inogo ive.

16 * Loko loake, goha miní ameko izegipala zuha láaloko nokimisilike limó: Vemakó keza lekegepagutí gulupeliki gilitamó nene není negepagutí gakó gilinogo ive.Itó ve makó keza kemegesa likimitamó nene, kemegesanememó gilitimó neve, itó kemegesa nimitamó nenetenimisili ve kemegesa amemó gilitimó neve.

Ve 72 atiginá amó* 10:11: Apo 13:51 * 10:12: Mat 10:15; Apí 19:24-28; Mat 11:24 * 10:16:Mat 10:40; Mak 9:37; Luk 9:48; Zon 13:20

Page 56: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:17 56 Luká 10:2217 Láa loko kimiselekago, viki miniake, goha ake

mulúikú agila guluma igo kogoliza viziki láa liki lamó:Guivahanitemaka, geí gakotó nene holosi golesa nenetekezagi gili limiki golisi iaká niave. 18 Liki likago, Izesú láaloko lo kimike limó: Satá eza gó vegitana oko okulumakutílemekago ánigokuve. 19 * Lekeza gililo. Neza zámuzalekemekugo lekeza gosiható itó akohú oaká gosihakitananetató lisatamó itó lelí lova gala ve Satani zámuzalalónilisikoma nenémo lekepeleminogo ive. 20 Lá onoimóza,holosite lekelí gakó gili aliaká niakumukó giliko itemiko,lekeza Ómasímini mututoni minakumule loko lukugulizánene okulumakú gizonoimó nenemú lokogoliza vizikiminalo.

Izesú agoliza vizimó(Mat 11:25-27; 13:16-17)

21 Loko loake áminasitó Ómasímini Sikalahulímo agikaalémo vávani noigo, mulunagú ló guluma noigo láa lokolimó: Aménega geza okulumalímini mikasímini Guiva-hani géisigó nene noane. Sukulu lunike gele vevesokuneliki liaká nia vegená keza giliki gili guni ikatave lokomonóimane ale halá geko molokanike sukulu lamake izegipanamunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimi-aká noanikumú gegepoka noluve. Aménegamaka, gezanene nenéminoko utó oloko vitive loko gelekako neneetoaká noive. 22 * Loko loake, miní ameko láa loko limó:Améneho netámukí nene nigizakúmolo asú okave. Itó vemakolite Ómasímini gipala noutímini mogona gelemave.Améneho ezagó geleneive. Itó ve makolite aménehinimogona gili vevesamave. Neza gipaka noumó itó nezánelo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegenániamó lezategó aménehini mogona gelenoune.* 10:19: Age 91:13 * 10:22: Zon 3:35; 10:15

Page 57: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:23 57 Luká 10:3123 Loko loake, izegipala zuhaloka mino viligoake keikó

Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímo nónohá zelikimik-ago lekeza lokogómulatunú netá imane ánigi vevesikave.24 Neza gakó lo likimitoze, gililo. Gozapá Ómasíminiagepagutí gakó liaká a vegi kugulizaki ve napagi neneteoko moloko nou netá lekeza ánigiaká niamó nene áni-gatune liki gelemóza, ánigamamóma neve. Itó lekezanegepagutí giliaká nia gakó gilitune liki amóza, gele-mamóma neve.

Samalia ve lamanalímini gakola25 * Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká ve

makolímo oteake Izesuni amekú moloko láa loko lokáotake limó: Monó gizapa velemaka, neza nana okinakealévolé nemetameni alitohe. 26 Loko li gakotó nene Izesúlo amike limó: Mosé nanave loko lo hukoleketave. Gezanene gakó nanave loko gatoko gelene. 27 * Loko lokago,eza láa loko limó: Geza gigika gemeni zámuzaka itógeleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasiloka lehize-tozo. Itó gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivek-aginimú geleko gigika kemezo loko luhuva gizonoimómaneve. 28 * Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lonogumu gakotó lo vevesoko lokane. Lani gakotó amegesamolokogó loló itanimó nene alévolé oko minanogo ane.

29 Loko lokago, ámina ve nenémo ezáa mogonala hizelé inogo Izesuni loká otake láa loko limó: Nigivénegekeza éage niave. 30 Loko lokago, Izesú láa loko lo amikelimó: Ve makó eza Zelusalega ahuloake Zeliko numutokanolimigo laskoli vete gapoló apiliake lavolavo gola netámatala mukí gumina iki aliki vikago, hilinogo gapoló akominamó. 31 Lá oko akonoigo, Ómasi guguni gizoaká ve* 10:25: Mat 22:35-40; Mak 12:28-34 * 10:27: Gapo 6:5; Liv 19:18* 10:28: Liv 18:5

Page 58: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:32 58 Luká 10:40makó nene ámina gapoló novike ánigamó nene hilinogoakonoigo zová zeko avilegeko vimó. 32Vokago, áminámi-noko monó zagusaveú hozaló ve Livaini agapilamokutímakó nenémo áminaloka oake ánigamó nene lá okoakonoigo, ánigoake zová zeko avilegeko vimó. 33Vokago,Samalia vegi Zuta vegi apiziki minamamóma nemóza,Samalia ve makolímo ámina gapoló novike apili ahulavema akonoitó oko ánigoake, muluna gitihiná okago,34 noitó vike apelego golani imómaló nene hilinagi vainnagamiki holomiake asapú omiake, alémo oteake tokiizavámini amegesaló ahulomiake vike veno vegenalitininumukú itesike nasahilí otamó. 35 Akikasike gó lokagoámina ve vinogo noike veno vegenalitini numuni gizapave nene kina lositá namike limó: Geza imane ve gizapalamaná otozo. Lá noakomoni gumumó nene asú okikomaneza goha inake gimitove, loko limó. 36 Nenemú gezananave loko nogelene. Ve losivemakole akutí nene laskolivete apilikago gapoló ako mina vemámini agivelaho híve minamó neve. 37 Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko limó: Miluma gelemiake alémolamaná i veve. Loko lokago, Izesú nene géisi vokoáminámini ozo, loko lotamó.

Malatako Maliako Izesuni alesa mili amesimó38 * Lomiake, gapoló nivake apámakokú anitemó. Nene

apakú vená makó minamó agulizá Malatá eza Izesunialémo numunagú molokago, 39 mohó agunala agulizáMaliá eza nene ake Guivahanímini agisauka minake aígakó gelekominamó. 40 Lá noigo, Malatá eza nosánetá alevavá i hozamúmuluna itimó. Lá oake, Malatá vike Izesuniláa loko lo amimó: Guivahanínemaka, mohó nugunáneMaliá nene ahulonimikago nezánegó nosánetá ale vavánoumó ánigamape. Lo amekako, oko hozaló nelémo vatí* 10:38: Zon 11:1

Page 59: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 10:41 59 Luká 11:8itive. 41 Loko lokago, Guivahanímo lo amike láa lokolimó: Malata, Malata, geza gagata gululusi nogelenikemuluka itekave. 42 Geza netá hámakokumú gelezo. Maliánene netá lamanaláa ale gizaká ike nenitokatí zámuzaalekave. Nenémo aitoka gihila zekiko makolímo agizakutíipá aminogo ive, loko limó.

11Izesú Ómasiloka loakakumú lainim-oketa gakó(Mat 6:9-15; 7:7-11)

1 Gamena makó zupa Izesú nene apá makotokaÓmasiloka loko lo asú okago, izegipala zuhagutímakolímoláa loko lo amimó: Guivahanitemaka, Zoní nene izegipalazuha Ómasiloka litave loko lainim-oketoaká i netá alekolainim-oletozo. 2 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó:Ómasiloka niliki nene láa liki lilo:Ametega, geí gugulizá etó oko minatize. Numutó na-

mató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó oasú ino. 3 Geza gamena gamena nosate lemezo.4 Leza ligivetegini lihima nekisáini ale ahulokimi-aká nounimó nenémini oko lihimate ale ahulo-letozo. Geza gimilegú moloaká netakú lelémomolamo.

5Loko loake, láa loko lo kimimó: Lekelikutí vemakolímonene holugú akovevé zogovámini numutoka voko seleloko zogone geza peleti losive makole nemezo. 6 Zogonemakó nene gapoló ake ake není numukú itínasa okago,nosánetá koma amitomó nomigo loká nouve. 7 Lokolokiko, zogova nenémo numukutí nene leza gahe geku-nike vená izegipánegi akonouhakú goseleka lamo. Nezaotekinake netá makó gememinogo uve. 8 Loko litimónene, neza láa loko lo nolukumuve. Eza není zogoneminokagove loko oteoko netá makó amemitimó nene,

Page 60: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:9-10 60 Luká 11:17maga ve nenémo sele lova lova okiko, eza oteoko vitagánoi netáma aminogo ive. 9-10Nenemú láa loko lo noluku-muve. Ómasiloka voká liaká niamó nenete netá motaaliaká niave. Vitagá iaká niamó nenete netá gihila aliutó iaká niave. Itó gaheló hoko-hoko likago gahe kolóokimiaká noive. Lá onoinazo, lekeza Ómasiloka vokáliikima ámina netá alinigave. Vitagá iikima netá gihilaali utó inigave. Gaheló hoko-hoko nilikoma gahe kolóoleketanogo ive. 11 Lekelikutí ve makolímini gipalámolagahamúvoká lokiko nene amelaho gosihá amitihe. 12 Itóokoloho mulamú voká lokiko nene akohú gosihakaháamitihe. Lá aminogo ive. 13Nenemú lekeza vegená golesaneneta izegipatini gizapa lamaná ikitake netá lamaná alikegepa iaká nianazo, okulumakú ametipo nene voká litavegená nene aleko iteko Sikalahula lehizeleketanogo ive,loko limó.

Izesuko Pelezepuloko(Mat 12:22-30; Mak 3:20-27)

14 Gamena makó zupa nene ve makolímini agepa alelakolí okago mina holisi nene Izesú apeleko amiselek-ago, vokago, agepa apizi vema nene agepa á oake gakóakó limó. Lá okago, vegená keza sigaga lamóza, 15 *lugáate láa liki lamó: Holositini agulizaki ve Pelezepulóloko noi vémo alémo vatí noigo holosi kepeleko kimise-leaká noive. 16 * Liki likago, lugáate amekú milake lokáitake okulumakutí alévolé suni makó ale utó okako geímogonaka ánigatunize. 17 Liki likago, Izesú kigikáminigakó hanuva geleake láa loko lo kimimó: Mikasi makokúvegená hizi hoú liiki lova gopa hizitamó nene keí mikasinene gámekó minatimóma neve, itó numuni makokúvegená keza hizi hoú liiki eza akohú apiliko eza akohú* 11:15: Mat 9:34; 10:25 * 11:16: Mat 12:38; 16:1

Page 61: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:18 61 Luká 11:24apiliko itamó nene ámina numuni ahuliiki hutilí iki vini-gave. 18Lekeza nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunúholosi kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niamóza,Satá nene ezáa izegipala zuhagi hizi hoú latamó neneaí gizapaló minatamoláa nene nana iki alévolé iki mi-natave. 19 Nenikumú nene Pelezepuloni zámuzatunúholosi golesa kepeleko kimiseleaká noive liki liaká niave.Láa likima lekelitini izegipatini zuhate nene ámina ikiSatani zámuzatunú holosi golesa kipiliki kimisiliaká niaveliki litahe. Óe, láa liki lamitamó nenazo, kéisi sozagakotinímini mogonáa hanuva ali utó itamó neve. 20 Láonoimóza, neza Ómasímini zámuzatunú holosi kepelekokimiseleaká nounazo, Ómasímini gasovaló minoakalíminizámuza nenémo lokovogisalokamota omo ávatiha okamónenémini mogona mota utó okave. 21 Satá eza gasovagive amuza ve minooko gimisi magé aleoko numuna gizapaitimó nene, netá matala mukí nene avasavagi minanogoive. 22 Lá itimóza, neza alévolé ve noutímina nene okokoámina ve lova ale ameko aí aviligitomó nene, gimisi magégele alévolé i netáma ipá oko vegená makó gona molokokimitove. 23* Itómakó keza nenikutí vegenáminamitamónene, není gala vegená ninigave. Makó keza nilími vatí ikivegená kilími nenitoka amitamó nenete kilími hutilí iakániamó gelekave.

Holosi golesa atiginá iti gakó(Mat 12:43-45)

24 Holosi makolímo ve makolímini agikagutí iteokonene avasú vizeko minati numunimú vitagá inogo os-agava apató voko mohona itive. Vitagá oloko novokoneza numúne ahulokuke umóma nenazo lokoko mohonaoko vitagá itimóza, nomiko neza goha áminagú atiginá* 11:23: Mak 9:40

Page 62: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:25 62 Luká 11:31oko vinake minatove loko agata geleoko 25 atiginá okovoko ánigatimó nene ámina numuni agika nene lolopagitiki ali guni ikiko itó gizapa vemakó noamiko ánigatimónene, 26 eza goha ahulooko voko holosi agivelagini 7-ía kugupelotí sisipa anuva ovimoláa kelémoko oko neneáminagú miniki aliki inigave. Lá ikiko ámina ve goí okogolesa oko minamóza, íi alika nene golesa o lamaná okogolesa inogo ive. Ve golesa áimane lekelitoka utó itikumúnoluze, ehe tináneve.

Ómasímo lamaná nónohá zeketonoi vegená27 Loko noligo, ve venalitini holúikutí vená makó mi-

namó nenémo Izesuni sele like láa loko lo amike limó:Vená makó nenémo geí getoake aminí gemeneimó neneÓmasímo lusa getonoimóma neve. 28 Loko lokago, Izesúláa loko limó: Láa loko lanimóza, Ómasímini gakó gilikiÓmasímo li gakotó ámegetiaká nia vegená nene Ómasímonónohá zeketonoimóma neve.

Vegená golesate alévolé suni ánigatune liki lamó(Mat 12:38-42)

29 * Loko loake, vegená sii sii liki alegesá niago, Izesúminí ameko láa loko lo kimimó: Okomoloko oakánounetáánigiaká nia vegená nene vegená golesa minikave. Kezaalévolé sunimakó ánigatune liki liaká niamóza, haitó sunimakó ale utó ugo ánigaminigave. Zonatoka emane utó isunigitana makó utó iko nenegó ániganigave. 30 * Zonánene lagaha sipisimámini agikagú lemeko gamena losivemakole minake heleaká gapogutí goha oteake Ninivevetini kovogisaló ámina sunimú lo utó o kimimómáminioko okulumakutí lumu ve gihila neza imaneló vegenal-itini kovogisaló není anosa ale utó oketanogo uve. 31 ** 11:29: Mat 16:4; Mak 8:12 * 11:30: Zna 3:4 * 11:31: 1 Kug 10:1-10;2 Iki 9:1-12

Page 63: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:32 63 Luká 11:36Ómasímogonamololeketati gamenanene Sepámikasiukaagulizaki vená minamó nenémo oteoko imane gamenalónia vegenalitini mogonáini lotuva legekiko lihima napaalitamó oko nene neve. Ámina vená nenémo neneagulizaki ve napa Salomóma mukí netá mogona gelevevesoko gilimómámini gihiláa gilinogo mikasi hotokatígapo hána hána amó. Itó nénisi ató imane Salomonikoma avilegeko noumóza lekeza není gakó gilisá amave.32 * Ómasímo gona mololeketati gamena nene Niniveapá amelage otiki oko moloko oaká nou netá ánigiakánia vegenalitini mogonáini lotuva liginogo ive. Lotuvalegekiko lihima alitatokó oko neve. Nene hanuvamúnomive. Zonánenemonó lo nokimigoNinive apá amelagekigika ali viligamó neve. Itó nénisi ató imane Zonakitanaokominonamuve. Zonani avilegenoumóza, lekeza gakónegili ahuliake likigika ali viligamamó neve.

Lugupémini ló liví(Mat 5:15; 6:22-23)

33 * Hí vémo ló liví legeoko holoma sepekú molatimóneve, itó somotunú gahumá itimó neve. Lá oko nomive.Liví nene legeake numukú itita vegená hize hanatoketa-tive loko holomaló molosá neve. 34 Itó gogómula nenegugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzóoakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasíminilapaná nenémo gigikagú hize hanato asú itimóza, gogó-mula nenémo gelémo golesa itimó nene, gugupeló itógigikagú límugusi ze minanogo ive. 35 Nenemú gigikagúÓmasímini liví lonoimó nenémo lihokiko límugusigú mi-nokatanize, gizapa lamaná ozo. 36 Gigika makotoka límu-gusi zemoko hanato asú onoiko, ló livilímo hize hanato-* 11:32: Zna 3:5 * 11:33: Mak 4:21; Luk 8:16

Page 64: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:37 64 Luká 11:43getatimó nenéminoko gigika hanatokogó minanogo ive,loko limó.

Izesú Palisaio monó vemuki monó mogona apí-ikimiakávemuki alévolé oko lo hukonoimole

(Mat 23:1-36; Mak 12:38-40)37 Izesú láa loko lo asú noigo, Palisaio monó ve

makolímo nosánetakumú alesa molo amimó. Lá ok-ago, Izesú nene numunagú iteake nosánetá makó nikiminasimó. 38 Ámina Palisaio monó ve nenémo Izesuniánigamó nene, Zuta vetini suni aleko agizani nagamízemike nosánetá hanuva nonago ánigoake, etami suninalive loko geleake, ininá oake agata gululusi gilimó. 39Lánoigo Guivahanímo láa loko lo amimó: Gelezo. Palisaiomonó ve lekeza lape somogitana iki niave. Lekeza nagamígoni itó lape hetolaloka nagamí ziaká niamóza, likigikagúguminaló suni itó haitopaitó netá golesa nenémo vaíonoive. 40 Lekeza ve negi ve lamaná niave. Ómasímonetá hetoláa itó agikáa hamó lelegitó loló okamóma neve.Nene gelemahe. 41 Likigikagutí vegená nasahilí ikitatamónene, likigika viheletokogó minanogo ive.

42 * Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekelímikutí mapánuha ekipá anuva lamanaki netá itó netámakó haitopaitolímini 10 10 nekutí nene hamopamó ali-ake Ómasi amiaká niamóza, lekeza nene hehe loko hamólelegitó vegená gonamoloakalímini itó likigika Ómasilokamoloakalímini nene ahulikave. Lekelí netá matá 10 10nekutí Ómasi amiakalímini nene ahuloakaláa nomimóza,imane netá napa nenegi hanuva loló oakalímini neve.43 Lekeza Palisaio monó ve ehe tináneve. Lekeza monónumukú numukú nene vegenalitini kovogisaló minoakásiató minatune liki giliaká niave, itó lekeza maketilokamukí vegená nenete geké lilitatave liki giliaká niave.* 11:42: Liv 27:30

Page 65: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:44 65 Luká 11:5144 Lekeza ehe. Lekeza gonosi milimili halá geneimónenéminiki niave. Áminaló vegenalite mihina niakelikigikagú lili okave liki gilisá amave.

45 Loko Izesú lokago, monó mogona apí-okimiaká venapa makolímo lo amike monó gizapa velemaka, gezaláa loko nolanike lelikumuki gahá nolape. 46 Loko lok-ago, Izesú láa loko limó: Oo, lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, lekeza ehe tináneve. Lekezatini li mila gakónenémo genavagi loló okago vetini kigínagú gihikimiakániago, keza silipa iki gihiaká niamóza, ámina genavaginetá nene lekezatini likigizani hisúinitunú kilími vatíitigí iki ma alisá amave. 47 Lekeza ehe. Lekeza avotikeÓmasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hilina vetinigonosi milimili numuni lamaná lilí iake gonanalisi ikimi-aká niave. 48 Lá niago, lekeza avotike iki miliki iakáamoláa hizi lé iaká niamómámini mogona utó okave.Avotike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipilihilikago, lekeza keikitana niake gonosi milimili numúinilamaná lilí ikimiaká niave. 49 Nenemú Ómasi eza gelevevesoaká noi ve nenémo láa loko lonoimóma neve:Negepagutí gakó liaká vegi aposologi kimiselekugo, vikiniiko, lugáa gopoguni milikimiiki lugáa kipili hilinigave.50Loko lonoimónenazo,mikasi gena oakemino-loko itekonovigo, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve nikepelegogolani lekemó nenémini lihima nene imane gamenaló niavegenalitini kumupiló ite asú inogo ive. 51 * Neza lamanálo likimitoze, gililo. Atani gipala Epoloni apele nohiligogolani leki gamenalotí Ómasímini agepagutí gakó liaká avegená lugáa kipili hililiki nivago golani lekikago, Zakaliáeza Ómasi guguni gizi amiaká itagi etó onoi numunigiholutó noigo napelego golani lekimó, keí golanímini lihi-* 11:51: Apí 4:8; 2 Iki 24:20-21

Page 66: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 11:52 66 Luká 12:5mavala nene imane gamenaló nia vegenalitini kumupilóitinogo ive. 52 Lekeza monó mogona apí-ikimiaká ve, ehe.Lekeza gakó gele vevesoaká gahémini kiila aliki vikave.Lekezatini áminagú itemake, vegená makó itinigi niagogapo hizi lí ikimiaká niave.

53 Loko loake, numukutíma nolimigo, monó mogonaapí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza gakotunú Ize-suni lova ali aminigi gakó loká loká itamó. 54 Izesú gakó logopa okiko goní otatune liki aí agepaló gizapa ikiminamó.

12Izesú soza sunimú kagata alimó(Mat 10:26-27)

1 * Lá niago, vegená makó iki kugupeló kugupeló ikisii sii liki alegesá ikago, Izesú nene izegipala zuhalokaláa loko lo kemeneike limó: Palisaio monó ve nenetesozaló vetini suni aliki iki miliki iaká amó nene ekesánetá neve. Lekeza nenemú ehe, gizapa ilo. 2 * Hitonoitinetá nene utó o asú ititokó neve. Itó asuguná iki lilí inanetá nene utó okiko vegená mukilite gilinigave. 3 Lá niikiholugú límugusigú gakó legesó iki linamó nene hanatokalikiko mukí vegenalite gili asú inigave, itó lekeza numuniagikagú gakó musika linamó nene numuni hetotí gakónapagutí li utó niko gilinigave.

Lehelele viziti ve lelepizimó(Mat 10:28-31)

4 Nigivénegita, lo likimitoze, gililo. Vegená makolitelukugupegó apili hilinigave. Alika netá makó lilí iliki-tatamó nomitimó nenazo, lá ita vegenakumú lekelegesálegemino. 5 Lá onoimóza, lekehelele viziti ve makólekelepizitove. Ómasi eza lukugupe apele helekoko ló* 12:1: Mat 16:6; Mak 8:15 * 12:2: Mak 4:22; Luk 8:17

Page 67: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:6 67 Luká 12:12

apakú lekehelú o ahuloaká zámuzagi ve noive. Nezalamaná lo nolukumuze, gililo, aikumú lekelegesá ligino.6 Somohá nene ha netá nianazo, golohá moni lositatunúnama somohá ligizani lugaloka asú igomeinahizemosaláaneve. Lá onoimóza, Ómasi nene nama somohámakokumúma agatí molosá amive. 7 Lekelí gototini zopovatinigatoakaláa nene Ómasímo gele asú oko geleneive. Itólekeza nama somohá niamave. Lekelisi nene vegenánianazo, itó Ómasímo gizapa olikimiaká noinazo, nenemúnetá makokumú ma lekehelele vizemino.

Izesuni izegipala zuha noune loko lo utó oaká itó zekohitoaká

(Mat 10:32-33; 12:32; 10:19-20)8 Neza lo likimitoze, gililo. Vegenalitini kovogisaló

ve makó keza není nugulizá li utó iki nilími napa itamónene, okulumakutí lumu ve gihila neza Ómasímini agel-ogini kovogisaló ámina oko kelémo napa oko linogo uve.9 Ve makó keza vetini kovogisaló nenikumú zivi hitiviitamó nene, neza ámináminoko Ómasímini agelogini kov-ogisaló keikumú zevo hitovo itomóma neve. 10 * Itómakó keza okulumakutí lumu ve gihila nenikumú aliviletivi itamónene, Ómasímo ámina lihimavala ahuloakaláanene nemóza, Ómasímini Sikalahukumú alevo letovooakaláa nene, Ómasímo nenémini lihimavala ahuloakaláanomive. 11 * Itó monó numúikupe monó gizapa vetini itókugulizaki vetini kovogisalope goní nilikitikoma, konotóaleko nana gakó litupe itó nanave loko litupe liki lakagatagiliko gena amino. 12 Ámina gamenalóisí lekeza lita gakónene Sikalahulímo lo lekeme lekeme noiko li kimitamónenazo, lekeza mulutini itemino.* 12:10: Mat 12:32; Mak 3:29 * 12:11: Mat 10:19-20; Mak 13:11; Luk21:14-15

Page 68: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:13 68 Luká 12:22Negi henonagi vemú anoza gakó

13 Loko lokago, alegesá iki mina vegenakutí vemakolímo Izesuni lo amike láa loko limó: Monó gizapavelemaka, geza uvónehini lo amekako, ameteho nenehelisa henoni mololetamó nene gona moloko lugáanimitive. 14Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Vémage,helisa henonimú gona mololeketatane loko itó gonikumúlo hukoleketatane loko éaho nelémo etó okago nolane.15 Loko loake, vegená láa loko lo kimimó: Lugupéminihenoni vaí oko minatimó nenémo ligikámini henoni aleutó amitimó nenazo, ánigo lukumu heleaká netakumúgizapa ilo. 16 Loko loake, anoza gakó makó láa loko lokimimó: Moni henoni vaí oko mina ve makolímini mikasinenémo nosánetá vaí oko ale utó imó. 17 Ale utó okago,mulunagú nene ale moloaká numukú nene nosánetávaí okanazo, nosánetá lugáa nene nana itove. 18 Lokogeleake, láa loko gilimó: Nosánetá alemoloakánumunimalukokinake napa napa gitove. Lá okinake nosánetáneginetá matánegi nene ámina numukú ale molatove. 19 Alemolokinake, nezánemú láa loko litove: Nezáne netá matávaí oko minokamó nenazo, asú amiko melekeni mukíoko vinogo ive. Nenemú navasú vizinake nosánetá nokozahí nagamí noko nogoliza vizeko minanogo uve. 20 Lokogelekago, Ómasímo láa loko lo amimó: Negi ve neneka,itína holugú geí sikalahuka alekugo hilinogo ane. Láokiko nosánetá henokanoka ale molanimó nene hutilíinogo ive. 21 Loko lo amitimó nenazo, netá matá vaí okominati ve makó eza Ómasímini agómulaló gohogó veminatimó nene, ámina suni aitoka utó inogo ive.

Mulute iteaká gakó(Mat 6:25-34)

22 Loko loake, izegipala zuha láa loko lo kimimó: Láonoigo láa loko lo nolukumuve. Lekeza miniki aliki

Page 69: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:23 69 Luká 12:30itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe itó gine-gane nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino.23Nosánetá nene netá gihila nomive. Lekelisi miniki alikiitamó nenémo netá gihila neve. Itó lukugupeló gineganenenémo netá gihila nomive. Lukugupe nenémo netágihila neve. 24Namamú lakagata giliki gili vevesalo. Kezanetá matá zuhá isá amave, itó minumuni o molokagonosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave, itónosánetá ali milata numuni gisá amamóza, Ómasímogónosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Itó lekezanama minamave. Vegená nianazo, itó nama mukí nenelimiki niago lekeza itiki niamó nenazo, Ómasímo netámatá hanuva ale utó mololeketatimó nenae. 25 Lekelikutímakó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó neneezáa agata geleko kilisimasi makó miní ameko molomoiteko minative. Ma nomive. 26 Itó nene netá komanemóza, lekeza ámina netá alisá amamó nenazo, netámakokumú nanamú mulutini iteaká noive. 27 * Lekezapalauá guvava oko minoaká noimó nenémini mogona gilivevesamahe. Palauá kéisi nene hozamakó alisá amave, itóginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave.Lá onoimóza, neza lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizakive napa Salomó nene gonanalivagi netá ale luhoakáimóza, palauá nenete Salomoni agupeló netá aviligikave.28 Palauá nene itínasa utó oake gó lokago gululupasokagohukiki ló giziaká niave. Itó Ómasímo lokago ámina palauánenémo gonanalivagi netá ale koloaká noinazo, nenemúlekeza komasí gili alévolé inamó neneta ginegane neneÓmasímo hanuva ale utó oleketanogo ive. 29 Lekezalakagata gululusi nigiliki leza nana netá natunimó neve,itó nana zahí nagamí natunimó neve liki mulutini itemilo.30 Keza numutó namató monóini nomi vegená nenete* 12:27: 1 Kug 10:4-7; 2 Iki 9:3-6

Page 70: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:31 70 Luká 12:37ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave.Lá niamóza, ametipo nene ámina netá lekelitoka mina-mitimó nene minamitave loko geleneive. 31 Lekeza áminanetakumukopa Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogúlikigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene,lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive.

Okulumakú henoni ale nupa oaká gakó(Mat 6:19-21)

32 Lekeza vegená luguhá nupa inamó neneta lekehelelevizemino. Ametipo gizapa omiaká noi netá matá mukílehizeleketanogo agoliza vizeko nogilive. 33Nenemúnenehenokanotini salimiiki áminalotí meinava moni aliiki go-hogó vegená kimilo. Lá iiki moni gúeaká gó haitolíminihulupa lamitímini alilo. Lekeza lá iki okulumakukaasú amiti henoni ali nupa itamó nene, neneló gumi-naló vete mihina aminigave, itó gúnakonímo hutamitimóneve. 34Henokanotini lamaná neti apatoka nene, likigikaneinogo ive.

Gelekelé izegipate gizapa iki minata gakó35 * Lekeza lavolavo gotini ali likiiki gohatitó leti ziiki

lamu ló ligi miliiki ali nené iki minalo. 36 * Ve makókeza gizapa venini nene vená alimi ame gamenaló amisigitatotí numutoka atiginá oko atikumú ageva iki minake,eza oko gaheló okohá zekiko litá oko gahe segetatuneliki gizapa iki minamó. Lekeza ámináminiki gizapa ikiminalo. 37 Gizapa venini nenémo oko gelekelé izegi-pala nene akamiki gizapa iki minikiko ánigatimó nenekogoliza viziki minanigave. Neza lamaná lo likimitoze,gililo. Gizapa venini nenémo okoko hoza aleaká lavolavolikeoko nosánetá iki miniki nalo loko lo kemeoko, ezáa* 12:35: Mat 25:1-13 * 12:36: Mak 13:33-36

Page 71: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:38 71 Luká 12:45oko nosánetá vatá oketoko gona moloko kiminogo ive.38 Eza nene holugú akovevé ahe itó gó lomolomohe okoánigatimó nene, gelekelé izegipala gizapa iki niko áni-gatimó nené, keza kogoliza viziki minanigave. 39 * Itólekeza imanemú gililo. Numuni amelaho nene guminalóve ati gamenamú gililina, guminaló vemule loko gizapaonoitimó nenazo, guminaló ve nene oko numuni zekoepetamitimó neve. 40 Ámináminoko okulumakutí lumuve gihila neza negeva iki minamita zupa anogo unazo,lekezagi ali nené iki minalo.

Amegesa moloko Ómasi gelekelé otatuni gakó(Mat 24:45-51)

41 Loko lokago, Pitá láa loko limó: Guivahanitemaka,anoza gakó lo nolemenimó nene lelikumukó nolape itóve makokumuki nolane. 42 Loko lokago, Guivahanímoláa loko limó: Hozaló ve makó nene gele vevesonokogele minatimó itó hozaváa nene amegesa moloko minative nene gizapa vevámo aí numukú netá matató gizapaoko minoko hozaló ve makó lugáa gizapa oketative lokolomikiko nosánetá nata gamenaló nene gonamoloko kim-iti vémini mogonamú lo likimitove. 43 Gizapa veva neneokoko ámina hozaló ve nene goí oko lotamómámini okohoza naliko ánigatimó nene, ámina hozaló vemú giligonene lamaná itimó neve. 44 Lá onoinazo, neza lamanálo nolukumuze, gililo. Gizapa vevámo lá oko gizapalamaná i vema nene mukí netató gizapa ve loló otanogoive. 45 Lá itimóza, ámina hozaló ve nenémo není gizapavema nene gamena hána minokaze, litá oko aminogoive loko mulunagú gelekoko, hozaló ve vená makó lugáakepeleká itó nosánetá nene hanuva noko minoká itó zahínagamí noko itó ekesá nagamí noko negi nagi hizeko* 12:39: Mat 24:43-44

Page 72: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:46 72 Luká 12:52minoká itimó nene, 46 ámina hozaló vémini gizapa vevanene okoko ámina hozaló ve nene gizapa vevamú agevaoko minamiti gamena eza gatizá minati gamena okokoámina hozaló ve nene agupe apelevo hukovo ooko amiseleahulokiko, hozamú mulúikú gili alévolé inamita vegenániakú voko minanogo ive. 47 Hozaló ve makolímo nenegizapa vevámini agepagutí gakó gelekoko netá ale vaváoko minamoko gizapa vemámo li gakotó amegesa mo-lamitimó nene, gizapa veva nenémo vauva aleko napilikogoní hoza napa alitimóza, 48 hozaló ve makolímo gizapavevámini agepagutí gakó gelemoko nogosani nati sunialitimó nene, gizapa veva nenémo hana okogó apilinogoive. Ómasilokatí helisa henoni vaí iki alinita vegenánene Ómasímo ali atiginiki nimitave loko goha lokikoaminigave. Itó Ómasímo ve makó nene netá vaí okokemeneitimó nene, ali atiginiki nimitave loko lokiko gohaaminigave. Itó amemitamó nene, nana oketative.

Izesuni monokumú hize hoú latuni gakó(Mat 10:34-36)

49Neza mikasiuka ló gizoleketatove loko lemekumómaneve. Itó mukí vegenalitini golesa netáini ló giza-tove loko itína lalina, mulúnegú lamaná gululine. 50 *Miluma netá gihinitanigave. Velesá gihiniti asú inamikomulúne gitihiná iko minoloko novugo alika gihinitani-gave. 51 Nenikumú nene imane mikasiuka nonagá aleutó itane loko lemekane liki nigelehe. Óe, lo likimitoze,gililo. Není monokumú hize hoú loaká netá ale utó inogolumumóma neve. 52 Itína gamenalotí veletó nene numunimakokú vegená ligizani lugaloka asú igo nitamó nene,není monokumú hizi hoú liiki, ve losive makole nenete velosimú nene gala ve lilí ikitanigave, itó ve losi nenetosa ve* 12:50: Mak 10:38

Page 73: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 12:53 73 Luká 12:59

losive makolemú gala ve lilí ikitanigasive. 53 * Lá iiki, láiki hizi hoú lanigave. Amelahiko gipalago mini luga lugaiki hoú lanigasive, itó izolahiko moholago mini luga lugaiki hoú lanigasive, itó anohúvolahiko avolahiko mini lugaluga iki hoú lanigasive.

Itína gamenámini mogona gele vevesoaká gakó(Mat 16:2-3)

54Loko Izesú loake, alegesá a vegená láa loko lo kimimó;Lekeza límusi makó ezegalokatí noitiko ánigiake, golinimota zinogo ive liki liaká niave. Láa liki linató nene gihilazeaká noive. 55 Itó okulumá nene anupakó utó noiko,ánigiake, hogaí napa lanogo ive liki liaká niató nene gihilazeaká noive. 56 Lekeza sozaló vegenáise, mikasímini mog-ona gona miliká itó okulumalímini mogona gona milikáiaká niamóza, itínasa gamena oko moloko noumómáminimogona nanamú gili vevesisá amave.

Goní ogetati ve amekú molozo(Mat 5:25-26)

57 Itó lekezatini nene mogona makó hee lo noitimoláananamú gona milisá amave. 58 Lá niake, ve makolímogoní ogetanogo goní numutoka gelémoko novoko gonínapa ale heleaká veló gelémoko noviko, gapoloka makóniviki mulunagú hulu itive loko netá makó amitanize.Lá amoko áminagi aleloko gopa hanuva goní ale heleakáve noitoka anititanimó nene, goní napa ale heleaká venenémo pilisi vetini kigizakú gelémo molokiko nagá nu-mukú ahuligimikataze. 59 Neza lamaná lo nogumuve.Zunigú nagá numuni napagú minokoko lihimakáminimeinaváa komanapa apaso asú amitanimónene, áminagúahulogimikiko mino-loko voko minanogo ane, loko lokimimó.* 12:53: Mik 7:6

Page 74: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 13:1 74 Luká 13:913

Tolova ikatave liki likigika ali viligalo1Ámina gamenaló neneló mina vegená lugáate Galilaia

vegená makolitini gakoláa nene Izesuni láa liki li amemó:Keza Ómasímini guguni gizi namego, Pilató nene kepelenahulake Ómasímini guguni gizi ame netalímini golanigikeí golanigi ale gopánapa imó. 2 Liki li amikago, ezakonotó aleko láa loko lo kimike limó: Galilaia vegenakutílá iki hele vegenalitini lihimaváini napa napa nego lá ikikemeni vami gapo vikave liki nigelehe. 3 Lá oko nomiveloko lo nolukumuve. Lekelisi ámináminiki likigika aliviligamitamó nene, lekezagi lá ikigó tolova inigave. 4 ItóSiloama apatoka numuni napa makó nene lemeko akakevegená 18 kepele hilimó nene, Zelusalega mina vege-nakutí lá iki hele vegenalitini lihimaváini napa minamoleliki nigelehe. 5 Lá oko nomive loko lo nolukumuve. Leke-lisi ámináminiki likigika ali viligamitamó nene, lekezagilá ikigó tolova inigave.

Zuta vegenalite kigika ale viligamosá nenémini anoza gakó6 Loko loake, Ómasímo Zuta vegenakumú goselé api-

likumú anoza gakómakó láa loko limó: Vemakolímo nenegohuna za makó zuhá oake, minake, alika ake gihilamúvitagá imó. Oko ánigamó nene gihiláa nomigo, 7 mikúhozaló véa láa loko lo amimó: Ánigozo, melekeni losivemakole oko novigo imane gohuna zámini gihiláa liginogoumóza, gihiláa nomive. Mikasi nogozáa hanuvamú aleasú okatize, apele ahulozo. 8 Loko lokago, mikú hozalóvemámo láa loko lo amike limó: Golohá venemaka, itínameleketó mogonauka hoza aleko mikasi ale viligokinake,pulumaká izatini ase makó nene molatove. 9 Lá okugo,alika kilisimasiló nene gihila zitimó nene, lamaná itive.

Page 75: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 13:10 75 Luká 13:17Gihila zemikoma, apelezo loko lokako, apele ahulatove,loko live loko Izesú limó.

Holisigú helisala zová zi vená alémo zokamó10Holisimakokú Izesúnenemonónumukú iteakemonó

gakó lainim-oketamó. 11 Lá noigo, vená makó minamónene holosi makó agikagú noigo melekeni 18-ía okonovigo netá napa gizalekominoaká imó. Lá noike, helisagizová zekago, hee loko ote minamitimó imó. 12 Lá noigo,Izesú nene ánigoake, gakó napagutí láa loko lo amimó:Vená geza givisi netá apasogimikuve. 13 Loko nolikevenámámini gotolaló agizanitunú nónohá zetago ámin-asitó litá oko ámina vená nenémo ote vevesoake Ómasiagepoka limó. 14 * Lá noigo, monó numuni gizapa venapámo holisigú Izesú alémo zokakumúmulunagú golesageleake, áminaló mina vegená láa loko lo kimimó: Hozaaleaká gamena nene 6-así nenazo, livisi vegená lelémozokative liki nigilikima nene holisi gamenagú amiki hozagamenagukó alo. 15 Loko lokago, Guivahanímo láa lokolo amimó: Lekeza sozaló ve genezatini losigi minamóneneta, holisigú nene pulumaká izatini numukú viikinagamí natave liki toki iza pulumaká izatini nene hozaaliki vínasiki kilímiki viaká niamó neve. 16 Lá onoinazo,Zuta venáma imane nene Satá alémo golesa okago, noigo,melekeni 18-ía oko vimó nene avisi netalímini mogonáanene holisi gamenagú apasotatomó etamihe. 17 Lokonoligo, gala veva nenetini kovoza napa hilimó. Lá noigo,ve vená mukí keza golivagi netá lamanalímini loló ikumúnene kogoliza vizeke geké lamó.

Masteti zuha netakumú anoza gakó(Mat 13:31-32; Mak 4:30-32)

* 13:14: Gá 20:9-10; Gapo 5:13-14

Page 76: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 13:18 76 Luká 13:2618 Lá niago, Izesú láa loko lo kimimó: Ómasímini av-

ogisaló vi hilata vegená nene nanáminiki niave. Nane-talímini amupiló ale moloko litove. 19 Masteti gihilanenéminiki niave. Ve makolímo ámina gihila hamóalekoko minagú zuhá imó nene goloko iteake zagitanaokago, nama nenete ake izanaló numuni gemóma neve.

Peleti lulu vizeaká netakumú anoza gakó(Mat 13:33)

20 Loko loake, goha láa loko limó: Ómasímini lapanatóvo holoakaláa nene nanetalímini amupiló ale molokolitove. 21 Peleti lulu vizeaká netá nenéminoko neve. Venámakolímo nene peleti lulu vizeaká netá nene talam losigúpolisigi ale gopa okago, hutilí okago, peleti nene lulu vizenapa imó neve loko Izesú limó.

Gateni komagú iteaká gakó(Mat 7:13-14,21-23)

22 Izesú nene Zelusalega vinogo noike apá kománapagúvike, gakó lainim-oketomo mohona noike vimó. 23 Lánoigo, vemakolímo lo amike Guivahanínemaka, Ómasímovegená luguhakó kugutó vizitihe. Loko lokago, Izesú láaloko lo kimike limó: 24 Gateni komagú itinigima lekezahelisatini ali alévolé iniki ititave. Neza láa loko lo noluku-muve. Vegená mukilite ititune liki gilitamóza, itemini-gave. 25 Lá niiko, numuni amelaho nene oteoko numunigahe ze lí okoko gahe lopena hizekiko, lekeza hetokaotiniki gaheló okohá ziki sele liki Guivahanitemaka, gahesegeletozo. Liki likiko, neza lekelí ánigo hehe lamuve. Hínumutotí vegená niave. 26 Loko lo lekemekugo, lekezaláa liki li niminigave: Gezagi makó minunike nosánetánoko zahí nagamí noko nounike, geza nene lelí numutegapoló vanike numuteló monó gakó lainim-oletanimóma

Page 77: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 13:27 77 Luká 13:34neve. 27 * Liki li nimikiko, neza láa loko lo likimitove:Lekeza hí apakú vegená niahe loko gelemuve loko motalo lekemekuve. Lekeza golesa netatokagó mihina amóneneta aló vilo loko lo likimitoze. 28 * Loko lokugo, lekezaánigatamó nene, Avalahá Isaká Zakopó itó Ómasíminiagepagutí gakó liaká a ve mukí nene Ómasímini giza-paló niiko itó lekezatini likimisele ahulokiko hetó niikiánigiiki ive nama iki miluma maluma giliki lekegepaatalá iki minanigave. 29 Lá niiko, vegená ho noititokatíitó ho nolimitokatí ezegalokatí emegalokatí iki alegesáiiki Ómasímo gizapa okimiakató nosánetá niki kogolizavizinigave. 30 * Lekeza gililo. Itína gamenaló limiki minavegenakutí makolite alika itiki minanigave. Itó itína itikimina vegenakutí makolite alika limiki minanigave, lokolimó.

Izesú Zelusale vegenakumú ive imó(Mat 23:37-39)

31 Ámina gamenalóisí Palisaio monó ve makó iake láaliki li amemó: Geza imane apá ahulokoko vozo. Agulizakive napa Heloté gepele hilinogo ive. 32 Liki likago, ezahoza aleloko voko ale asú okoko alika hilitikumú anozagakó láa loko lo kimimó: Lekeza viki ámina gala amekive láa liki li amikiko gilino: Itínagi azogi mininake holosigolesa kepeleko kimisele ahuloká itó kivisi vegená kelémozokoká okinake okozá hozane nene ale lutigitove. 33 Láonoimóza, haitó apámakotoka Ómasímini agepagutí gakóloaká ve makó apili hilitamó nene etamitive. Zelusalegalá itave liki linamóma nenazo, itínagi azogi okozaki neneneza gaponeuka vinogo nouve. 34 Kee, Zelusale veg-enáise, Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kipili hiliká itó* 13:27: Age 6:8 * 13:28: Mat 8:11-12, 22:13, 25:30 * 13:30: Mat 19:30,20:16; Mak 10:31

Page 78: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 13:35 78 Luká 14:6Ómasímo lekelitoka hozaló kimisili vegená nene lekezagehanitunú ahulimiliki kipili hiliká iakániave. Neza lekelíizegipatini zuha nene okolohómo izegipala ale mulu-naukamoloaká noimómáminoko gamena gamena kelémomulúneuka molanogo oaká noumóza, lekeza gili nimisáamave. 35 * Nenemú gililo. Ómasímo viselelikimikiko ap-atini nene gámé numuni vizinogo ive. Neza lo likimitove,gililo. Lekeza není nene goha ma áninagamiki mini-likiniviki alika nene Guivahanímini agulizató anitelimikane.Ómasímo lusa gegimikave liki li niminigave, loko limó.

14Izesú agisa agizani lulu vizi netá gizali ve alémo zokamó

1 Holisi makokú Izesú nene Palisaio monó vetinikugulizaki ve makolímini numukú iteko nosánetá nokonoigo, Izesú netá ale gopa itihe liki gizapa iki minamó.2 Lá niago, áminaló ve makó minamó nene, agisa agizanilulu vizi netá gizali ve nene Izesuni avogisaló minamó.3 Noigo, Izesú nene monó mogona apí-ikimiaká vegiPalisaio monó vegi loká oketake leza kivisi vegená neneholisi gamenagú kelémo zokosá nehe kelémo zokamosáneve. 4 Loko lokago, keza nene kegepa apiziake minamó.Lá niago, ámina avisi vema alémo zokoake amiselekago,vimó. 5 * Vokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelikutí vemakolímini gipalahe pulumaká izahe gale hánagú holisigamenagú velehé limitimó nene, holisimagule lokokoahulokiko áminagú minatimó nehe. Itó litá oko geleleháoko galegutí alémo otitimó neve. 6 Loko lokago, anotóaliki li amemisá amó.

Nosánetató alesa molo kemeakakumú gakó* 13:35: Age 118:26 * 14:5: Mat 12:11

Page 79: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 14:7 79 Luká 14:14

7 Lá ikago, alesa molo kemekago a vegená nenenosánetá nanigi niake, siá lamanaláaló minatune likiniago, Izesú ánigoake, anoza gakó makó láa loko lokimimó: 8 * Ve makolímo nosánetá napaló atane lokoalesa molo gemekiko nookoma, siá lamanató minamo.Ámina nosánetató ve makolímini agulizá nenémo geígivilegeneitimó nene, 9 alesa molo likimiti ve nenémookoko geza imane noani siá ahulokoko imane ve amezo.Loko lo gemekiko, geza govoza helekiko kemegesalokane siá golesaló minokatanize. 10 Nosánetá napaló alesamiligimikikoma, geza vokoko kemegesaloka siató noako,alesa molo gemeneiti ve nenémo okoko zogone geza kov-ogisaloka ne holomaló voko minozo. Loko lo gemekiko,nosánetá niki nia vegenalitini kovogisaló gugulizá otekovinogo ive. 11 * Ve makolímohe makolímohe ezáa agulizáale otitimó nene, ezáa agulizala liminogo ive. Itó vemakolímo ezáa agulizala aleko lemeko molatimó nene,Ómasímo aí agulizala ale napa inogo ive.

12 Loko loake, Izesú alesa molo ami vema láa loko loamimó: Geza nosánetá napa ale vavá nooko nene, zogogaitó gugunaka itó geza zuha itó geza numukaloka vegenáitó moníini vaí onoiti vegenakó alesa molo kememo. Kezanosánetá napa ali vavá niiki alesa mili gimiiki, nosánetákemenitó goha akú gimikataze. 13 Geza nosánetá napaale vavá nooko nene, gohogó vegenaki kigisa kigizaninakeseta vegenaki kigisa genisi ina vegenaki kogómulalika vegenaki alesa molo kemezo. 14 Lá okako, keza niikinene, alika goha akú nosánetá pekimi iki gimitamoláanominazo, geza gogoliza vizeko minanogo ane. Lá okonoako, Ómasímo vegená lamanaláa hilinitakutí kelémootiti gamena nene meinaváa giminogo ive, loko limó.* 14:8: Ano 25:6-7 * 14:11: Mat 23:12; Luk 18:14

Page 80: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 14:15 80 Luká 14:23Nosánetá napamú anoza gakó(Mat 22:1-10)

15 Nosánetá noko mina ve makolímo Izesú láa lokonoligo geleake, láa loko lo amimó: Keza Ómasímo gizapaokimiaká onoitó miniki nosánetá niki minata vegenákogoliza viziki minanigave. 16 Loko lokago, Izesú nenemúanoza gakó makó láa loko lo amimó: Ve makó nenémonosánetá napa ale vavá inogo vegená mukí alesa molokimimó. 17 Alesa molo kemekago, nosánetá nata gamenaalitokago, nosánetató atave loko hozaló veva amiselek-ago, alesa molo kimi vegenatoka vike lekeza alo, nosánetámota ale vavá okave. 18 Loko lo kemekago, keza mukitóvitakumú goselekaseleka lake makolímo nene láa lokolo amike limó: Neza mikasi makó meina hizenounazo,neneloka voko ániganogo novuze, agulizaki vema láa lokolo amezo. 19 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Itínasapulumaká iza ligizani luga luga asú igo meina hizenoumónenazo, hanuva nitahe loko ániganogo nouze, agulizakivema láa loko lo amezo. 20 Loko lokago, makó nenémoláa loko limó: Neza itínasa vená alekuke nouke, nenemuleloko vaminogo uze, loko limó. 21 Láa liki likago, áminahozaló vemámo nene goha atiginá oko vike keza la gakónene gizapa veva avetó oko lo amekago, geleake, izapalómolokago, hozaló vema láa loko lo amike limó: Gezalitá oko taoniloka voko gapo napagú komagú novokoneneló gohogó vegená kigisa kigizani nakeseta vegenákogómula lika vegená kigisa genisi ina vegená kelémokoano. 22 Loko lokago, hozaló vevámo gele ameko mohonaoake okoko láa loko lo amimó: Gizapa venemaka, hozagakó lonetanimó mota gele alekumóza, siá makó nenehanuva minokave. 23 Loko lokago, golohá veva nenémohozaló vema láa loko lo amimó: Geza nene pilipilí gapolóitó mi gapoló novoko není numukú gikí iki minatave

Page 81: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 14:24 81 Luká 14:32loko vegená gala vizeko kelémoko ano. 24 Neza láa lokolo nogumuve. Neza goí oko alesa molo kumu vegenáamanazo, není nosánetakutí keké naminigave, loko lokimimó.

Izesuni ámegetoko vinogo gele vevesatuni gakó(Mat 10:37-38)

25 Vegená mukí nene Izesuni ámegetiki nivago, ezaviligoko láa loko lo kimimó: 26 * Makó eza nezagiminatíive lokokoma izolagini amelagini vená izegipalaeza zuhamú gelekiko itekikoma, itó ezáa minoko alekoitimó nenemú gelekiko itekikoma nene, itó nenikumúgelekiko lemetigí oko noikoma nene, není izegipa lolóoko minaminogo ive. 27 Makó ezáa zohota zaló apilihilinigi miluma netá gihitatakumú gele zageoko némege-tamitimó nene, není izegipa loló oko minaminogo ive.28 Lekelikutí makolímo numuni napa makó ginogomaganatilisi meinaváa gelekoko moni mota akohihe ako-hemihe loko molo geleko ánigokoko, giti avotigí nehenenémini mogonáa geleko ániganogo ive. 29 Itó lá amokolitávatá oko gopa numuni ale hizeko gitimónene,monimaasú okiko vitagá okoko numunima ahulokiko, vegená kezaánigiiki nene giza itiki, 30 imane vémo sozáa molokonumuni napa ale hizeake lá iha iha ahulokago lá onoiveliki linigave. 31 Itó agulizaki ve napa makolímo agive-lahini agulizaki ve makó apilitove loko oko lova agokaameminogo ive. Áisi ganá láa loko agata gilinogo ive:Leza áimane luguhakó 10 tausen minokune, itó kéisimukí 20 tausen minikanazo, kepelesá nehe kepelemosánehe lokoko, 32 ezáagi izegipa agunamotamolagimú gilikoakohemikoma, gala veva nene numunaloka ha noiko, litáoko hutono netá ameko ve makó amiselekiko voko itína* 14:26: Mat 16:24; Mak 8:34; Luk 9:23

Page 82: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 14:33 82 Luká 15:6nonagá itune loko nimiselekago nouve. 33 Loko litimónenazo, nenemú lekelitokatí makó eza ámina oko netámatala mukí ahulo asú amitimó nene nana oko neníizegipa loló oko minative.

Age melelé amitikumú anoza gakó(Mat 5:13; Mak 9:50)

34 Age nene netá lamaná nemóza, agema laga amitimónene, nana oko goha alémo melelé itune. Ma lá aminogoune. 35 Némini manáminoko ale melelé itunimoláanomive. Hanuva lepe ahulanogo une. Nenemú lakagatagiminatamó neneta gakó imane gili hee liki gililo. Lekezagimelelé iki minalo, loko limó.

15Sipsip iza tolova imó nenémini anoza gakola(Mat 18:12-14)

1 * Takisi aliaká vegi moko mogonaló vegenaki mukíiki monó gakola gilinigi Izesutoka alegesá iaká amó. 2 Lániago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiakávegi keza nenemú gelego, golesa imó. Golesa okago,Izesukumú láa liki liaká amó: Imane ve eza mokoló veg-enámagi kelémo molokago nosánetá noaká noimó neneetamive. 3 Liki likago, Izesú geleake, anoza gakó makó láaloko lo kimimó: 4 Lekelitokatí makolímo sipsip izava 100minatakutí nene hamó tolova itimó nene vitagá amitihe.Lá oko nomive. Lugáa 99 hanuva minamoláa makotokakelémo nupa onoko ahuloketonoko mohona oko tolovaimoláamú vitagá inogo ive. 5 Vitagá oko oko ale utóokoko, mulunagú lamaná geleko agohí geko numutokaalekanogo ive. 6Aleko oko agivelagini kelémo nupa okokoláa loko lo kiminogo ive: Sipsip izáne tolova imómaale utó molokuze, logoliza vizitune loko litimó neve.* 15:1: Luk 5:29-30

Page 83: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 15:7 83 Luká 15:177 Nenemú neza lo likimitoze, gililo. Vatí oko noune likilitamoláa 99 asite kigika ali viligamita vegenakumú neneokulumakú kogoliza aminigave. Ve golesa hámakolímoagika ale viligokagoma nene okulumakú kogoliza napaviziaká niave.

Moni tolova imó nenémini anoza gakola8 Itó vená makolímo silivá gehani 10-ía molo ikakutí

hámakó alemó zitimó nene ma ahulaminogo ive. Ezaliví legeko lolopa giteva giteva oko ale utó molokoko,9 vená agivelagini kelémo nupa okoko gehanínema alemózimóma vitagá oko ale utó okuze, nezagi makó logolizavizitunize loko lo kiminogo ive. 10Nenemú neza lo likim-itoze, gililo. Ómasímini ageloge keza ámina iki mokoló vehámakolímo agika ale viligokagoma kogoliza napa viziakániave.

Gipa makó latila inogo imó nenémini gakola11 Izesú nene gakó makó láa loko lo kimimó: Ve

makolímini gipala losi minasimó. 12 Miniki alikananasi nenémo amelahini lo amike ahóno, gezamoni henokanoni molo netanimóma nemezo. Lokolokago, moni henokanoni gona moloko gipa lositámakimimó. 13 Kemekago, alika nanasi eza mino hána amikehenokanona ale nupa oake, gita oko aleko vimó. Vokomikasi gohauka minake, gumesisi gamasisi ike, iza goulanosató henokanona ahulo asú imó. 14 Ahulo asú oakenoigo, ámina mina mikasiló nene gaúna sipisi helemó.Hilikago, nosánetakumú vitagá oake, 15 mikasi amelahomakotoka voko lokago, eza iza gizapa oko minatane lokolomikago, neneloka voko izama gizapa noike, 16 nosámakó amemake mosimikago izatini nosánetakutí natoveloko imóza, nenegi mositamó. 17 Lá ikago, minake agatakolosokago, láa loko agata gilimó: Aménehini gelekeléizegipala mukí minake, goula nosánetá lamaná niki

Page 84: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 15:18 84 Luká 15:30nitamóza, neza imaneloka gaúnamú hilinogo nounazo,18 numúneloka atiginá oko vinake aménehitoka láa lokolo amitove: Ahóno, golesa netá loló okugo, lihimavánémoÓmasiloka itó geitoka gena okaze, 19 goha gipakaveloko minamitove. Hanuva gelekelé izegipaka nelémomolokako minatove. Loko geleake, oteko amelahitokavimó. 20 Voko numu gatetó anitigo, amelaho ánigoake,milumavala geleake, ololu loko vike anukeake agokaagepa nonago, 21 gipalamámo láa loko lo amimó: Ahónonetá golesa loló okugo, lihimaváne Ómasiloka itó geitokagena okaze. Nenemú goha gipakave loko minamitove.22 Loko noligo, amelaho nene gelekelé izegipala lo kimikelimó: Lekeza litá iki gó lamaná aliiki goló vizitalo. Analamaná ali vizitiki suú ali militiki ali namiki, 23 pulumakáiza akaleva geható minamó makóma apiliki gitalo.Leza ninake logoliza vizeko minatune. 24 Gipáne neneheleneikutí goha otekave, itó eza tolova onoikutí gohautó okave. Loko lokago, kogoliza viziki gehani gizikinamó.

25 Lá niago, ganá gipalamámo hozauka minakutí ake,númaseloka anitike gilimó nene, kogoliza viziki meleke-takeni niago, geleake, 26 gelekelé izegipa makó sele loameake, okago, loká otoko nuvane nana niave, 27 lokolokago, áisi limó: Gugunakama gozapá vimóma avasavagiomo anitekago, ametipo pulumaká iza akale geható mi-namóma nene apelego gizo vatá noune. 28 Loko lo amek-ago, ganá gipalamámo izapaló molokago, mesaha oakeáminaló vo anitemigo, améipo geleake, lemeko alémohulu iha, 29 gele ahuloake láa loko lo amimó: Gelezo.Melekeni mukí ale ahulokuke gelekelé ogetoko minuke,gakoka makó gele ahulosá amumóma nemóza, geza nenememe iza akaleva makó nemeko nigive nagavegi maapeleko namuháma neve. 30 Itó gipaka alika nanasima

Page 85: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 15:31 85 Luká 16:7geí moni henokanonima moko netató ahulo asú okave.Ánenémini okago, geza lokako pulumaká iza akale gehatóminamóma apiliki gizi vatá nitahe. 31Loko lokago, améipoláa loko lo amimó: Gipánemaka, geza gamena hána nezagiminanimóma nenazo, není netá mukí nene geíma neve.32 Itó gugunaka nene heleneikutí oteko okave, itó tolovaonoikutí goha utó okave. Nenemú mulutegú lamanágeleko logoliza vizuko lamaná noive, loko limó.

16Heno gizapa ve golesámini anoza gakola

1 Izesú nene izegipala zuhama gakó makó láa lokolo kimimó: Henonavagi ve napa makolímini gizapa vemakó minamó. Minoko gizapa vemámini gakó makónene gizapa vemámo henoni ale gopa oaká noive likilamó nene geleake, 2 sele lo ameake, láa loko lo amimó:Geí gakó nanave liki lago guluhe. Ve nenéminaka nenígizapa ve goha minamitane loko noluve. Hoza tike-tima alekano. Moni henokanoníne gizapa anitíminimogonáa ale utó molatune. 3 Loko lokago, henoni gizapavemámo agikatunú láa loko gilimó: Imane golohá venémohozanema ipá okikonana itomóneve. Govisi hoza alitomónene goselé nepelekave. Gapolómonimúvoká vokatómo-hona itomónenenovozáne helekative. 4Loko gelekunazo,neza golohá venémo nimiselekiko ve nigivénege nilímilamaná niko numúikú minoko aleko itomoláamú netálamaná makó oketatoze. 5 Loko loake, golohá vevámininekisáa ali mina vegenáma hamopamó alesa molamó.Moloake, makó láa loko loká otamó: Golohá venémininekisa geitoka nanakí neve. 6 Loko lokago, áisi mesemenogoza talam 100 neve. Loko lokago, litá oko tiketiimane alekoko 50 loko gizamane. 7 Loko loake, makómaloká otake golohá venémini nekisáa geitoka nanakí neve.

Page 86: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 16:8 86 Luká 16:15Loko lokago, áisi laisi gó 1 tausen neve. Loko lokago,litá oko tiketi imane alekoko 800 loko gizamane. 8 Lokolokago, golohá vevámo geleake, henona ale gopa napagizapa vema gele veveso minake alikumú geké lotamó.Itó monóini nomi vegenalite netá matá inigi gili vevesiminake napaló gili kimiaká niave. Monotinigi vegenálekeza nenémini suni lekelitoka ma minamive. 9Nenemúlitoze, gililo. Lekeza ámina iki moni henokanoni ha netaleliiki vegená kimikiko keza likigive lilí ikiko, ámina netá aliminata gamenaváa asú okiko nene alévolé apatoka mololekemekiko áminagú miniki meinavatini alinigave.

10Makó eza netá koma kamaló nene ale guni oko gizapaitimó áisi nene netá napaloka ámina oko ale guni okogizapa lamaná inogo ive. Itó makó eza netá koma-kamalóale gopa napa itimó áisi nene netá napagi ámina oko alegopa napa inogo ive. 11 Lekeza henokanoni ha netá neneali lamaná iki gizapa amitamó nene, netá gihila nene éaholikimitive. 12 Itó netá hagitana likimimó nene gizapa iguni amitamó nene, lekelí alévolé henoni nene alika éaholehizeleketative. 13 * Ve hámakolímo kugulizaki ve losi-talitini gelekelé ma oketaminogo ive. Lá itimó nene magave agika amekoko maga ve mukahá apilitimó onoive. Itómaga veloka gímize lamaná okoko maga ve ánigo goseléinogo ive. Lekeza ámináminiki Ómasímini hoza nemóitó moni henokanonímini hoza nemó ganagana lelegí okoaleakaláa nomive.

Mosé lo hukoketa gakoki Izesú gosohá lo hukoketa gakoki14Loko lokago, Palisaiomonó ve kezamoni henokanon-

imú lagaváa gili miniaká a ve nenete giliake, gakola gilihazutazu amó. 15 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó:Lekeza nene vegená kovogisaló veveso noune liki amuza* 16:13: Mak 6:24

Page 87: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 16:16 87 Luká 16:22miliki mihina iaká niamóza, Ómasímo nene likigikáminimogonáa geleaká noive. Vegenalite ánigamó nenevevesonoi netá geleaká noigo, Ómasímo ánigoko gilimónene mu-izapa oaká noive.

16 * Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutígakó liaká a vetini gakóminoloko ova ova ike ike Zonitokaanitimó. Nenelotí veletoka nene Ómasímini gizapalóminoakalímini gakó lamaná hutilí oko vokago vegenámukilite lovasava iki Ómasímini avogisagú vinigi lá iakániave. 17 * Okulumaki mikasigi keza vo tolova itíive liki vitolova itáimóza, Mosé lo hukoko li gakó nenémini lotonáahamokó ma haha aminogo ive.

Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó(Mat 5:31-32; 19:19; Mak 10:11-12)

18 * Ve makolímohe makolímohe venala amisele ahu-lokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezegaemega oakalímini lihima alinogo ive. Itó ve makolímohemakolímohe ahulinita vená makó alitimó nene, áminanetalímini lihima alinogo ive loko Izesú limó.

Lasaloki henonagi ve napagi keí gakó19 Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Henonavagi

ve napa minamó. Eza gó luhuvagigó meinava itekominamokó ale akoloko minamó. Itó gamena gamena lógehaka like agoliza vizé vizé oko minoaká imó. 20 Lánoigo, gohogó vemakó agulizá Lasaló eza agupeló halamégizaleake henonagi vemámini numuni sepekuka ako mi-nake, 21 nosá nakutí litímotila alemó zimoláa ma nimikonatonazo loko geleko minoaká imó. Lá oko noigo, galateaniteke halamelalotí génimiaká amó. 22 Lá oko minake,gohogó vema helekago, ageló keza alímiki itiki Avalahani* 16:16: Mat 11:12-13 * 16:17: Mat 5:18 * 16:18: 1 Koli 7:10-11

Page 88: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 16:23 88 Luká 16:31

amatoka ahulimikagominamó. Itó alika nene henonavagivema helekago, gale zitamó. 23 Gale zimikago, meikúlemeko miluma maluma geleko minake, okenava okoánigamónene Lasaló neneAvalahani amatoka noigo ánik-agamó. 24Ánikogoake, sele loko láa loko limó: Avalahazo,aménegamaka, nenikumú milumaváne geleoko Lasaloniamiselekako agizani gosavatunú nagamikú lupizeoko okogenezáneloka naliko hulu nivisitiho. Neza lokú imanemiluma maluma golesa geleko nouho. 25 Loko lokago,Avalahá láa loko limó: Gipánemaka, gelenape. Gezamikasiuka lagámini amupiló minanimóma nenemota asúokamole. Itó Lasaló nene miluma malumámini amupilóminamóma ámina oko asú okave. Itína nene Lasalonialími hulu niago, géisi miluma maluma geleko noane.26 Itó ligilikagú nene zuni napa aleko hukokamóma ne-nazo, imanelokatí lemeakaláa nomive. Itó nenelokatíiteakaláa nomive. 27 Loko lokago, henonavagi vemámoláa loko limó: Aménegamaka, makó litoze, gele nemezo.Elane není numutoka 28 izegipa nugunáne ligizani luga-loka asú igo niave. Keza miluma apakú imane ikataze,Lasaloni amiselekako voko kagata alitive. 29 Loko lokago,Avalahá láa loko limó: Óve, Moseni gakó itó Ómasíminiagepagutí gakó liaká a vetini gakóma nemole. Nenemagilinitanae. 30 Loko lokago, eza limó: Óe, Avalahazo,aménegamaka, mokáne, lá oko nomive. Heleneitikutíve makolímo oteoko voko lo kemekiko, kigika ali vili-ganigave. 31 Loko lokago, láa loko limó: Keza Moseleitó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó giliahuliakánitamóma, vemakolímoheleneikutí oteoko vokolo kimitimóza, nene ámina iki gili ahulanigi anae, lokolimó.

Page 89: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 17:1 89 Luká 17:717

Golesa netakumú gala vizeaká gakó(Mat 18:6-7,21-22; Mak 9:42)

1 Izesú eza izegipala zuhama gakómakó láa loko lo kim-imó: Golesa netakumú gala vizeaká nene ha minanogoimóza, golesa netakumú gala vizé vizé iti ve nene agae,Ómasímo nana otatimó neve. 2 Izegipáne koma komaminakutí ve makolímo netá golesa alitive loko gala vizekolitimó nene Ómasímo nana otatimó neve. Gehani napanene luvanaló nagá ziki age nagamikú ahelú itamola avi-legeko Ómasímo genavagi netá golesa loló otanogo ive. 3*Ehe, lekeza likigika gizapa iki minalo. Likigive makolímogalana alekikoma, gahá ameko agata alezo. Lá okako, geígakó gelekikoma lihimavala ahulotozo. 4 Itó gamena há-makó zupa lihima netá alegetoloko vitimó nene gamena7-ía geitoka oko nigivénega, némini ogetutímo mulúnegitihiná okave loko lo gimitimó nene, nenemú geza áminaoko lihimavala ahulotoko minozo, loko limó.

Gele alévolé oakate ale hutilí oletati gakó5 Aposolo keza Guivahanima nene geza gele alévolé

oakate ale hutilí oletozo. 6 Liki likago, Guivahanímo láaloko limó: Masteti gihila komámo goloko iteko zamúgeleaká noive. Nenéminoko gele alévolé oakatinía maminatimó nene, nimuza za volane asutooko age nagamikúomane lemeko ote minamane liki li amitamó nene, gako-tini gele lekemekoko hanuva lá inogo ive.

Gelekelé izegipa loleta hoza7 Lekelikutí ve makolímini gelekelé izegipala makó

nene mikasigú hoza aleko minatikutí itó iza gizapa okominatikutí únakala anitekiko, gizapa veva nenémo geza* 17:3: Mat 18:15

Page 90: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 17:8 90 Luká 17:19

litá oko numukuka iteko nosánetaka noko minozo lokohanuva lo amitihe. 8 Lá oko nomive. Áisi nene láa lokolo aminogo ive: Géisi hoza aleaká lavolavo likeoko únakánosá vatá onimikako, nonugo, hozaka asú okiko, alikagezaka vatá oko natane. 9 Loko lo amekiko, gelekeléizegipama eza gizapa vevámo lota hoza nene alekogónoiko, gizapa vevámo gele lamaná itihe. Ma alémo napaaminogo ive. 10 Itó mogonatipogi ámina oko neve. Lekezahoza gakó loleketumó nene lilí i asú iikima leza gelekeléizegipa ánéa nene loletani hozagó alekune, miní amekomakó loló amune liki lilo, loko limó.

Izesú lokago halamé gizale ve 10 gilelemó11 Izesú Zelusalega vinogo Galilaia mikasigi Samalia

mikasigi holúikú novike, 12 apá makotoka aniteake noit-igo, halamé vegená ligizani luga luga asú igo keza áni-giake, zuha kemeaká netá nenazo liake hotokatí seleliki 13 láa liki lamó: Gizapa vele Izesugama, lelikumúmilumavate gelezo. 14 * Liki likago, ánikogoake, láa lokolo kimimó: Lekeza viki gililitamolamú lukugupetini neneguguni giziaká ve nene kelepizilo. Loko lokago, kezanivago, kugupeló gizale netá gilili asú amó. 15 Gilili asúikago, keitokatí hámakolímo gileleake, ánigoake, atigináoko gakó napagutí Ómasi agepoka lomo lomo, 16 Izesutokavike agihúna geko akoake, agepoka limó. Ámina ve neneZuta ve negopa, Samalia mikasigutí vémo lá imó. 17 Láokago, Izesú láa loko limó: Ve ligizani luga luga asú igogililikamóza, ve 9-ía keza hitoka vave. 18 Keza atiginá ikiiki Ómasi agepoka linigi lamake, hanuva gatizá nivago,Samalia mikasigutí hetoka ve imane eza hámakó noahe.19 Loko loake, ámina ve láa loko lo amimó: Gele alévoléanitímo gelémo zokokaze, nenemú oteoko vozo, loko loamimó.* 17:14: Liv 14:1-32

Page 91: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 17:20 91 Luká 17:28Ómasímo gizapa oketati gamena utó iti gakó(Mat 24:23-28,37-41)

20 Palisaio monó ve keza Izesuni loká itiki Ómasímogizapa olimiaká ve napa hí zupa utó o lamaná itive likilikago, eza láa loko lo kimimó: Ómasímo gizapa olikimiakánetá nene lekeza ániginiko gonanalivagi utó aminogo ive.21Nenemú lekeza anosa makó ánigiiki, eé, imaneloka utóokave, itó eé, elaneloka utó okave liki laminigave. Gili-nahe. Ómasímo gizapa olikimiaká netá nene likigilikagúutó oko nemole, loko limó.

22 Itó izegipala zuhama láa loko lo kimimó: Minokogamena makó alitati zupa nene, okulumakutí lumu vegihila neza gamena hamokó zupa utó ugo ániganigi la-gava gilitamóza, ma ánigaminigave. 23 Nene zupahé eé,imane lelitoka utó onoive, itó eé, keitoka utó onoive likili likimikikoma kémegetiki vamilo. Itó giliko, lamanáamino. 24 Gopisína nene okulumá nekisalokatí melevezáokago, vo lutegeaká noive. Ámináminoko okulumakutílumu ve gihila neza ato gamena alitokiko mikasi nek-isa vokisaloka nene vegená mukitó keza není ánigi asúinigave. 25 Lá oko nemóza, oko moloko oaká nou netáánigiaká nia vegenalite není ánigi golesa iiki milumanetá mukí nimitave liki linitinamóma neve. 26 * Noámina zupa nene vegená keza miniki aliki amó ámina ikiokulumakutí lumu ve gihila není gamena alí noliko áminainigave. 27 * Keza iza goula nosá nake vená meina-konaake, zuguzugu zegezege viziki miniliki nivago, Noá ezavená izegipala kelémo sipigú itekago, nagamí napa velekoanitike kepele gesá imó. 28 * Itó Lotí mina zupa áminagóamó. Keza iza goula nosá nake meina-kona ake, hozagazaaliki zuhaina zahaina ake, numuni luki giká lá iká iki* 17:26: Apí 6:5-8 * 17:27: Apí 7:6-24 * 17:28: Apí 18:20–19:25

Page 92: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 17:29 92 Luká 18:2Lotini gakó gelemiki niago, 29 Lotí eza Soto apá ahuloakenovigo, okulumakutí nene lánehakó netá ló gulumavagilimike vegená kepele gesá imó. 30 Okulumakutí lumu vegihila neza minoko utó ito zupa nene mukí vegená kezaámina inigave. 31 * Ámina zupa nene numuni numupitónita vegená nene atiginá iki numúitokatí henóini ma alikivamitakumule. Itó vegená hozáitoka minatatotí henon-imú giliki atiginá iki numutoka amitakumule. 32 LekezaLotini venalámitokagó gili minalo. 33 * Makó keza nenekigika kemeníini ali gikitiiki aliminata vegenánene kigikakemeni gopa inogo ive, itó makó keza kigika kemeni ví-nasi ahulatamó nene alévolé kemetamenigi minanigave.34 Neza lo likimitoze, gililo. Ámina holugú nene ve losikeza hamó holomaló akinitáikutí maga ve alémokokomaga ve ahulomikiko minative. 35-36 Vená losi áminaiki nosá isiki minatáitotí Ómasi nenémo vená magáaalémokoko magáa ahulomikiko minanogo ive. 37 LokoIzesú lokago, izegipala zuhamate loká itake Guivahan-itemaka, nene netá hitoka utó itive. Liki likago, eza láaloko limó: Anuva i netalímo nama gosúveha maú zigoalegesá iaká niave. Ámina oko kigika anuva i vegenáminató minató goní napa inigave, loko lo kimimó.

18Goní ale heleaká vegi gevoná venaki keí anoza gakó

1 Izesú nene izegipala zuhama viki akamiki gamenagamenagoselekaselé amiki Ómasiloka liliki vikiminikomanene Ómasímo gele kimitikumú anoza gakó makó láaloko lo kimimó: 2 Apá makotó nene goní ale heleakáve makó minamó. Áisi nene Ómasi noimó itó vegená* 17:31: Mat 24:17-18; Mak 13:15-16 * 17:33: Apí 19:26; Mat 10:3, 16:25;Mak 8:35; Luk 9:24

Page 93: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 18:3 93 Luká 18:11niamó keikumú ma gelesá amimó. 3 Lá onoigo, áminaapató nene gevoná vená makó minamó. Áisi nene goníale heleaká ve noitoka gamena gamena vike láa loko loameaká imó: Geza gala venémo nelémo golesa inogo igonugutó vizitane loko noluve. 4Loko lo ameaká noigo, goníale heleaká vemámo gevoná venámámini gakó gamenahána gele ahuloake minoaká imóza, minoko agikatunúláa loko limó: Neza Ómasi noimó vegená niamó keikumúma gelesá amumóza, 5 gevoná vená imanémo negénegégakó loaká noive. Lá oko loloko ova ova oko nominiko,goselé nepelekatize, nenemú alémo vatí oko ámina gakóapele hilitove loko limó. 6 Loko Guivahanímo lo asú oake,láa loko limó: Goní ale heleaká ve gínikahámo gakó limónene mota gilinahe. 7 Olile. Lekeza Ómasimú nanave likiliaká niave. Eza kelémo etó i vegenala zuhamate gamenagamena negénegeka liki niiko ale vevesoketamitimó neveliki nilahe. Itó gele ahulokoko minatimó nehe. Lá okonomive. 8 Neza láa loko lo nolukumuve. Eza ale akutokoale vevesoketanogo ive. Lá itimóza, okulumakutí lumuve gihila neza minoko atiginá oko imane mikasiuka atozupa nene, není gelegele minatamoláa nene ma nitaheminamitahe loko nagata gululusi noguluve, loko limó.

Palisaiomonó vegi kugupemeina aleaká vemuki anoza gakó9 Ve lugáate kezáinimú gelego vevesokago, kigivéikin-

imú gelego lemeaká noigo, Izesú ánigoake keikumú anozagakó makó láa loko limó: 10 Ve losi keza Ómasiloka linigimonó numuni napagú itesimó, makó nene Palisaio monóve, itó makó nene takisiló mohona oko moni guminaaleaká ve. 11 Palisaio monó vemámo ote hee lonoikeezáamú lá oko geleake láa loko limó: Kee, Ómasizo, velugáa keza laskoli miniki guminatamina iki vená loká ikiminiaká niave. Neza keikitana ve minamuve, itó takisi

Page 94: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 18:12 94 Luká 18:17ale ale ve hémelanegitanaminamuve. Nenemú gegepokanoluve. 12 Neza holisigú holisigú gamena lositá nenemonokumule loko nosánetá mosekuke minoaká nouve.Itó moni henokanoni nániguke 10 10 nekutí hamopamónene monokumule loko moloaká nouve. 13 Loko lokago,takisi ale ale vemámo nene akelepauka minake okenavaoko ániganogo avoza helekago, gasínamake minake, láaloko agepoka limó: Kee, Ómasinemaka, ve golesa nenígigika hize nemezo loko limó. 14 * Gilinahe. Takisiale ale vemámini lihimavala ahulo asú omikago numu-naloka atiginá oko vimó. Palisaio monó vemámini lihimanene ha minamó. Lá onoinazo, kezáini kugulizáini aliotita vegenalitini kugulizá liminogo ive. Itó makó kezakezáini kugulizáini aliki limiki milatamó nene Ómasímokugulizáini ale napa inogo ive, loko limó.

Izesú izegipa koma kama nónohá zeketamó(Mat 19:13-15; Mak 10:13-16)

15 Itó ve vená keza izegipáini nene Izesú noitoka ag-izanitunú kugupeló aleko nónohá zeketative liki kilímikiviaká amó. Lá niago, izegipala zuhamate gahá kimik-ago, 16 Izesú nene sele lo kimike limó: Lekeza izegipakoma ahulikimikiko nenitoka atave. Nenémináa kezaÓmasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, lihoipa ikitamilo. 17Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makókeza izegipa namuni monokú vávani iki itiaká niamónenéminiki monokú itemitamó nene, Ómasímo gizapaokimiakakú keké iteminigave, loko limó.

Henonavagi gizapa ve(Mat 19:16-30; Mak 10:17-31)

* 18:14: Mat 23:12; Luk 14:11

Page 95: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 18:18 95 Luká 18:2918 Itó monó gizapa ve makolímo Izesuni loká otoko Tisá

lamanámaka, neza nana okinake alévolé nemetameni al-itomó neve. 19 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gezanenikumú ve lamanale loko nanamú nolane. Lamanáaméneho Ómasi hámakó noize, makó nominazo, nenímogonamú gele hee lominoko nolape. 20 * Itó geza gapolota gakó gelenane. Láa lokove: Ve aleve suni ale gopa okohuko ezega emega amo. Geza vegená kepele helemo. Gu-mina amo. Geza soza hakupá gakó lamo. Geza izokahikoamekahiko kugulizá ale otezo. 21 Loko lokago, gizapavemámo láa loko limó: Neza ámina lo huka gakó mukínene izegipa namutotí apí oko ámegetoaká noumómaneve. 22 Loko lokago, Izesú geleake, láa loko lo amimó:Netá hámakó velesá loló amanimó nene ale hee litanize.Geza voko henokanoka mukí nene meinaló moloko monialekoko gohogó vegená kemekoko, oko némegetozo. Itólá okako okulumakú helisa henoni utó ogetanogo ive.23 Loko lokago, ve eza henokanona vaí oake minamónenazo, gona moloko kimitohe loko giligo gena imó. 24 Láokago, Izesú ánigoake limó: Henokanóiki vegená kezaÓmasímini lapanató silipa iki ititamó neve. 25 Kameleizámo nakasi vovónagú voakaláa vávani oko nomimóza,henokanóiki vegená nene Ómasímini lapanató voakaláanene ámina oko genavagi golesa neve. 26 Loko noligogele vegenalite láa liki lamó: Íi, láa lokoma éahinimaÓmasímo agutó vizekiko minoloko voko minative. 27 Likilikago, Izesú lo kimimó: Vegenalite nenémini itamoláanomimóza, Ómasímo loló itove loko agata gili netá nenevávani okogó loló oaká noive. 28 Loko lokago, Pitá láa lokolo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulo asúokunike geí gémegetokuninazo, alika nene meinava alesánehe. 29 Loko lokago, Izesú Pitaginima láa loko lo kimimó:* 18:20: Gá 20:12-16; Gapo 5:16-20

Page 96: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 18:30 96 Luká 18:39Lamaná lo likimitoze, gililo. Makó keza numúini apáininehe vená izegipáinihe gouna zuhahe izóikini améikiniheÓmasímini lapanakumule liki ahulikitiki iki nemegesalóatamó nene, 30nenémini meinava nene mikasiuka napalóalinigave, itó miniki okulumakuka alévolé kemetamenialinigave, loko lo kimimó.

Izesú ezáa alika hiliti gamenamú epoapoga ligo gamenalosive makole imó

(Mat 20:17-19; Mak 10:32-34)31 Izesú nene izegipala zuhama amegesa vizitoka

kelémo moloake láa loko lo kimimó: Gililo. LezaZelusalega noitune. Itekuko, Ómasímini agepagutí gakóliaká a vete okulumakutí lumu ve gihila nenikumú epoa-poga linamómukí nene alévolé inogo ive. 32Hetoka vetinikigizakú nilími milikiko, keza gopoguka linitiki galanámilinitiki, gituhú initanigave. 33 Lá iiki uheni nagatunúnipiliiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinakeheleneitokutí goha otinogo uve. 34 Loko lokago, kezagelego ligitagani imó. Mogonáa hitokimikago, áminagakó gilinigi gili vevesamamó.

Zeliko numutoka agómula lika ve monimú voká vokató veale pulusotamó

(Mat 20:29-34; Mak 10:46-52)35 Izesú eza vike Zeliko numutó ale alitamó. Ale alitok-

ago, gapo agilikaloka nene agómula lika ve makó minake,monimú voká vokató minoaká imó. 36 Lá oko noike, mukívegená vigá igá niago, mogonamú loká okimikago, 37 kezaNasalete numutotí ve Izesúma noave. 38 Liki likago, gakónapagutí sele loko Izesuvo, geza Tevitini agávolagamakaakagá oletatane loko lo mololeta vetemaka, nenikumúmiluma gelenetamane. 39 Loko lokago, goí iki niva ve-genalite legesó oko minative liki gahá amemóza, áisinene gele ahuloake gamoga gike sele like geza Tevitini

Page 97: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 18:40 97 Luká 19:8agávolagamaka, nenikumú gigika hizino. 40 Loko lok-ago, Izesú geleake, gapoló noike lekeza nenitoka alímikialo. Loko lokimikago, agómula lika vema Izesutokaalímiki ikago, loká otake limó: 41 Geza nana netá alege-tatokumú nolane. Loko lokago, agómula lika vemámoGuivahanínemaka, nogómuláne ale goloutonetatane lokonoluve. 42 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Gogómu-laka goloutino. Nenikumú gele alévolé anitímo gelémozokokaze. 43 Loko noligo, áminasitó agómula goloutamó.Goloutokago ánigoake Izesuni ámegetoko vike Ómasi age-poka limó. Lá noigo, ániga vegená keza ámina iki Ómasiagepoka lamó.

19Izesuko Zakiasiko

1 Izesú nene Zeliko numutoka aniteake, avilegekovinogo igo, 2 ámina apató ve makó minamó, agulizáZakiasí, áisi nene takisi aliaká a vetini agulizaki venini.Eza henokanonámo vaí o mina ve minamó. 3Áisi nene vealínipa nenazo, Izesuni agupeló ánigatove lokoko vegenámulusigú minake Izesuni ánigamike, 4 ololu loko vegenákivilegeake, vike zaló iteko noike imaneló nougo Izesúimaneloka okiko ánigatove. 5 Loko geleake noigo, Izesúeza áminaló vo aniteake, okenava oko ánigoake láa lokolo amimó: Zakiasizo, litá oko lemeno. Itína neza geínumukuka vitíive loko nouve. 6 Loko lokago, litá okolemeake, mulunagú lamaná geleko numunauka alémokovimó. 7 Vi itikasigo mukí vegená keza ánigiake, giligolesa iake áisi nene nanamú ve golesámini numukú itekonoive. 8 Liki likago, Zakiasí áisi nene Guivahaníminiavogisaló oteko láa loko limó: Guivahanínemaka, gelezo.Moni henokanóne lelegí oko gonamolokinake lugáa nenegohogó vegená kiminogo uve. Itó vegená lugáatini moni

Page 98: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 19:9 98 Luká 19:16henokanóini soza saza luke avilegeko aleaká umó neneneko, aleko iteko hamó alutó nene losive losive kimitove.9 Loko lokago, Izesú limó: Nenémini hoza aliaká niavemúnenemonóini nomi vegená niave liki liaká niamóza,imane ve Zakiasí nene ezagi Avalahani agávolaho Zutave gihila noive. Itína aí numukú oko ánigumóma agutóvizeaká netá mota utó okave. 10 * Okulumakutí lumu vegihila neza tolova inita vegenakumú vitagá oko kugutóvizitove loko lumumóma neve, loko limó.

Moni gó ligizani luga luga asú igo nenémini anoza gakó(Mat 25:14-30)

11 Izesú Zelusalega ale alí noligo, gakola gele vegenaliteitína Ómasímo gizapa olimiaká ve napa alémo utó itigamenava alitokave liki nigelego, gili hee litave lokoIzesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: 12 Agulizakive makolímo agulizaki ve napaloka voko lokugo mikasigizapa ve nenémini akilí hitonimikiko atove loake, mikasigohauka vinogo noike, 13 gelekelé izegipala ligizani lugaluga asú igo sele lo kemeake, moni gó hamopamónokimike láa loko limó: Lekeza imanetunú lilí iki ali hutilíiki niko, atiginá oko ánigatove. 14 Loko loake, vokago, aígizapaló mina vegená lugáate gili golesa imiake, vegenákimisilikago, ámegetiki vake agulizaki ve napama láa likili amemó: Géisi nene mikasi gizapa vele minamitaneloko nolune. 15 Liki likago, agulizaki ve napamámo nenegopa voko minake mikasi gizapa vémini akilí amekago,atiginá imó. Atiginá oko vike nene gelekelé izegipalamoni kimi vegená láa loko alesa molo kimimó: Monilukumumóma nene hozaváa alikago, nanakí akohekahe,alikalo loko alesa molokago, 16 gelekelé izegipa makolímoanitike limó: Guivahanínemaka, geza moni gó hámakónemenimó nenetunú hoza aleko gó gosohá ligizani luga* 19:10: Mat 18:11

Page 99: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 19:17 99 Luká 19:26luga asú igo ale utó molokuve. 17 Loko lokago, láa loko loamimó: Geza gelekelé ve lamaná noane. Vatí oko hozalógizapa okane. Geza ha netalímini hozaváa ale guni okogizapa okanize, nénisi numuni apá ligizani luga luga asúigo nenetini gizapa ve loló ogimikugo minatane. 18 Lokolokago, gelekelé izegipa makolímo anitike limó: Guiva-hanínemaka, geza moni gó hámakó nemenimó nenetunúhoza aleko gó gosohá ligizani lugaloka asú igo ale utómolokuve. 19 Loko lokago, láa loko lo amimó: Vatíokove. Geza numuni apá ligizani lugaloka asú igo nenetinigizapa ve minatane, loko lotamó. 20 Itó gelekelé izegipamakolímo aniteake láa loko limó: Guivahanínemaka,moni gó hámakónemenimónene gotunú asapú oko otohaoko ale molonoumó imane aleko nouve. 21 Geza gínikahave minokaninazo, ve makolite hoza alikago gihiláa utóokago aleakánoane. Itó vemakolitemini zuhá inató gihilaomolokago nosánetá aleko asutoko noaká noane. Nen-emú gelekuke geikumú nehelele vizekago monika nenegizapa oko alenoumole. 22 Loko lokago, gizapa vemámoláa loko lo amimó: Gelekelé izegipa golesa gezaka lanigakó nene ale viligoko goní nogetuve. Geza gínikaha venoutímini mogona gelenane. Ve makolite hoza alikagogihiláa utó okago aleaká nouve, itó ve makolite mini zuháinató gihila omolokago nosánetá aleaká nouve. 23 Nenemogonáne gelekanimóza, moníne nene peni numukukamolokako ámina moniló miní amiki nimilinitiko nezagoha inake voko alitonazo. Nanamú neve. 24 Loko loake,aí amatoka oti mina vegená láa loko lo kimimó: Moni góaleneimó nene aliiki moni gó ligizani luga luga asú igoalenei vema nene amilo. 25 Loko lokago, keza ininá iakeGuivahanitemaka, eza nenemoni gó ligizani luga luga asúigo mota alekamole. 26 * Liki likago, eza limó: Neza gakó* 19:26: Mat 13:12; Mak 4:25; Luk 8:18

Page 100: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 19:27 100 Luká 19:37makó lo likimitoze, gililo. Ve makolímo Ómasilokatí netámakó alenokoma gizapa lamaná itimó nene Ómasímogoha miní ameko aminogo ive. Itó netá makó gizapalamaná amiti ve nenémo ale nouhe loko agata gilitimóza,Ómasímo goha ipá oko alinogo ive. 27 Itó není gala venene nenikumúGuivahanite loló amitane liki liaká a vemakilímiki iki není nogómulaló kipili hililo, loko limó.

Sigaga litanigi ago Izesú Zelusale numutoka vimó(Mat 21:1-11; Mak 11:1-11; Zon 12:12-19)

28 Izesú láa loko lo kemeake, Zelusalega vinogo alegoí o kemeko novike, 29 Olivi agoka gohalaló numuniapá lositá nene Petepage itó Petania minasitó ale alínolike, izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike, 30 láaloko lo kimimó: Lekeza helega numutoka viki anitiikitoki iza akaleva nagá zinamóma nene vegená kogohígeko mohona onamitimoláa nene ánigiiki vínasiki alikializo. 31 Vínasiki aliki nisiko, ve makolímo nanamú niví-nasasive loko nolikoma, Guivahanímo hoza nego áminaizamú limiselekago nousive, liki li amilizo. 32 Lokoloake kimiselekago, keza vasigo, Guivahanímo goí okolo kimi gakotó ámina netá utó imó. 33 Utó okago, tokiiza akalevámini nagá nivínasasigo, iza amelage lekezanene toki iza akalevama nanamú nivínasasive, 34 likilikago, keza láa liki li kemesimó: Guivahanímo hoza negoimane izamú lokago oko novínasusive. 35 Liki likasigo,iza amelage gili kimikago, toki iza nene Izesutoka alikivikasike, hepekumú luhoaká góini gololohá iki áminatoki iza akalevámini amegesaló milikasike Izesú nene izaamegesaló ahulimikasigo, 36 toki izámini amegesaló mi-noake novigo, vegená keza hepekumú luhoaká góini nenegololohá iake gapoló nene avilisá itimi vamó. 37 Lá niago,Zelusalega ale alitoake, Olivi agokalotí lomo noi gapolóvo alí noligo, izegipala zuha mukilite kogoliza nivizeke

Page 101: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 19:38 101 Luká 19:46alévolé suni aligo ánigakumú nene gakó napagutí Ómasiagepoka lake, 38 * láa liki lamó: Guivahanímini gakotóagulizaki ve napa anitelimikane. Ómasímo nónohá zege-tatize. Okulumakú nonagá oletino. Ómasímini mogonáanene lapanalagi minino. 39 Liki likago, vegená alegesáiki minakutí Palisaio monó ve makolite holúikú niake láaliki lamó: Gizapa ve geza izegipaka zuha imane láa likilamilo loko lo hukoketamane. 40 Liki likago, eza láa lokolo kimimó: Neza lo likimitoze, gililo. Keza gakó lamiki haminatamó nene, gehani imanete gakó napagutí negepokalinigave, loko limó.

Izesú Zelusale vegenakumú ive imó41 Lá oake, omo anitike Zelusale apá nánigake, agika

nohizigo ive napa ike, 42 láa loko limó: Lekeza nonagáiki minata gakó gili ahuliaká niamó nene itína gamenagili alitanazo. Lá onoimóza, mogonáa halá geneimó ne-nazo, lokogómulatunú ánigi vevesaminigave. 43 Gamenamakó lekelitoka noiko, gala velinite iki numutini apa-tini hizi vigiiki mikasi amumú iki geisa hiziiki, likilímivigiiki 44 vená izegipatinigi lekehelú iki likipili gesá ini-gave. Lá niiki numutini zivi akúvasivi niiki geha numuninene ziki akúvasikiko gehani nene amupiló amupiló ikimililiki itekutí gululupaso asú inogo ive. Lekeza Ómasímolukugutó vizinogo lekelitoka amómámini mogona gilivevesamamó nenazo, ámina suni lekelitoka utó oleke-tanogo ive.

Monó zavusave lo hukoketamó(Mat 21:12-17; Mak 11:15-19; Zon 2:13-22)

45 Loko Izesú loake, monó zagusaveú itike netá matámeina konaló vegená kimisele nahulake, 46 * láa loko lo* 19:38: Age 118:26 * 19:46: Isa 56:7; Zel 7:11

Page 102: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 19:47 102 Luká 20:6kimimó: Ómasímo li gakó nene monó gotolaú láa likiluhuva gizinamóma neve: Není numunimú Ómasilokaloaká numunive liki litave. Láa liki gizinamóza, lekezaguminaló veta halá giki miniaká nia geha mulí lilí ikave.

47 * Loko lo kemeake, gamena gamena monó zagusaveúnene monó gakó lainim-oketamó. Lá noigo, gugunigiziaká ve napagimonómogona apí-ikimiaká vegi itó Zutavegenalitinimonó gizapa vegi keza apili hilita gapováamúvitagá amóza, 48 vegená mukilite Izesú li gakó nenegámemé iki gili minikago, Izesuni apili hilita gapo ali utóamamó.

20Izesuni zámuzamú loká itamó(Mat 21:23-27; Mak 11:27-33)

1 Lá niago, nene gamenaló Izesú nene monó zagusaveúitike monó lainim-oketoko gakó lamaná lo utó oko lonokimigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi iki anitiake, 2 imanelokaazozá loló ani netá nene éahini gakotó lá ane, itó éaho litóloló ape, lo lemezo. 3 Liki loká imikago, eza láa loko lokimimó: Nezagi ámina oko gakó hamó loká oleketanogouze, lekeza li nimilo. 4 Zoní monó nagamí holokimiakáhoza alimó nene, hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotóalihe itó vegenalitini gakotó alive. 5 Loko loká okimik-ago, kezáitoka ligili hagili ake nene gakotó nana oko loviligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa likigelemó: Leza Ómasilokatí ale utó imole loko litunimónene, íi, lekeza nanamú Zonini gakoláa gili alévolé amaveloko linogo noimó. 6 Itó vegená mukí nenete Zonikumúnene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamómanenazo, hoza alimó nene hanuva vetinigutí ale utó imole* 19:47: Luk 21:37

Page 103: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 20:7 103 Luká 20:15loko litunimó nene gehanitunú lipili hilinigave. 7 Likinigeleke Izesuni láa liki li amemó: Zoní éahitotí hozaale utó ihe loko nenémini mogonáa gele vevesamune.8 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nenenetá matá imane loló oaká nougo ánigiaká niamó neneéahini gakotó lá oaká nouhe nenegi nezagi áminagó okolo lekememinogo uve.

Vain nagá minimú anoza gakó(Mat 21:33-46; Mak 12:1-12)

9 * Loko loake, anoza gakó makó nene Izesú láa lokovegená lo kimimó: Vemakolímovainnagámini nene zuháoake, gizapa iki nitiko meinava likimitove loko vegenámakó gutá kemeake, haitó mikasiloka hotó voko gamenahána minamó. 10 Noigo gihila guzá lati gamena alitok-ago, gizapa nia vegená nenete mikutí nagá gihila lugáaalinitiki atave loko gelekelé izegipa makó amiselekago,vo anitekago, keza mini gizapa vemate ámina ve apiliakenagá gihila amemake hanuva amisilikago golohá vevanoitoka vimó. 11 Lá okago, gelekelé izegipala makó gohaamiselekago vimó. Vo anitekago keza mini gizapa vemategopoguka litake apiliake, hanuva amisilikago vimó. 12 Láokago, makóma amiselekago vimómámini agupe apilivihukivi iake, hetoka alími ahulamó. 13 Lá ikago, miniamelaho láa loko limó: Neza nana itove. Ma alími lamanáitahe loko nigika amenou gipáne amiselekugo vitize.14 Loko geleake, amiselekago voko áminaló anitekago,mitó gizapa vemate ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagiliamó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala nenazo, áisineneminokokoolopa vemolokoko imanehoza ale lá itimónenazo, helisa henonima lelí loló itive loko mota apelehilitune. 15 Liki liake, nagá gihila mikutí ahelú iliki vake* 20:9: Isa 5:1

Page 104: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 20:16 104 Luká 20:21losé apili helemó. Lá inamó nenazo, nagá mini amelahoaniteoko ámina mikú hozaló vema nene nana oketative.16Áisi okoko gizapa vema kepele heleoko ámina vain mininene haitó gizapa ve lamaná lehizeketanogo ive. LokoIzesú lokago, giliake, keza eé, lá oko nomive lamane. Likilikago, 17 * geleake, gonú nokipilike láa loko lo kimimó:Láa likimamonó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamómanenémini mogonamú lekeza nanave liki nigeleve:Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó

nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive.18 Ve makó nenete ámina geható velehé limitamónene ziki nogotanigave. Itó ámina gehani nenémo vemakolímini amupiló alemó zitimó nene, ámina ve nenezeko lanahana inogo ive.

Kugupe meina hizeaká gakó(Mat 22:15-22; Mak 12:13-17)

19 Loko lokago, monómogona apí-ikimiaká vegi gugunigiziaká ve napagi keza ámina anoza gakokutí gehanimúlimó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki gili-ake, ámina gamenaló agizató alekinake nagá amitune likilamóza, lá itunimó nene vegenalite nana ilitatave likikehelele vizimó. 20 Kehelele vizekago, Izesuni apilitagamenamú gizapa iki niake keikutí ve makó kimisilik-ago, vake amamaka miliki minake, Izesú gakó lo gopaitikumú amamaka moloko noinake gakó makó lokiko heelamikoma agulizaki ve napámini agizakú molokuko nagáamitave liki vevesina vegitana lilí ikiminake, 21 Izesuni láaliki loká itamó: Tisalemaka, geza ve vená lainim-okimiakánoani gakó nene hee lokogó nego geleaká noune. Geza ve-genámukí ánigo hamó lelegí oko ánigokanike, Ómasímini* 20:17: Age 118:22

Page 105: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 20:22 105 Luká 20:33gapo kelepize vevesoaká noane. 22Geza nanave loko noge-lene. Loma apatoka gamanímini agulizaki ve napa Sisaninene takisi moni ameaká nouhá nene etahe etamive.23 Liki lamó nene etamive loko lokikoma gamaniloka goníotatune itó vatí okove loko lokikoma Zuta vegenalite giligolesa itave liki amekú miliki la gakó nogilike, láa loko lokimimó: 24 Lekeza moni makó nelepizilo. Ámina monilónoi vogunahana imanegi itó luhuva imanegi éahini neve.Loko lokago, gamani ve napa Sisani neve. 25Liki likago, láalikima nene, gamanímo voká loaká noi netá nene gamaniamilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasiamilo. 26Loko Izesú limó nene gámemé iki linamómáminigelehusigutí lá oko avilegekago, sigaga liake kegepalógena okago, vegenalitini kovogisaló agizató alemisá amó.

Hilinitakutí otiakakumú loká itamó(Mat 22:23-33; Mak 12:18-27)

27 Lá okago, Satukaio monó vegená keza hilinitakutíotisá amave liki liaká a vegená lugáate Izesutoka iake, 28 *láa liki loká itamó: Tisalemaka, Mosé nene luhuva láaloko gizo lemeneimóma neve: Ve makolímo vená alitimónene, izegipa getamokomino-loko voko helekikoma, agu-nalámo ámina gevoná vená alekoko uvolaho hili vemúizegipala geto molative loko luhuva gizamó neve. 29 Láokanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iki niakeganá ve nenémo vená aleake, minoloko novike izegipagetamike helekago, 30 agunala makolímo áminámini ok-ago, 31 agunala makolímo áminámini okago, keza ve 7nenete ámina vená ali volaló imaló iki minake izegipagetamake hili asú ikago, 32 ámina gevoná vená neneminake alika hilimó. 33 Ámina ve 7-a nenete ámina venáali volaló imaló ikiminamónenazo, hilinitakutí goha otitagamena nene ámina vená nene éahini venala minative.* 20:28: Gapo 25:5

Page 106: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 20:34 106 Luká 20:4334 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza imane

gamenaló vená aliká itó vená alimi kimiká iaká niamóza,35Ómasímovegenámakokumúnene alika gamenalóhilin-itakutí otitatímini mututoni niave loko loketonoimómanenete vená alisá amave, itó vená alimi kimisá amave.36 Keza ageló nenéminiki goha hilisá amave. Hilini-takutí otita vegená nene Ómasímini mututoni minikigosohá kemetamenigi minanigave. 37 * Itó heleakakutíoteakakumú nene lo likimitoze, gililo. Mosé ámina ne-takumú gakó makó lo lemeneimóma neve. Eza zamukutíló guluma i gakó gizake hele vegenalitini mogonamúgilike Guivahanimú nene láa loko limóma neve: EzaAvalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minamó nominave.38 Loko limó nenazo, hele vegenaki ha nia vegenaki neneÓmasímini agómulaló nene ha nia vegenakó niave lokoánigo nominamó nenazo, nenemú kemeni helenei vege-nalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitiniÓmasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenakihanuva nia vegenaki keí Ómasi noive. 39 Loko lokago,monó mogona apí-ikimiaká ve lugáate tisalemaka, gakólamaná lokane. 40 Liki liake, goha gámemé iki lokáitakumú kehelele vizekago, loká itamisá amó.

Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó(Mat 22:41-46; Mak 12:35-37)

41 Lá niago, eza láa loko lo kimimó: Gologí oleketativeloko lo mololeketa vemámo agulizaki ve napa Tevitiniagávolaho noive liki nanamú liaká niave. 42 * Tevití ezaÓmasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuvagizonoimóma neve:Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani

zamagaloka minoloko voko noako, 43 gala vega* 20:37: Gá 3:6 * 20:42: Age 110:1

Page 107: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 20:44 107 Luká 21:4nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko loamimó neve.

44 Tevití ámina vemú nene Guivahaníneve lokamó ne-nazo, gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo nanaigo Tevitini agávolahogó neitive. Tevitini guivahanigineitive.

Monó mogona apí-ikimiaká a vemú alévolé oko lohukonoimole

(Mat 23:1-36; Mak 12:38-40)45 Loko Izesú loake, vegená mukilite nigelego, izegi-

pala zuha láa loko lo kimimó: 46 Monó mogona apí-ikimiaká vemú lekeza, ehe. Keza nene luhiaká gó hánaluhatakumú, itó maketiloka vegená makolite geké vakélikitatakumú, itó monó numukú numukú vegená kovo-gisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napaninató agepaló iti mina siató minatakumú kumu heleakánoive. 47Keza gevoná venalitini henokanoni gumina i asúiká itó kegepatunú soza miliki Ómasi agepoka hána likiÓmasiloka liká iaká niave. Ámina ve nenete lihima napagenavagi alinigave, loko limó.

21Gohogó vená gevonalímo moni ahulamó(Mak 12:41-44)

1 Izesú nene monó zagusaveú minake okenava okoánigamó nene henóiki vegenalite moni moloaká pokisigúmoni nimilago ánigamó. 2 Lá noigo, gohogó vená gevonámakolímo golohá moni lositá nene áminagú nomolago,ánigoake, 3 izegipala zuha láa loko lo kimimó: Nezalamaná lo likimitoze, gililo. 4 Vegená imanete vaí omina monigutí ahulamóza, vená gevoná imanémo go-hogó noikutí nosá meina hizitimoláa ahulo asú okamó

Page 108: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 21:5 108 Luká 21:12nenazo, áisi moni ahulamó nenémo keza moni ahulamókivilegekamó gelekave, loko limó.

Monó zavusave ali golesa itakumú epoapoga limó(Mat 24:1-2; Mak 13:1-2)

5 Izegipala zuha makó nenete monó zagusave nánigakegehani lamanaláatunú ginamó itó gonanalisi lamanaláaáminaló minamó nene ánigiake sigaga nilago, Izesú láaloko lo kimimó: 6 Lekeza imane netá itína nánigamó nenealika gamena atitó nene lova ve makolite imaneló gehanimukí apiliki tele vizikiko, gehani nene amupiló amupilóikimililiki itekutí gululupa so asú inogo ive. 7Loko lokago,keza loká itiki monó gizapa velemaka, itína lani netánene nanahé gamena utó itive, itó nana anosa utó okikoánigokinake lani netá nene mota alévolé inogo ive lokolitune. 8 Liki likago, eza láa loko limó: Ehe, lokogoka viz-itakumú gizapa ilo. Vegená mukilite nanitiki nugulizatóliki okulumakutí lumu ve gihila nezama nouve nilikoma,itó gamena mota ávatiha okave nilikoma, kémegetikivamilo. 9 Itó mikasi makotokatí lova napa hiziki niiko, itóholutikutí lova utó noiko, lekehelele vizemino. Nenéminisuni nene goí oko utó itive loko lonoimóza, mukí netámatá litá oko asú aminogo ive.

Gopoguni nimililikitiko anosa napa utó itive(Mat 24:3-14; Mak 13:3-13)

10 Loko loake, miní amike láa loko lo kimimó: Numutónamató ve mukí nenete gala venini lova ali nikimiko,agulizaki ve makolímini zuhagi makolímini zuhagi lovahizinigave. 11 Itó mukí mikasiuka imimá napa noikohaitopaitó mikasiuka gaúna gamena napa utó oko mi-noloko noitiko, itó vegená mukí kivise asú iti netá napautó noiko, okulumató mulutini pou liti netaki utó noiko,anosa napa napa makó utó inogo ive. 12 Lá itimóza, áminasuni utó onamiko likigizató aliiki gopoguni mililikitiiki

Page 109: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 21:13 109 Luká 21:23monó numukuki nagá numukuki goní ilikitatave. Lá niikinení nugulizá lekelitoka minakumule liki likigizató alikikugulizaki ve napatini itó kiapegini kovogisaló likilímimilikiko, 13 lekeza není mogonamú gili alévolé inamónenémini gakoláa li utó iki li kimitave. 14 * Nenemú itínalakagata gili nivevesiki láa liki li hukalo: Goní nilikitikomanila gakotó nanave loko lo kimitupe liki goí iki lakagatagululusi gelemilo. 15 Nénisi lekegepa ale vávani okinakegakó loakatini lekemekugo litamó nenazo, gala velinitema lekehelú aminigave. 16 Izotike ametike uvotike lekelízuhagutí makolite likigivetike kezagi likigizató aliiki goníilikimikiko, lekelikutí makó lugáa likipili hilitave. 17 Lániiki není nugulizá lekelitoka minakumule liki vegenámukilite mukahá likipilitamóza, 18 likigika makó gopaaminogo ive. Avasavagi hanuva minanogo ive. 19 Lá itimónenazo, lekeza alévolé iki oti minatamó nene, alévolélekemetamenigi minanigave.

Zelusale apá ali golesa itakumú epoapoga limó(Mat 24:15-21; Mak 13:14-19)

20 Lá iki niiki, Zelusale apatoka lova vetini gimisigivete iki hizi vego niikoma, lekeza nene netá matá otuháapatekiko, gámé loló iti gamena alitokave liki gililo. 21 Lániiki nene Zutaia mikasigú nita vegená nene agokalógolisi nitiko, Zelusalega vegená nene, ámina apá nahu-liko, Zelusale numutoka gahevaloka nia vegená nenenenegú iteminigave. 22 * Ámina gamenaló nene netágolesáinímini lihimaváini kimiti gamena nenazo, monógotolaú luhuva gizinamóma utó oko alévolé o asú inogoive. 23 Kee, izegipa kagatupagi nita venaki izegipa na-muni aminí nikimita venaki, ámina gamenaló nene nanaitamó neve. Imane mikasiuka genavagi netá utó okiko,* 21:14: Luk 12:11-12 * 21:22: Hos 9:7

Page 110: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 21:24 110 Luká 21:32Ómasímini izapaló molati netá nenémo imane mikasiukavegená hize viginogo ive. 24 Lá okiko, lugáa sopolotunúlikipili hiliiki lugáa nene nagá likimiiki numutó namatólikilími milikiko, hetoka vete nene Zelusale apá lisiki no-gotikiminiliki viki niiko, hetoka vegenalitini gamenaváinilutiginogo ive.

Okulumakutí limi ve gihila atiginá iti gakó(Mat 24:29-31; Mak 13:24-27)

25 * Okulumató ho sonohí ikani nenémo haitopaitóavevezaha noiko, age nagamí valahuká zeko sasa lokonoiko mikasiuka vegená mukí keza anó nigiliki ininá niikimulúini pou noliko, 26 okulumató amuzavagi netá mukínene mómoká i asú iki haitó suni alitamó nenazo, láitakumú kehelele vizititímo kovonana noviziko, mika-siuka alévolé suni utó inogo noitímomulutini itinogo ive.27* Lá okiko, okulumakutí lumuve gihila neza zámuzánegiitó lapanánegi nene límusi amupiló nolumugo ánigani-gave. 28 Nenemú ámina suni utó noiko, lekeza oti heeliiki okenava iki ánigiiki, gologí oletati gamena nenemotaalitokave liki gililo.

Gohuna zámini anoza gakó(Mat 24:32-35; Mak 13:28-31)

29 Loko Izesú loake, anoza gakó makó láa loko lo kim-imó: Gohuna zahe za makó ahe ánigiiki gililo. 30 Za agilanene guluma sekago lekeza ánigiake hogaí gamena motaalitokave liki giliaká niave. 31Ámináminoko nolu suni utónoiko Ómasímo gizapa oleketati gamena mota alitokaveliki gilinigave. 32Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Imanegamenaló nia vegená velesá hili asú inamiko imane nolu* 21:25: Isa 13:10; Zoe 2:31; Ali 6:12-13 * 21:27: Tan 7:13; Ali 1:7

Page 111: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 21:33 111 Luká 22:2netá mukí utó inogo ive. 33 Okulumaki mikasigi tolovaitáiha, není gakó nene, ma gopa oko tolova aminogo ive.

Gizapa iki minalo loko loketamó34 Ehe, lekeza lekemeni gizapa lamaná ilo. Negi

nagi hizeaká sunímo itó negi nagamí vauva aleko noakásunímo itó lakagata gululusi geleaká nenémo genalikivisekiko, gamena napa lekelitoka galinali utó olimika-tize. 35Ámina gamena napa nenémo gelehusigú nenémi-noko imane mikasiuka numutó namató vegená mukílikipilinogo ive. 36 Lekeza Ómasímo amuza lekemekikoámina utó iti netá olové noinake okulumakutí lumu vegihila není novogisaló ote minatune liki Ómasiloka likigizapa iliki viki minalo.

37 * Loko Izesú lo kemeake, gamena gamena nenemonónumuni napagú gakó lo kemeake, holugú nene áminaapá ahuloake, zopega makó agulizá Olivi agoka nenegúiteko akoaká imó. 38 Lá noigo, vegená mukí neneteneteká holugú ake monó zavusavegú nene Izesutokatígakó gilinigi alegesá iaká amó.

22Izesuni apilinigi lova gizamó(Mat 26:1-5; Mak 14:1-2; Zon 11:45-53)

1 Lulu vizemi peleti niaká a holisi agulizá napa neneavóikini asenini zeketakumú gili mina holisi nene ali-tokago, 2 * guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza vegená mukikumú kehelele vizekago,Izesuni apili hilinigi gapováamú hanuva gizapa iki mi-namó.

Zutá Izesuni amimika litove loko lo hutamó(Mat 26:14-16; Mak 14:10-11)

* 21:37: Luk 19:47 * 22:2: Gá 12:1-27

Page 112: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:3 112 Luká 22:133 Lá niago, Satá nene Izesuni vegenala zuha 12 keikutí

Kaliotó numutotí ve Zutani mulunagú lemeake alémovávani igo, 4 eza vike guguni giziaká ve napagi itó monózavusavegú pilisí vegi gakó akó lake, Izesuni amimika lokokeitoka alémoko atitímini gakola ligili hagili amó. 5 Lániake, keza kogoliza vizeke hutono gehani nene Zutaniamitune liki li hutamó. 6 Li hutikago, Zutá nene konotóaleko mukí vegená alegesá inamiko keitoka amimikalinogo amapani molamó.

Izesú izegipala zuhagi asenini zekimiaká nosá namó(Mat 26:17-25; Mak 14:12-21; Zon 13:21-30)

7Lulu vizemi peleti niaká a gamena asenini zeketakumúgele minoaká holisimule liki sipsip iza akaleva apiliakáa gamenama alitokago, 8 Izesú nene izegipala zuhagutílositá nene Zonímagi Pitámagi nokimisilike láa loko limó:Lekeza viki asenini zekimiaká nosá ali vavá ikisiko lezanatune. 9 Loko lo kemekago, keza nosánetá hikú ale vaváonetatíive loko nolane. 10 Liki likasigo, Izesú láa lokolo kimimó: Gililizo. Lekeza nene taoniloka viki nani-tisiko ve makolímo paisele somo nagamilagi geheneiko,gapoló hotu nilikima ámina ve ámegetiki viiki eza ititinumukú nene itilizo. 11 Itiiki numuni amelahini láa likili amilizo: Tisalémo nezagi izegipáne zuhagi avoteginiasenini zeketakumú gele minoaká nosá natuni numuniagika nene hiláauka neve liki loká ilizo loko lokago lonogumusive. 12 Liki likisiko, numuni agika veletó negonetá matá avilisá ohá lekelepizitive. Neneló nosánetateali vavá ilizo. 13Loko lo kemekago, vasike ánigasimó nene,lo kimimómáminoko nego ánigikasike, asenini zekimiakánosánetáma ali vavá asimó.

Lepa nosá apí oko kimimó(Mat 26:26-30; Mak 14:22-26; 1 Koli 11:23-25)

Page 113: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:14 113 Luká 22:2614 Lá ikasigo, nosánetá nata gamena alitokago, Izesúma

aposologegi minake nosánetá niki minamó. 15Lá iki niakeIzesú láa loko lo kimimó: Imane asenini zeketakumú geleminoaká nosá nenemiluma velesá gelenaminake lekezaginatune loko mulúnegú lamaná geleloko voko minumóneve. 16 Lá onoimóza, makó lo likimitoze, gili minalo.Nosánetá imane goha naminake minoloko voko Ómasímogizapa oleketatitímini gapováa utó okiko nanogo uve.17Loko loake, vain gonimakó aleake, Ómasi agepoka loakeláa loko limó: Lekeza imane gona miliki nalo. 18 Gakómakó lo likimitoze. Imane gamenalotí veletó nene vainnagalímini gihilagutí goha naminake, minoloko vinakeÓmasímo nugulizaki vetipo loló onetati gamena utó okikonatove. 19-20 Loko loake, peleti makó aleake, Ómasi age-poka loake gitegeko gona moloko nokimike láa loko limó:Imane není mémeláne neve. 21 * Lá onoimóza, ánigalo.Není nimimika liti vegi holoma hamotóminusike, ligizaniahuloko nosánetá aleko noko nousive. 22 Okulumakutílumu ve gihila neza vozo loko loneta gapoloka hilitogapogú novumóza, není nimimika liti vema nene agae,lihimagenavagi alinogo ive. 23Loko lokago, izegipala zuhakeza éaho lá itikumú nolihe liki liake kezáitoka lokatokáamó.

Éaho agulizaki ve loló itive liki lova sava amó24 * Lá iake, izegipala zuhamate lelikutí éaho agulizaki

ve loló itive liki lova sava amó. 25 * Lá ikago, Izesú láaloko lo kimimó: Mikasiuka hanuva vegenalite gelekeléikimiake kagahisiuka limitigí iki niago kugulizaki véinitealévolekutí gizapa ikimiaká niave. Itó kugulizaki vetelegepoka litave liki liaká niamóza, 26 * lekelitoka nene* 22:21: Age 41:9 * 22:24: Luk 9:46 * 22:25: Mat 20:25-27; Mak10:42-44 * 22:26: Mat 23:11; Mak 9:35

Page 114: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:27 114 Luká 22:34lá oko minamino. Lekelitokatí itiki minamoláate nenelimikimina vegená nenéminikiminataze. Itó lekelí gizapave nenete hanuva lemetigí iki gelekelé ve nenéminikiminataze. 27 * Lekelisi lilo. Éaho agulizaki ve noive.Nosánetá hanuvaminokonatimónenémohe, itó nosánetávatá oko ale vavá otati ve nenémo agulizaki ve noihe.Hanuva minoko natimó nenémo agulizaki ve noitimóza,nénisi nene lekelí holutikúnene agulizaki ve suni alemokogelekelé izegipagitana loló oko minoaká nouve.

28 Lekeza nene gasova netalímini agikagú nougo lekezaáminagú nilími vatí ikiminiaká niave. 29Améneho vegenámukí gizapa oketatane loko lonetamó áminámini okoneza hoza gakó nololeketuve. 30 * Lekeza gizapa okimiakánoutó miniki nosánetá niki lokogoliza vizitave loko itógonanalivagi siató miniki Isilae vegenalitini mulusi 12gizapa ikitiki gona milikitanigave loko nololeketuve.

Izesú Pitá egamega otatikumú epoapoga limó(Mat 26:31-35; Mak 14:27-31; Zon 13:36-38)

31 Saimon, Saimon, laisi lotuva lake gizaká iki alími etóiaká niamómáminoko Satá nene lekeza aí agizakú hilikikogizaká oko lekelémo etó inogo lonoimóza, 32 nénisi nenegele alévolé animónene gologolo samitive lokoÓmasilokaloaká nouve. Lá onoumó nenazo, geza monó gapoló gohaatiginá oko voko minokoko, gigivekagini hize lé oketozo.33 Loko lo amekago, Pitá láa loko lo amimó: Guivahaníne-maka, geza kalapusi numukupe itó gipili hilinitamopenezagi áminagú vinogo uve. 34 Loko lokago, Izesú láaloko lo amimó: Pitaga neza lo gimitoze, gelezo. Itínaholugú nene okoloho nenémo velesá anó molonamikogeza nenikumú ánigonamuve loko egamega onetatanimógamena losive makole inogo ive.* 22:27: Zon 13:12-15 * 22:30: Mat 19:28

Page 115: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:35 115 Luká 22:42Gopoguni mililitatamó nenémini amupiló minatunikumú

ale vatí ituni gakó35 * Loko loake, láa loko lo kimimó: Goí oko no-

likimisuluke, moni gúeaká gó itó akiseaká gó itó likigisalósuú aliki vamilo loko lo lukumu gamenaló nene nivakenetá makokumú vitagá amó nehe. Loko lokago, kezaóve liki likago, 36 eza láa loko lo kimimó: Lá ikamóza,itína gamenaló moni gúeaká gó ahe akiseaká gó ahe aleneiti vemámo aleko vitive. Itó sopolo hána alenamitivémonene hepé golalotímoni alekoko sopolo hánameinahizitive. 37 * Neza lamaná lo nolukumuve. Monó gotolaúgakó makó láa liki luhuva gizinamó nene nenitoka utóinogo noive:Netá golesa aliaká nia vetini kigivéipo noive liki aiki

gatamó.Itó monó gotolaú luhuva mukí nenikumú gizinamó nenenenitoka utó oko alévolé noive. 38 Loko lokago, keza neneGuivahanitemaka, ánigozo. Sopolo hána losi imane neve.Liki likago, eza není gakó gelemaze, áminasile loko lokimimó.

Izesú zazuhagú Ómasiloka loko minamó(Mat 26:36-46; Mak 14:32-42)

39 Nenetí hetoka lemeake vike, eza goí oko aleakáimómámini oko alinogo Olivi agokaú noitigo, izegipalazuhamate ámegetiki vamó. 40Olivi agokaloka vo alí nolikeizegipala zuha láa loko lo kimimó: Lekeza imaneló minikilekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka likiminalo. 41 Loko ahulokimiake, alitóisí minomo novike,alapusa nohizike Ómasiloka láa loko limó: 42 Aménega,geza lá itove loko gelekokoma genavagi gihinitata netáimane nenitokatí ale olové itane loko nogulumóza,* 22:35: Mat 10:9-10; Mak 6:8-9; Luk 9:3, 10:4 * 22:37: Isa 53:12

Page 116: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:43 116 Luká 22:53není nigikaloka molamoko geí gigikaloka molatane lokonoluve. 43 Loko noligo, okulumakutí ageló makó limikeutó o amike hize lé otamó. 44Lá okago,miluma alévolé okonogilike, amuza moloko Ómasiloka noligo, govisi apilimónene golani nenéminoko mikasiuka aleloko limimó. 45 Lánoigo, Ómasiloka loko minatotí oteake, izegipala zuhaniató goha oake, netá golesa utó itikumú miluma gilikikovó akinago oko ánigoake, 46 kelémo oteake láa loko lokimimó: Lekeza nanamú lokovó akinave. Lekeza otiikilekemekú milatakumú gopa okatune liki Ómasiloka likiminalo.

Izesuni amimí okago alemó(Mat 26:47-56; Mak 14:43-50; Zon 18:3-11)

47 Loko lo kemeko noigo, Izesuni vegenala zuhagutíve makó Zutá áisi nene goí o kimigo vegená mukí ikiIzesutoka iki alegesá amó. Lá ikago Zutá nene Ize-suni agoka agepa legeko nanogo noitoka omo alí noligo,48 Izesú láa loko lo amimó: Zutazo, geza okulumakutí lumuve gihila není nogoka negepa legeko nanogo nimimikalinogo noape. 49 Loko lokago, Izesuni amatoka minavete nene utó inogo i netá nánigake Guivahanitemaka,sopolotunú kipilitupe. 50 Liki nilake, keikutí ve makolímonene guguni gizoaká ve napámini gelekelé izegipala nenesopolotunú apilike agata zamagaloka zeko isimó. 51 Láokago, Izesú nenémini suni alemo loake, agizani lutokoámina vemámini agataló ale nogilike agata alémo lamanáotamó. 52Alémo lamaná omiake, guguni giziaká ve napagimonó zavusavegú pilisí vegi monó gizapa vegi Izesuniagizató alitune liki a vema láa loko lo kimimó: Lekezanenikumú gelemó nene laskoli nougo sopolo hánagigelekahosigi aliki niakenigizató alinigi niahe. 53*Gamena* 22:53: Luk 19:47, 21:37

Page 117: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:54 117 Luká 22:64gamena lekezagi monó zavusave napagú minoaká umónene, nigizató alisá amamó neve. Lá ikamóza, itína nenelekelí gamena nego, límugusi amelahini Satani amuzanetá mota utó okave.

Pitá Izesuni egamega otamó(Mat 26:57-58,69-75; Mak 14:53-54,66-72; Zon 18:12-18,25-27)

54 Loko lokago, Izesuni agizató aliake, alímiki vake gu-guni giziaká vetini gizapa vémini numukú alímiki itemó.Lá niago, Pitá nene hotó otigí oko kémegetoko novigo,55 ámina numukú hé numunaló holutó nene ló giziakeminamó. Lá iki niago, Pitá kezagi makó minamó. 56 Ezaló hanatolaloka ló lotá oko noigo, gelekelé venámakolímoánigoake, gonukonú napilike imane ve nene Izesuki mini-aká asi ve noive. 57 Loko lokago, eza egamega ike venáage,neza ánigonamu vemú nolane. 58 Loko lokago, komanoigo, ve makolímo Pitani ánigoake geza nene áminavémini zuhagutí noane. Loko lokago, Pitá nene vémage,neza noamuve. 59 Loko lokago, gamena koma novigo, vemakó nenémo pigi vizeko ezagi Galilaia anoki ve noinazo,lamaná ezagi makóminasimó neitive. 60 Loko lokago, Pitánene vémage, geza nolani gakokama gelemugakónolane.Loko noli agepagi okolohomámo anó molamó. 61 Anómolokago, Guivahanímomino viligake avogisa o amike Pi-tani ánigamó. Ánigokago, Pitá eza Guivahinímo amunalólota gakó nene itína okoloho nenémo anó molonamikoegamega onetatanimó nene gamena losive makole inogoive loko lo ami gakóma goha nogilike, 62 agika hizekago,lemeko hetoka ive napa imó.

Izesuni gopoguka nilitake kigizanitunú apelemó(Mat 26:67-68; Mak 14:65)

63Lá okago, Izesuni agizató ali mina vete gopoguka nili-take kigizanitunú napeleke, 64 agómulaló lavolavo gotunú

Page 118: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 22:65 118 Luká 23:3zi hitimiake láa liki lamó: Geza lo utó oko lo lemezo. Éahonogipilive. 65Liki liake, alivi letivi iki haitopaitó gakó litikiminamó.

Kansoletini kogómulaló Izesuni goní itamó(Mat 26:59-66; Mak 14:55-64; Zon 18:19-24)

66 Niago, neteká gó lokago, Isilae mikasiuka gizapave keza guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi alegesá iake, monó kansoletini niatoka Ize-suni alímiki viake 67 geza gologí oletative loko lo mololetavema nookoma lo lemezo. Liki likago, eza láa loko lokimimó: Neza lo likimitomó nene lekeza gili alévoléaminigave. 68 Itó áminamú loká oleketatomó nene lekezanonotó aliki li nememinigave. 69 Lá onoimóza, imanegamenalotí veletó nene okulumakutí lumu ve gihila nezaamuza ve Ómasímini agizani lamagaloka minanogo uve.70 Loko lokago, keza li amiki nilake láa lokoma gezaÓmasímini gipala nouve loko nolape, olo. Liki likago, ezalá onoive liki lekezatini mota likave. 71 Loko lo kemekago,keza láa liki lamó: Aí gakola gilina vegená makó nanamúsele lokinake gakó makó gilitune. Aí agepagutí láa lokolokago mota gelekunimóma neve, liki lamó.

23Izesuni alímiki Pilató noitoka vamó(Mat 27:1-2,11-14; Mak 15:1-5; Zon 18:28-38)

1Láa liki liake, kezamukitó otiake Izesuni alímiki Pilatónoitoka vamó. 2 Alímiki viake, apí iki goní itake láaliki lamó: Imane vémo leza Zuta vegená lelémo gopaoaká noike, takisi moni nene Loma vegenalitini gamaniagulizaki ve napa Sisani amemilo loko loake, ezáamúnenenugulizaki ve napa gologí oleketatove loko lo mololeketavema nouve loko loaká noive. 3 Liki likago, Pilató ezaIzesuni loká otake geza nene Zuta vetini kugulizaki ve

Page 119: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:4 119 Luká 23:13napáini noape. Loko loká omikago, Izesú nene gezakalokanimole. 4 Loko lokago, Pilató nene guguni giziakáve napamagi mukí vegenámagi láa loko lo kimimó: Nezaimane vémini lihimavalamú vitagá umó nomive. 5 Lokolokago, keza pigi vizeke láa liki lamó: Eza mukí veg-ená kelémo otopá zemo novike Galilaia mikasiuka apíoake, Zutaiamikasiuka vo asú okoko gakó lainim-oketomonovike imaneló omo anitekave.

Izesuni Heloté noitoka alímiki vamó6 Liki likago, Pilató nene gakóini geleake, imane ve

nene Galilaia mikasiuka ve noihe. 7 Loko loká okimiake,Izesúma Heloté gizapa onoi mikasiukatí ve noigo geleake,itó Heloté nene ámina gamenaló Zelusalega minamó ne-nazo, Izesuni nene Heloté noitoka alímiki vilo loko amise-lekago, alímiki vamó. 8Lá ikago, Heloté nene Izesuni gakógozapá geleko minamó nenazo, Izesú nene avevezahamakó okiko ánigatonazo loko agata gelekelé oko noitotínene Izesuni ánigoake agoliza goha vizimó. 9Lá oko noikenene, Heloté nene Izesú oko moloko i netá mukikumúloká otamóza, Izesú nene Heloté li gakotó ma anotó alekolo amemimó. 10 Lá noigo, guguni giziaká ve napamagiitó monó mogona apí-ikimiaká vemagi keza aí amatokaotinake amuza miliki goní itamó. 11 Lá ikago, eza vegolesa noigogitana Helotege itó gimisigi véate gopogukalitamó. Gopoguka limiake, agulizaki ve napámini luhoakágó lamanaláa luhimiake, Heloté nene Pilató noitoka gohaamiselekago vimó. 12 Lá okago, Heloteko Pilatoko kezanene gozapá gala ve lilí iki minasimóza, nenelotí gohazogo milasimó.

Izesú hilitive liki goní itamó(Mat 27:15-26; Mak 15:6-15; Zon 18:39–19:16)

13 Lá ikasike, Pilató nene ve vená mukí itó gugunigiziaká ve napagi monó gizapa vegi kelémo nupa oake,

Page 120: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:14 120 Luká 23:25

14 láa loko lo kimimó: Lekeza imane ve nenitoka alímikiiake, vegená kelémo otopá zeaká noive liki lamóza,lekelí lokovogisaló aí mogonamú vitagá umó nene, gililo.Lekeza netámatá golesa alikumú goní notune liki lamóza,neza nene vitagá umó ma ale utó amuve. 15Heloteki ezaámina oko lihimavamú vitagá imó nene nomigo lelitokaamiselekago okave. Lá onoize, gililo. Eza nene netágolesa makó alilina, apele hulutilinamóza, lá oko nomimónenazo, 16-17 neza lokugo uheni nagasunitunú apiliikiamisilikiko hanuva vitive. Loko lokago, 18 keza gana-ganagó gamoga giki láa liki lamó: Imane ve nene agokalegesó itize. Palapasini nene gologí omikako lelitokaino. 19 Liki lamó nene Palapasí nene Zelusale apakukagamaniloka lova gizoko kipili vémo lova hizeko ve makóapele helekago, nagá numukú ahulikagomina vemú lamó.20 Lá noigo, Pilató nene Izesuni gologí otatove loko ge-leake, gakó goha lo kimimóza, 21 keza pigi viziki malipozaló hilitikumule, zohota zaló hilitikumule. 22 Liki likago,Pilató goha láa loko lo kimimó: Nanamú. Nananetá golesaalekago nilave. Aí apele hilituni mogona makó ale utóamuve. Lá onoinazo, neza lokugo, uheni nogosanitunúapiliiki amisilikiko hanuva vitive. 23 Loko lokago, kezaPilató li gakó zivi hitivi ake pigi viziki gakó napagutízohota zaló nagá otamane liki la gakolímo Pilatoni gakóalémo amunauka imó. 24 Lá ikago, Pilató nene kezanegénegeka liki lakumú keí gakó lá itove loko lo hutamó.25 Lo hukoake, amunaló emane gamaniloka lova gizakelova ale utó oko ve makó apele heleake nagá numukúmina vemú gologí otative liki loká ita vema nene gologíomiake, Izesuni nene kezáini kagata gele netá lilí itaveloko gimisigi vetini kigizakú kimimó.

Page 121: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:26 121 Luká 23:35Izesuni zohota zaló apelemó(Mat 27:32-44; Mak 15:21-32; Zon 19:17-27)

26 Lá okago, Izesuni nene apilinigi alímiki nivago vemakó agulizá Saimon eza Apilika mikasiuka Sailini ap-atotí ve nene minaukatí taoniloka novike gapoló noigoánigiake, agizató aliake zohota zama gihimikago, agínagúgeheake Izesuni ámegetoko vimó. 27 Lá iki nivago, mukíve vená kémegetiki nivake, vená nenete miluma gilitakeive nama itimi vamó. 28 Lá iki nivago, Izesú nene minoviligoake láa loko lo kimimó: Lekeza Zelusale venáise,nenikumú ive amiki lekezatinimú itó lekezatini izegipa-tinimú ive ilo. 29 Gamena makó alitonoimó nene utóokiko láa liki litaze: Izegipa getinama vená itó izegipanene aminí kiminama vená keza gohuna vená nene vatíiki minikave. 30 * Liki liiki ámina gamenaló nene agokanapamú nene agae, agoka vozaneka, zeko akutooko okohitoletatapo, liki linigave. Itó agoka komamú iki zihitilitalo liki linigave. 31 Loko loake, láa loko lo kimimó:Neza gosohá lokitana noumóza, není nene hanuva lokúgizatamó nenazo, lekeza osagava lokitana vegená nenenana ilikitatave.

32 Loko lokago, netá golesa aliaká asi ve losigi Izesunigikipili hilinigi kilímiki vamó. 33 Kilímiki vake, apá makóagulizá gotóini gonosi helisa apale liki latoka anitiake,neneló Izesuni nene zohota zaló apiliki apatiake, netágolesa aliaká asi ve losima makó nene agizani sogalokahizeke itómakó nene agizani lamagaloka apiliki apatemó.34 * Lá ikago, Izesú nene aménega, gili vevesamake gopanetá nalemó nenazo, geza lihimáini ahuloketozo, lokolimó. Loko lokago, keza nene Izesuni luhoaká gola neneéaho alitihe éaho alitihe liki satu zohí amó. 35 Lá noigo,* 23:30: Hos 10:8; Ali 6:16 * 23:34: Age 22:18

Page 122: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:36 122 Luká 23:45vegená mukí alegesá iki ánigi minamó. Lá niago, Zutavetini gizapa ve nenete gopoguka litake láa liki lamó: Ve-gená kugutó vizeaká i vema eza Ómasímo alémo etó onoive nene gologí oleketative loko lomololeketa vema nouveloko loaká i vema nenazo, ezáa agutó vizino. 36 Liki liake,gimisigi ve nenetegi gopoguka nilitake ekesá vain nagamínatihe liki agokaú miliake, 37 geza Zuta vetini kugulizakive nookoma, gezaka gugutó vizezo. 38 Liki li namego, velégotolaloka luhuva makó nene imane ve nene Zuta vetinikugulizaki veninive liki gizikago minamó.

39 Lá onoigo, netá golesa aliaká asi vegutí magáámoláa loko Izesuni alevo letovo oko limó: Geza gologí ole-tative loko lo mololeta vema noitanimó nene, gezakagugutó novizeko lezagi lugutó vizemane. 40 Loko lokago,maga véa nenémo gahá amike láa loko lo amimó: Ezagilezagi goní nilitake, hilitave liki lilitinamóma nenazo,nohelenike geza Ómasimú gehelele vizemihe. 41 Lokoloake, leza nene lihimatemaló apasiki lipili nihelemónene vevesonoimóza, imane ve nene lihimavala nomi vehakupá netá aliki apili niheleve. 42 Loko loake, Izesuni láaloko lo amimó: Izesuvo geza gugulizaki ve loló ookogizapaokimiaká hoza alitani zupa nene nenikumú geleminataneloko noluve. 43Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nezalamaná lo gimitoze, gelezo. Itína nene Palatisi zazuhaapakú gezagi apizeko minanogo usive.

Izesú hilimó(Mat 27:45-56; Mak 15:33-41; Zon 19:28-30)

44Lokonoligo, holisaka gamenanenehómini silikakénagopa noike mukí mikasiuka nene límugusi ze asú oakemino-loko novigo únaká ho ale zohota imó. 45 * Lá noigo,monó zavusavémini gatetó Ómasímini avogisaló iteaká* 23:45: Gá 26:31-33

Page 123: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:46 123 Luká 23:55gatetó zi lí ika lavolavo nene zeko hoú lo losi imó nenelelí gahe ale koló imó. 46 * Lá noigo, Izesú nene gakónapagutí nolike aménega, není nemeni nene geí gigizakúnomuluve. Loko loake, ahuu lo nahulake hilimó. 47 Lánoigo, lovámini gala vevatini gizapa vemámoutó i netámaánigoake, Ómasímini agulizá ale otike lamaná imane venene hee loko noi ve minamó neve. 48 Loko lokago,ámina suni ániganigi alegesá ina vegená nenete ánigiake,miluma napa giliake, kolómusaló zimi zimi atiginá ikinumúitoka vamó. 49 * Lá niago, aí agivelagegi itó Galilaiamikasigutí ámegetiki a venaki keza nene hotó otigí ikiotinake ámina suni ánigamó.

Izesuni gale zitamó(Mat 27:57-61; Mak 15:42-47; Zon 19:38-42)

50 Lá ikago, ve makó minamó, agulizá Zosehé. Áisinene Zutaia apá makó agulizá Alimataia loko noi numutóve minamó. Eza ve lamaná itó veveso mina ve Zutavetini monó kansole ve makó minamó. 51 Lá imóza,kansole lugáate Izesuni apilitune liki kagata giliake lovagizi hukakumú nene gele kememi ve nenémo Ómasímogizapa okimiaká ve alémo utó iti gamenamú gizapa okomina ve minamó. 52 Áisi nene Izesuni gonosiva alinogoPilató noitoka vike loká omikago, gele amekago, 53 zalotíapasoko aleko lemeake, gizopa gó lamanakú asapú omi-ake, aleko voko meikú geha mulí goló vatinakú nenegúve vená makó gale zikitinamakú gale zetamó. 54Palaitegúgale zetamó, avóikini asenini zeketakumú gili mina holisigamena alí noligo nene. 55 Lá noigo, Galilaia mikasigutíIzesuni ámegetiki a vená nenete Izesuni gonosiváa nanaoko gale zetatihe liki ániganigi Zoseheni ámegetiki vake* 23:46: Age 31:5 * 23:49: Luk 8:2-3

Page 124: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 23:56 124 Luká 24:10gonosi milimilimagú viki ánigamó. 56 * Ánigiake, numúi-toka atiginá iki vake gonosiváaló holotatune liki anuvahilina ali vavá amó.

Izesú heleneikutí otimó(Mat 28:1-10; Mak 16:1-8; Zon 20:1-10)

Lá iake, ámina vená nenete holisigú Zuta vete li huki-namómaló nene kavasú viziki minamóza,

241Sategúnetekáholugúnene gonosivamola apató vinigi

anuvagi hilina ali vavá iki milamóma nene aliki vamó.2 Vi anitiake ánigamó nene, geha mulí agepaló gehaninapa zi hitamó nene aló ahelú i ámiginago ánigamóza,3 keza áminagú itiake ánigamó nene Guivahani Izesunigonosiváa ánigamamó neve. 4 Lá iake ámina netakumúnegi nagi hiziki niago, ve lositá galinali utó ikasike, ikiholúikú minasimó nene, luhoaká góini nenémo gizopavaevae loko minamó. 5 Lá noigo ánigiake ámina venánenete kehelele novizigo, mikasiuka gupá zemó. Lá niago,ámina ve losi nenetosa láa liki li kemesimó: Hele vege-nalitini apakú amenigi oteko noi vemamú nanamú vitagániave. Eza imanegú noamive. Mota otopá zeko otekave.6-7 * Lekeza Galilaia mikasiuka minake okulumakutí lumuve gihila neza netá golesa aliaká nia vetini kigizakú nilímimilikiko, zohota zaló nipili hilikiko, gamena losivemakoleminokinake goha otinogo uve loko lo likimi gakokumúgoha lakagata giliki minalo. 8 Liki likasigo, keza gozapáláa loko lo kimi gakómaloka goha kagata giliake, 9 gehamulikú gonosi mola apáma ahuliake, goha atiginá ikivake, aí izegipala zuhagutí ileveníagi vegená lugáagi neneániga sunimú avetó iki li kememó nene, 10 Maliá ezaMagatala apatotí vená itó Zoaná itó Maliá magáa eza* 23:56: Gá 20:10; Gapo 5:14 * 24:6-7: Luk 9:22, 18:31-33

Page 125: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 24:11 125 Luká 24:21Zemusini izolaho itó vená makó lugáa nenete ámina gakóavetó iki aposoloma li kememóza, 11 aposolomate gakóimane gihila nilave liki gili alévolé amamó. 12 Lá niago,Pitá nene oteake gonosi mola apámaloka ololu loko vikegeha mulikú gupá zeko ánigamó nene, lavolavo gó gizopalamaná lositáma hanuva nego ánigoake, eza nene gohaatiginá oko numutoka vike, ámina suni utó ikumú agatagululusi geleko minamó.

Emause numutoka nivasigo Izesú kémegetoko vimó(Mak 16:12-13)

13 Lá noigo, ámina gamenaló izegipala zuhagutí ve losinene Emause numutoka vinigi gapoló vasimó. Emauseapá nene Zelusalegatí hotó otigí oko 11 kilomita nenémi-nokominamó. 14Lá iki nivasike, Izesutoka utó i netakumúligili hagili iki nivasigo, 15 Izesú nene vogaláikutí utó oakemakó vamóza, 16 kogómulaló hitonoigo, Izesú noive likiánigi vevesamasigo, 17 eza gakó nene nana onoigo ligilihagili iki nivasive loko lokago, keza nene viki notesikekogoka kegepa muhelé noigo, 18 keikutí maga ve agulizáKiliopá ave loko noi vémo anotó aleko láa loko lo amimó:Veno ve mukí iki Zelusale apakú ali nupa niamó neneteimane gamenaló utó i sunimú gili asú inamóza, géisi vehamó nene gelemape. 19 Loko lokago, eza nana suniutó ikumú nilasive loko loká okimikago, keza láa liki liamesimó: Nasalete numutotí ve Izesuni sunimú nolusive.Eza nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minake,Ómasímini agómulaló itó vegenalitini kogómulaló alévolégakó loaká ve itó alévolé suni aleaká ve minamó neve.20Lá imónemóza, lelí guguni giziaká vete napagi lelímonógizapa vetegi apili ahulatave liki goní imikago, zohota zalóapiliki apeteke apili hele vemú nolusive. 21 Itó goí okoIsilae mikasiuka gala vetini kigizakutí lelémo atiginá itiheloko gelenounimóza, gakó makó láa loko neve. Ámina

Page 126: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 24:22 126 Luká 24:33suni utó ikutí nene gamena losive makole mota vokave.22 Lá onoimóza, lelí zuhagutí vená makó lugáate iki likagoininá okune. Keza neteká holugú nene gonosi milimili-maló vake, 23 gonosiva ánigamake, ageló losi utó ikasikeIzesú nene oteko agómulagi noive liki lasi gakokumúneneámina vená nenete vamokitana ánigiake, atiginá iki ikiavetó iki li lememó. 24 Lá ikago, lelikutí makolititosaviki gehamulikú gonosi milimilima ánigasike, venalite ikiavetó amómáminoko nego ánigasimóza, ámina ve neneagupeló ánigamasimó. 25 Liki likasigo, Izesú láa loko lokimimó: Lekeza ve negi niasive. Mulutini lepa hizetigíonoigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete gakó mukíluhuva gizinamóma nene gili zagemasive. 26 Ómasímogologí oleketative loko lo mololeketa vema nene áminamiluma netá ali gihimikiko helekoko alika nene oteokolapanala goha alitive likigó gizinamóma neve. 27 Lokoloake, Moseki itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetegigizina gakó lo kemeloko novike, ezáamú monó gotolaúgizina gakó mukí nenémini mogonamú ale hee loko lokimimó.

28 Lo kemeloko novike, Emause apá ali ávatiha iake,eza nene ámina apá avilegeko vinogo noigo, 29 keza agataaliki ho mota lemeake límugusi zinogo noize, lezagi makóakatune liki li amikasigo, Izesú nene gele kemekago,numukú nene makó itemó. 30 Itiki minake, nosá naniginiake, eza nenemitóminake peleti aleake, Ómasi agepokaloake, gitegeake kimimó. 31 Lá noigo, kogómula panavazekago, Izesuni nene ánigi hee hee lasimó. Ánigi heehee nilasigo, litá oko legemage imó. 32 Lá okago, kezaláa liki ligili hagili asimó: Gapoloka gakó lo limike monógotolámini mogona lo utó oko lo nolimike lelémo zaúokave. 33 Liki ligili hagili asike, litá iki otiki Zelusalega

Page 127: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 24:34 127 Luká 24:46atiginá iki vasimó. Vi anitikasike, aí izegipala zuha 11-imagi agive lugáagi alegesá iki niago ánigikasigo, 34 áminave lositá nene litá iki avetó iki Guivahanitema nenelamaná oteko noike Saimoni utó o amekave. 35 Liki likimikago, keza lá iki Izesúma gapoloka kémegetoko vikenosánetá nanigi peleti gitigitó ánigi hee lasi gakó neneavetó iki li kemesimó.

Izesú izegipala zuhaloka utó o kimimó(Mat 28:16-20; Mak 16:14-18; Zon 20:19-23)

36 Izegipala zuhamate ámina gakó ligili hagili niago,Izesú nene galinali utó oake, ote minake hulu nene leke-litoka minino. 37 Loko lokago, keza ánigiake, ininá iakeholosi utó okahe liki kehelele vizimó. 38 Lá iki kagatanigelego, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nanamú inináiki lakagata losi nigeleve. 39 Imane nezama lamaná utónouve. Lekeza nigisa nigizatoka nuhúma ánigalo. Itóánigiiki iki nugupeló ali giliiki ánigi hee lilo. Neza nugu-pegi vegená lahani utó okuve. Holosi nene nenéminikiniamave. 40 Loko lo kemeake, agisa agizani nene kelepiz-imó. 41 Lá okago, keza mulúikú agila guluma itímovelesá gili alévolé amake kagata losi nigelego, Izesú nenelekelitoka nosánetámanehe. 42Loko loká okago, keza lotógizina lagaha makó amiake, 43 ániginago aleko namó.

44 Itó Izesú láa loko lo kimimó: Neza lekezagi minunikeMosé lo hukoko li gakokú itó Ómasímini agepagutí gakóliaká a vetini gakokú itó Ómasi agepoka liká nama liká agakokú nenikumú epoapo gakó luhuva gizamóma nenegihila ze asú inogo ive loko lo lekemeaká umóma neve.45 Loko loake, monó gotolaú luhuva gizikago mina gakónene gili vevesatave loko kigika kagata ale koló oake, 46 láaloko lo kimimó: Monó gotolaú gologí oleketative loko lomololeketa vemú nene miluma geleko heleoko gamenalosive makole galegú minooko heleneitikutí otopá zeko

Page 128: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

Luká 24:47 128 Luká 24:53otinogo ive liki luhuva gizinamóma neve. 47 Itó aí agulizánene numutó namató vegenatoka vo asú oko vokiko, veg-ená keza giliiki kigika ali viligikiko lihimáini ahuloketativeloko lonoive. Itó ámina hoza nene Zelusale numutoka apíiki alimi vitave liki luhuva gizinamóma neve. 48 Áminanetá ánigakumú avetó iki li kimita vegenáma lekelisiniave. 49* Gilinahe. Améneho Sikalahula lehizeleketatoveloko lo mololeketamó nene amiselekugo liminogo ive. Láitomó nenazo, lekeza imane apá litá iki ahulamiki agevaiki niiko velé okulumakutí zámuza lekemekiko vitave.

Izesú okulumakú itimó(Mat 16:19-20; Apo 1:9-11)

50 Loko loake, minake, numutotí kelémoko vike Peta-nia numuni ali alitiki viake, agizani ale otike nónoházeketamó. 51Nónohá nozeketake ahuloketoko okulumakúitimó. 52 Lá okago, keza mulúikú agila guluma goha igo,Zelusalega atiginá iki vake, 53 guguni giziaká zavusavegúnene gamena gamena Ómasi agepoka liki minamó.

* 24:49: Apo 1:4

Page 129: IzesuKilistoniGakóLamanáLuká LuhuvaGizamóLuká1:30 4 Luká1:40 lokago, Maliá giligo gena okago, agikatunú nene gakó limómáminimogonananaokonetive. 30Lokonogiligo, agelómámo

129Monoq Gotola Gosohaq

The New Testament in the Alekano (Gahuku) Language of PapuaNew Guinea

Nupela Testamen long tokples Alekano (Gahuku) long NiuginiCopyright © 1973, 1986 Bible Society of Papua New GuineaLanguage: Alekano (Gahuku) (Alekano or Gahuku)Translation by: Wycliffe Bible TranslatorsThis translation is made available to you under the terms of the Creative CommonsAttribution-Noncommercial-No Derivatives license 4.0.Youmay share and redistribute this Bible translation or extracts from it in any format,provided that:

You include the above copyright and source information.You do not sell this work for a profit.You do not change any of the words or punctuation of the Scriptures.

Pictures includedwith Scriptures and other documents on this site are licensed just forusewith those Scriptures and documents. For other uses, please contact the respectivecopyright owners.2015-01-02PDF generated using Haiola and XeLaTeX on 28 Jul 2020 from source files dated 14 Jul202044bc4c3c-532b-5251-95bd-2c3cfdce78ba