Irina Gardi Kova~evi~ NWBO NAD...

Irina Gardi Kova~evi~

NWBO NAD KERESTUROM

1

DirektorMartica Tama{

Ovi~atelqni redaktorMikola [anta

RedaktorMikola M. Cap

RecenzentMikola [anta

LektorBla`enka Homa-Cvetkovi~

Dizajn ramikohLxbomir Sopka

Kompxterski obrobokLxpka Cve<~

ISBN 978-86-7105-253-5

2

Vidala Novinsko-vidavatelqna ustanova “Ruske slovo”Novi Sad, Bulevar o{lwbodzeny 81

Irina Gardi Kova~evi~

NWBO NAD KERESTUROM

SKAZKOVO PRIPOVEDKI I LE]ENDI

3

“RUSKE SLOVO” NOVI SAD 2012

4

Drukovanw tej kn<`ki finansijno pomognulPokra<nski sekretariyt za kulturu i yvne informovanw

z Novogo Sadu

5

Yk som sluhala, tak pripovedam

DZIVA DZIVKA

Bulo nas {tvero dzeci. Rodi~i, nakadzi pukla yr, z dnyna dzenq i{li na polqo. Mi, wdno drugomu po uha, ostavalidoma zoz babu i d<dom. Tak zme {e hovali, a tak {e hovalii {icki dzeci u valalw. Lwm tih co nw mali babu macericagali na polqo zoz sobu, a mi mali i babu i d<da. D<do v{emal daykej roboti u gumnw: u` statok napo<c, u` na{ekacka~atom ~i gu{atom zoz cviklovogo l<sca, u` ponal<vacvodi ìvini, ta platac sersan, popodrucac gnoj co kurirozgrebali, poskladac vigrizki. A ked sebe nw na{ol samroboti, baba bi mu na{la daco i u zagradi. Bo, zagrada bulababovo carstvo. Tam vona rozkazovala, tam vona carovala itam bul {or yk vona zadumala. Dva yblon<, wdna gru{ka idva {l<vki buli wdine co dopu|ela d<dovi otrimac, alw ito lwm u kutoh i kolo dra`ki na uhodze do zagradi. Yka tolwm zagrada bula! Najkras{a na {ore, ta co na {ore, ucalim valalw! O nwj {e pripovedalo a` na drugi valal.

– Tota èna ma èlwnyvu yk da wj vra~a – gutorelilxdze co prehodzeli kolo na{ih pro|oh z kotrima bulaogradzena zagrada.

Zagrada bula i dosc velqka, ozda vipatrala i vek{a ykbula è hià u nwj bula nwvelqka, ta x zyri z d<dovu pomocu,kotri mu{el nabic kolq~ki i porozcagovac {nurki naj to{icko budze yk po {paliru, baba dzelwla na gradki, a dogradkoh sadzela {orom po strogim kalendare kotrogo {epritrimovala: {alata i cibulqka posadzeni i|e vw{en<,kolo dra`ki, bo {e ih vibera i zrezuw ked nayr i|e zna bucmokro, a druga èlwnyva lwm co poshodzi, da {e nw u}aì.V~as nayr {alo {e gra|ok, vecka marhvu, i petru{ku,

9

maunu, redhvo~ki, presadzovalo kapustu i kelerabu cozi{li u velqkim lavore na hl<vovim oblaku. V{el<yk, doscv~as zyri {e po{alo i – mak. Toti drobni zarenka co midzeci tak lxbeli ked {e z n<ma, roztlu-~enima u stupki, avec pocukrovanima, napolnwli rejte{i, za~arnwli galu{ki,abo bobalqki na Vil<x! Ta, ked bulo vecej cukru u mehu, ababa dobrej dzeki, znal {e nam ujsc i dayki cukrik praèniz makom. Yke to bulo |esce!

No, ta ked toti drobni zarenka maku co v~as nayrpoloèni do èmi vipukovali, ked {e zyveli dva drobnil<sto~ka, vidzeli {e prosti {oriki, a vec ro{l<nki mocnwli,dostavali v{e novi i novi, v{e vek{i i vek{i, dva po dval<sca nad melku ~arnu gl<nu. Yk z ~udesnu ruku vipisani smugico kra{eli zagradu! Alw, najkras{a bula makova gradka ked zpup~oh na verhu ka`dej ro{l<ni rozkvitnul kvet. Na{omu,dzecinskomu ~udovanx nw bulo konca è {e na toti kveti nwla{eli mladi dzivki kotri u max, abo vec a` u xnix i|ebarèj, targali rozkvitnuti kolyci ruì i u rukoh ih tri-mali ked odhodzeli na tanwc, abo do cerkvi.

– To {e nw ru{a, n<za~ na {vece – mesto odvitu natake pitanw, nakazovala baba. – Scekajce, bo doraz naidzeDziva dzivka! – pla{ela nas vona i strogo merkovala èbi dawdno z nas nw zakva~elo dawdno kregke makovo ste-belko, abo zatap{alo drugi gradki po zagradi.

Kvitli i krompl<, alw to nw bula krasa an< bl<zkomakovomu kvetu. Zdabali makovo kveti na pipinw, kotre,zna {e, ~ervene, a makovo kveti rozkvitali velqki, rozko-{ni i in{akej farbi. Od bilej po cmu lilovu. Odpado-vali l<sca tih kvetoh yk z tul<panoh ked odpadux, co upogare nw vitrimax an< dva dn<, a za n<ma ostavali{mi{ni ~uto~ki, u stvari yki{ gordoviki kotri naverhu max ~u-bku, yk zati~ku, malu korunku. I tedi, kedkvetovo l<sca popadali po èmi i a` x zakrili, baba namnw dala uhodzic do maku.

– Dalwj, dalwj otadz – pratala nas nwmiloserdno. Istra{ela nas:

10

– U maku ìw Dziva dzivka, merkuw na vas i ked vasdawdno dolapi zavra~a vas, ta vam budze guy! @e bisce nwstargovali toti makovo kan~oviki!

No, alw povedz ti dzecku naj nw ru{a daco! Yke bi tobulo dzecko ked bi go prave toto zabranwte najbarèj nwpricagovalo?!

Wdnogo dny ked zme vidzeli è na{o po{li na polqo, ababa {e vibrala do valalu co{ka okon~ic, najstar{i brati y {e pomali ucagli do zagradki. ^mi}li zme od tih dvo<hmlad{ih {aputrakoh, {a voni bi nam lwm zavadzali!

– Merkuj, zavri totu kapurku tak è bi nw bulo vidnoè zme nuka – rozkazoval mi brat. – Klwkn< i cagaj {epopod pro|a naj ce nw vidno, ni-a, tak! – cagal {e barèjna bruhu yk na kolwnoh oprezo mnw.

U strahu, bo zme buli svidomi è robime co{ka co {enw {me, cagali mi {e po i|e vla`nej èmi, cagali icagali na kolwnoh i na bruhu. Od gore slunko upeklo, a oddolu vlaga yka{ biw do nosa, laskota na kihanw, cerpnxkolwna.

Nw znam kelqo zme {e tak cagali, ked raz cihosc.Sluham: nw ~uc n<~. An< nw vidzim bratovo nogi oprezo mnw,an< nw ~uwm è bi {e {mikal po brazdi. Lapela me pan<ka,vo{ol strah do mnw, oglydam {e, – n<}dze n<kogo. Nw {mem{e ozvec, an< {epot mi z garla nw vihodzi. Zacerpnuti~ekam co {e slu~i. Naraz, zlwtla yka{ gerl<~ka, ~i co, nadmox glavu, a y gonq vonka zoz zagradi. Beàl som krista-kriòm, nw znam, ~i som i kelqo som maki povalyl, alw som{e stanovel a` u dvore. Nw {mem kri~ac na brata, budu me~uc a` na ul<~ku, dozna {e baba, pove rodi~om, ta zbereme.Sceram znoj zoz ~ola, ~uvstvuwm yk mi vibil i ~uri popohrebcini, pohodzkuwm kolo zagradovih dzverkoh, lamemruki, ~ekam – brata nwt i nwt.

Vipatralo mi yk è cali vik pre{ol dok nw pri{lababa. Nw mu{el som wj tolkovac. Ked me vidzela takogouzvaranogo, vozdlu` zavla~enogo od gl<ni, i popatrela prezpro|a do zagradi kadzi som vibegnul, {vidko wj bulo ysne

11

co {e stalo. Taka nagn<vana drilwla dzverka, ta prosto domaku u kotrim y ohabel nadalwko vidl<vu dra`ku. Hodzelavona po maku gore dolu, hilyla {e, dovolovala brata pomenu, vidzelo {e mi è bi skorej obi{la cali goni, a vecnaraaz skri~ala:

– Volaj d<da! [vidko! D<do, ked pri{ol dze{ka zoz gumna, vo{ol do zagradi i o

kratki ~as von za ruki, a baba za nogi, vino{eli brata zozmaku. Prenwsli go kolo mnw, a brat lwm yko{ik prevracel zo~mi, po`wlwnwl u tvari, u celu oklypnuti vi{el na <h rukoh,a kolo ustoh {e mu vidzelo yk vibiva yka{ èlwna pena!

– [vidko, prinw{ kan~ov z vodu! – nakazala mi baba.Brata spu|eli na lavku co na dvore bula oparta }u murupopod hiù. Baba vàla odo mnw kan~ov, ta z nqogo nal<valavodu bratovi do ustoh. Voda {e zl<vala po jogo oznownihvlasoh, alw èlwnkasto-bila pena {e slabo zmivala. Veckago obracela dolun<c, ta mu z pescami priciskala medzilopatkami, tak è pred tim nalyta voda vihodzela z nqogo.Kedi-nwkedi, baba mu zl<vala vodu z kan~ova na cemenw,dzvigala glavu i obracala x }u sebe.

– Yj, boè moj, co toto dzecko porobelo – zabri}ovanopredluòvala narabyc z n<m nwprerivno menyxci komandud<dovi naj go obraca raz na bruh, raz na hribet.

Ked bi vipra`nwla kan~ov, rozkazovala mi:– [vidko, prinw{ polni! – I davala mi prazni do

rukoh. Nw znal som è znam buc taki {vidki i taki shopnino{a~ kan~ova polnogo z vodu, a è bi {e vona nw rozlyla!

Konw~no, brat {e zaka{lyl, po~al {e kormacac i yk èpri{ol }u sebe, alw znova padal do sna. Tedi go babaplyskala i znova pol<vala.

Nw znam yk to dlugo tirvalo, alw znam è u mnw {ercoskakalo yk {alwne.

– Co ked brat umre! – prehodzelo mi prez glavu. – Htobudze vinovati!?

Do ve~ara brat {e yko{ otxtel i ked pri{li rodi~i zpoly von u` bul u poscel<, yk po mlodej ~ekal è bi baba i

12

d<do vipripovedali co {e z nami stalo. Alw, mudri baba id<do o tim {ickim rodi~om vipripovedali a` o daskelqodn<, ked bulo ysne è bratovi nw bula dayka hiba.

Bulo to u` lwto, raz ve~ar, ked u nas bula tre{ka, tastar{i buli zavàti i na nas n<hto nw obracal uvagu, brat nas,men{i dzeci, pozberal, ta zme po{li za hiù, po{edali naèlwnu travu i a` tedi nam vipripovedal co {e zoz n<m stalo.

– Ked zme {e tak cagali na bruhu y zakva~el z lokcomwdno stebelko i tot kan~ovik maka spadnul to~no oprezomnw. Yki bul kregki odlamal {e na tim mesce dze w nazagrubnucu yk zasadzeni. Zoz nqogo po~alo ~uric take ykl<pkace mlwko. Bul mi bl<zko pri }amboh i y go po~al l<zac.Bulo gorke i malo nwzvi~ajni smak i zapah, alw yk ked bime co{ka omamunwlo. I y l<zal, i l<zal dalwj. Odrazu somvec nw ~ul an< vitrik, an< {u{ot l<scoh, an< p~oli, ta aàn< brata za mnu, po~uvstvoval som yk {e nado mnu hto{kanagina. Otvorel som o~i i mal som co vidzic: yka{ dziv-ka. Mala buravi èlwni vlasi, yk {e nagla nado mnu vlasiwj praveli zavisu nad mox glavu i mnw {e po~alo mucicpred o~mi. Bulo mi yk ked bi mi naraz hibelo vozduhu,lapel som {e za wj vlasi, a vona {e na{meyla:

– Vidzi{, y tota Dziva dzivka, – {epla mi do uha i ypo~uvstvoval yk me lwgko oddzvigla od èmi. No{ela me narukoh, regotala {e, tancovala zo mnu, a kolo nas buli viso-ki, visoki stebla maku, nogi mi uvadzovali do makovihkan~ovikoh, alw mi buli taki lwgki yk i ruhi Dzivej dziv-ki, è {e an< wden nw odlamal. Lwtali zme tak, a vona mirozkazala:

– Do ka`dej tej makovini mu{i{ zaku{ic i vipu|icsok zoz nwj. To mojo bogatstvo i tvojo zubi go mu{ao{lwbodzic. Ked vecej odnw{em tej bilej smoli do svojocarstva, budzem panovac nad vecej lxdzmi. Co mam vecejslugoh, vecej roby na mnw i y godna zavladac zoz najvek{u~ascu {veta.

Odn<mal som {e, alw wj me ruki yko{ mocno, a polwgkotrimali. Zaku{oval som do bezkonw~no vel<h makovinoh, u

13

glavi mi dubonwlo, mucelo mi {e pred o~mi, alw vona nwmala milosci.

– Pu| me – modlwl som x – brat {e prestra{i, baba menabiw ked me vlapi u maku, a co a` rodi~i povedza, nw {meman< dumac - plakal som.

– Lwtali zme dlugo ponad velqki poly zoz mladimmakom, slunko odgore {vicelo, y {e znowl, alw som mu{elzaku{ovac èlwni kan~oviki. Vidzelo mi {e è {e mismrod smoli upil do skori, è me pe~e u garlw, plakal som:

– Znam è som vinovati è som nw sluhal rodi~oh, aokreme babu, alw mu{im pojsc domu, obecuwm, vecej an< raznw budzem uhodzic do maku!

– Bulo barz dlugo, dzenq cali pre{ol, u` {e zacmelo,a poly z makom {e dalwj lwm {ireli, Dziva dzivka bezodpo~ivku tancovala zo mnu, narabyla medzi {orami,natargovala me yk ked bi x barz zabavylo yk {e y mu~im.Vidzel som è {e wj o~i ~ervenwx od radosci kelqo zmesmoli nazberali, vidzel som wj |arnwti zubi dok {e{meyla i zarekol {e è ked preìwm n<}da nw zabudzem totdzenq i v{e budzem stran<c od maku, nw zoscem go an< urejte{oh. I tedi ked me baba pri{la glwdac do zagradi yu` obi{ol vel< hotari, v{adzi bulo maku, za nami ostavalikanti polni bilej smoli, bolwli me usta, tracel somdihanw. ûl som babu yk me dovoluw, alw mi usta bulinwprerivno zavàti i y nw mogol pu|ic an< glasa.

Mi, dzeci {edzeli kolo nqogo |upeni i zastra{eni.Ka`de z nas u glavi prevracal sliki kotri nam opisovalbrat, ka`de {e oglydal ~i {e pred nami nw stvori oddakadzèlwnovlasa i ~ervenooka dzivka, pocerpal è {e ozve }unam zoz regotacim glasom kotri wj vihodzi zoz spretih}amboh, pomedzi |arnwti zubi.

Yk odlwg~anw nam zazvu~al macerov glas kotra nasvolala na ve~eru. Za ve~eru zme mali z makom galu{ki!

14

@ELWZNA BABA

Ked Mikola, o kotrim tota pripovedka, bul hlapec,tedi dzeci nw mali kup~i baviska, alw {e baveli hto z ~im,hto u` co na{ol i komu yk robeli pilqki, yk bi {e tonw{ka povedlo. Tedi sebe hlapci znali z obi~nogo prutazadumac è w kon<k, i i|e yk bi rego~ali {edlaxci go poprahu, bo tedi na ul<coh po valalw nw bulo asfaltu, alwmegki i grubi prah, co napraveli ko~i i kon< drobkaxcizapragnuti }u druku ~er~acogo ko~a. Dziv~ata {e i tedibaveli z babkami, kotrih priberali, ukladali imu{trovali {e z n<ma yk z pravima dzecmi, yk {e to u`dziv~ata znax bavic. Babki nw buli pravi, go~ buli krasni,vlasati, bo buli z ~utkoh kukurici, z tih mladih co maligadvabni vlasi, a zoz starih ~utkoh {e pravelo palati iturn<, za zadumani najkras{i princezi i princoh. Namehoh co buli viskladani pod konkom pod ~as tla~idbi,dok {e ih nw pono{elo na pojd, {e dlugo {edzelo, a dake-di a` i pospalo, bo {e od ma{ini tla~arki htoranatla~ela telw ìto, po calim su{edstve, hlopi i ènirozhodzeli pozno, ked u` i bosorki begali po {ore. A totibosorki to buli stra{ni potvori. Tak golwm babipripovedali ked stra{eli svojo unu~ata naj {e co skorej,i|e u per{im zmerku, zbegux }u domovi. I{e stra{nwj{eod bosorkoh bulo @elwzne kolq~e, pre kotre {e inaj{mel{i z per{im zmerkom ru{ali }u domovi. Ked {elwm spomlo è “Doraz budu begac èlwzni kolq~ata” – to{e a` kvi~aci rozbegovalo ka`de dzecinske dru`tvo. No,ked bi {e dahto dakomu pital yk vipatrax èlwznikolq~ata, nw ci}urne è bi znal povesc, a i ked bi dahto

15

dakomu ponuknul vidzic dawdno take kolq~e nw pristal bi– natelqo to bulo stra{ne!

Bulo tu i{e kojdzeyki potvori, povedzme, Dziva dziv-ka z maku, alw tomu istomu Mikolovi, o kotrim be{eda,naj~astej{e groène zoz @elwznu babu. Bo ~om? Bo pretoè voni mali studnx yk n<hto u valalw, dze{ka pod konkom,u zadn<m dvore. A tam bulo i krasne mesto za bavenw, beganw,preskakovanw {trand`}a, labdanw z rendanu labdu co mu xbaba zo{ila zoz starej boto{i, a pod velqku ygodu bulhladok, a na ygodi velqki, ~erveni plodi od kotrih {ickidzeci buli zamurckani, alw ih bruhi siti. Lwm {e odkralofalat z pupka hlwba i streslo daskelqo sma~ni plodi.Mikola {e znal vidrapac na ~eperki, ta {e {estromvidri`nqovac è yki sebe ygodi naoberal, a voni {emu{eli zajsc z tima co naotresali.

No, ta u tej studn<, golwm tak tverdzela Mikolova babakotra z n<ma ìla u obiscu, bula @elwzana baba. Pravepreto, tota studny i korcela telqo Mikolu, è {e nw mogoloduprec kedi lwm zabegnul pod strehu spu|enu nad studnx,zakuknuc do nwj. Buli na studn< i palanki, alw taki zdeskoh, a deski yk deski, ked {e po n<h ~asto prel<va vodu,a v{el<yk è z kabla plx{nw ked {e polni vicaguw zgl<bini, {vidko zdirvex. Baba nakazovala naj {e dzeci nwpribl<ùx }u studn<, bo @elwzna baba lwdvo ~eka è bi ihz klx~ku ucagla nuka. Alw, yka to baba? Yka to klx~ka? I,naco @elwznej babi taki, zvi~ajni, dzeci, mu~elo Mikolukedi mu lwm na rozum spadla studny.

I raz, bulo barz dopito i goruco, ta an< hladok ygodi nwpomagal, pribl<èl {e Mikola }u palankom. Z <h gl<binibila priwmna {viòsc, co na tej goru~avi bulo i|epricaguxc{e. Za totu {viòscu von {e i mamunwl, ta {etak barèj nagnul nad studnx, a mokra verhny deska mu takpriwmno, laskotaco, o{vièla goli bruh. @adaxcipomocn<c toto priwmne ~uvsto, Mikola {e calkom opar napalanki, a` nagnul. I – deska pukla. Pod Mikolom {e nogizo{l<sli, dzvigli do gore i von z glavu gorebzdom ru{el }u

16

vodi. Voda plxsla i pred n<m {e odrazu otvorel yki{novi, nwpoznati {vet! Nw osetel von dze go z klx~kuzakva~ela @elwzna baba, lwm naraz pohopel è w vlapeni!

– Go-go-go! – ~ul wj regot, alw x nw mogol vidzic, bogat, glava mu bula nadolu, a glas @elwznej babi {e ~ulyko{ od gore. – Yki {umni hlap~ik. Lwm ked budze iposluhni, godna som {e z n<m spomognuc!

– Pu{ce me otadz – zaplakal Mikola – Budzem dobri!– Co zna~i “Budzem dobri?”, vidri`nqovala {e

@elwzna baba – Ked nw sluha{!– Y scel lwm vidzic – proboval {e vigvaric Mikola.– Vidzic, vidzic! Ta ~i {e to {icko mu{i vidzic, ga?

Bulo ci povedzene è y zla, è {e odo mnw mu{i{ ~uvac.Nw verel {i!

– Y dumal lwm è sce stra{ni. Nw znal som è sce i zli– pravdal {e Mikola.

Nw znal {i? Nw nau~el {i totu pisnqo~ku:

Zla baba, zla,trojo dzeci mawdno hodzi do {kolidruge {iw bo~koritrece {edzi na kamenq~kutrima p{i~ka na remeqn~ku!

– Znam y to, alw, som nw dumal è to o vas, – yjkal {eMikola. – Co zo mnu porobice, teraz?

– Teraz {e ti mu{i{ postarac kolo mo<h dzecoh, bo yidzem po studnqoh, streèm za nwposluhnima dzecmi, amo<m vec hibi mac, odnosno pestunka. No, ta ti im terazma{ buc pestunka!

Ta tak Mikola {e takoj lapel do roboti: vàl za rukunajmlad{e babovo dzecko, bridke, a` stra{ne, a nwdobre,vir}ace i lyrmace yk i vona sama, ta gajd, vodzi go do{koli. A u {koli u~itelq i{e gor{i }u {kolyrom yk jogoocec ked von daco zvityì: sto< na dzveroh, lisi, a z

17

tirsovku u rukoh, okulyri mu na nosu, nwpriwmno {kul< naMikolu:

– Ti nw{ka odvituw{ za toto dzecko? – pita {eMikolovi. – Merkuj, ked von daco nw zna, ti dostava{ popalqcoh!

Po~ala godzina, a babovo dzecko glupenke, nw zna n<~.A` {e Mikolovi vidzelo i è nw sce znac, bo è {e mupa~i patric yk von duw do palqcoh ked go u~itelq vderi pon<h! Vidzi von è nwt pomoci, lwm privolac na rozum totoco nw tak barz merkoval ked u~eli razwdnu. Ta po~al {eptacistomu tomu {kolyrovu: Raz wden, wden, raz dva, dva i takdalwj, pokly cala razwdna nw bula bez gri{ki, yk po vodi,videklamovana.

Lwm co {e vracel z tim najmlad{im zoz {koli, a totco {il bo~kori go do~ekal nagn<vani:

– A y naj sam sebe mascim oputu? Bo~kori mu{a buc dove~ara gotovi, a skori mi nw porihtani. Ih {e per{e mu{imokri roz}aìc, bo y a` vec moèm {ic z n<h! êkaj-lw,~ekaj! Povem y maceri yki {i lwnxh, – zagroèlMikolovi, ta {e tot lapel }azlovac po mokrih {merdzacihskoroh, z ykih {e dakedi pravelo bo~kori, obuj bez kotrejnw bulo an< wdnogo parasta, obuj kotra talpi na{ih starih~uvala i od grudoh, i od scernynki, i od kopa~oh.

[nural bo~kora{ skratu skoru z oputu, yk zoz daykugrubu cvernu, drilyl totu oputu zoz {idlom prez pred timvidlobani dzirki, nadzival na kopito, tlukol z ykim{ikmlatkom, i naisce – vi{la to dobra bo~kora: per{e wdna,vecka druga.

Gej, alw tu u` pred ve~arom, a gevtot treci, co {edzina kamen~ku lyrma:

– Z mo<m psom {e nwt hto prejsc! Duma{ {e ti lapicdo roboti? Tot pes nw vitrima tak cali dzenq ku~ac kolomnw, a mnw u` ruki zbolwli yk {e z n<m natarguwm. Pokly èbudzem ~ekac odmenu!?

Vidzi Mikola è to lwm na nqgo ~eka, ta skokom, hva-cel tot remenq~ok z hlapcovih rukoh, a pes yk na rozkaz,

18

sko~el, pocagnul go i Mikola {e za n<m rozbegnul, beì zan<m, alw beì, a beì! Mikolovi u` du{a vihodzi na nos,nw ma dihany, pada i ruki mu cerpnx, kolwna podrapani ipostlukani od padanay, u glavi mu gu~i bo nw ma vozduhu iked raz, nogi spod nqogo vibegli i von {e rozcag dolun<c,na bruh yki w dlugoki! [icko {e kolo nqogo zacmelo, celomu zacerplo i yk ked bi prez yku{ dalwkosc prepoznavalglasi:

– [vidko, {vidko, mu{i {e z nqogo virucic {ickavoda, – ~ul nwysno, mi{ali {e glasi nad n<m. Vecpo~uvstvoval macerovu slizu na svowj tvari i ocovo rukiyk go dzvigax zoz èmi.

O tim yk Mikola spadnul do studn< i yk {e jogo{estri zna{li ta skri~ali na oca, kotri na |esce, praveru{el è ponal<va do ~erep~ka vodi ka~atom, ta bul bl<zko,{e dlugo prepripovedovalo, okreme na pradkoh. Medzitim,o tim co Mikola doìl ked spadnul do studn< i ked sluèlu @elwznej babi, dlugo n<hto nw znal. Ked u` bul stari iked mal svojogo unuka, ti` Mikolu, {icko vipripovedalsvojomu unukovi a von, ni-a toto zapisal.

No, pravda, moglo {e u` tedi takoj znac è tam, na dnustudn< bulo co{ka stra{ne, bo {e od tedi Mikola barz pre-menwl. Tak, prej} noci, postal per{i rahunko{ u klasi, avecka ked po{ol za {e}erta, bul najvrednwj{i medzi timaco vwdno z n<m u~eli remeslo, ta z nqogo postal najlwp{icipelar u valalw. Tedi {e u` bo~kori kus pokus traceli zhasnovany, alw ked trebalo – znal napravic i bo~kori! I,gvary è {e barz rozumel do dobrih psoh. Alw, o tim {elwp{e opitace jogo unukovi, bo yk povedzene, {ickiMikolovo tajni prenw{eni na jogo unuka, Mikolu!

19

@ELWZNI KOLQÂTA

Od daven davna {e znalo: ked {e zmerknw, dzeci mu{abuc doma. Bo, ked {e spu|ela cmota na èm, tedi do valaluprihodzeli stra{ni stvari. Preto star{i buli zadluèniklwpac dzecom è ked u~ux paceri zoz valalskej turn<, vec{e pretarguw ka`de bavisko i beì }u domovi. Doma ih~eka umivanw, ve~era, i molitva u poscel< pred spanqom. Ivec {e mu{i co skorej zaspac, a rodi~i, baba i d<doostavax kolo lampi i|e daco porobic, ked nw in{e golwm{e poradzic co hto z n<h xtre ma porobic. Dzeci moùprisluhovac o tim, u` kelqo ~ux i rozumy, pokly ih son nwzvlada. A dotly {e mo`, bome kojco i nasluhac, a be{edastar{ih dzecom najlwp{a kol<sanka.

Htori dzeci nw sluhali, im {e groèlo zoz @elwnimakolq~atami o kotrih n<hto nw znal pripovedac yk vipatrax,lwm ka`de znal povesc è su stra{ni, è kadzi voni prej-du tam nw ostanw an< wdno dzecko. Pozberax go i odnw{u get– hto zna dze, i n<hto nw zna co {e vec z togo dzecka stanw, aked daco nwpoznate, to nw moè buc dobre!

Wden Vasilqko bul dobre dzecko, alw barz lxbopitl<ve.Mu~elo go doznac prave toto co {e od nqogo najbarèjskrivalo. Babi {e znal dopitovac o tih ~udoh co star{i napradkoh spominali, alw go n<yki odvit nw zadovolqoval.Okreme go cikavelo:

– Babo, y bi golwm raz zakuknuc ked prehodza po {ore@elwzni kolq~ata, yki to voni?

– Sinu moj, naj ci take daco na rozum nw prihodzi, –opominala go vona – bo ci budze guy, a co y budzem bez svo-jogo unuka? Hto me dotrima dok budzem stara, i ked som nw

20

godna starac {e o sebe, hto mi pogar vodi doda, hto minatopi, hto mi ruki zloì?

Dzvigala baba na najvis{i urovenq ozbilqnoscunukovej utrati, lwm è bi sebe Vasilqko na tvardo vàldo glavi è ked {e zmerka mu{i ru{ic domu.

V{el<yk, yk i nw{ka, i tedi dzecom bulo najslad{ebavenw prave ked {e trebalo rozhodzic. Lwm sebe zadumaj:prave na ce pri{ol {or buc tot co predvodzi {or dzecohpolapanih wdno za druge, a toti na krax, zalwtn<ki, lwmodpadux, bo ti tak shopno i {vidko meny{ naprymi beganyè voni traca rovnovagu, farux i odkva~ux {e, vivracaxdo prahu, a tebe na rozume yk odkva~i{ za sobu a` i vlasno-go brata, a nw lwm najlwp{ogo pajta{a za n<m, a vono –babov ~i macerov glas kotri nw mo` presluhac: “Domu!”

Abo, bavice {e na mosti, udava ci {e sceknuc spodmosta, polapanih rukoh dzecoh nad glavami tih co pod n<maprebegux, naj ce nw zalapy i primu{a naj ti budze{ slupmosta co lapa, a vono – domu!

Tak i Vasilqko, co {e in{ak dosc trapel buc medzilwp{ima i ve{tej{ima dzecmi, ta {e mu v{e yko{ u{loè bi bul zalwtn<k, nwdze~nw ohabyl bavisko na {ore, avidzelo {e mu è {e prave jogo babi glas per{i ~ul, ta zan<m kri~a dzeci: “Gubibanda!”

Yk i po drugi yrn< ve~ari, i togo majskogo {ickopahlo: zoz zagradoh rozkvitnuta ovoc i per{e kvece, zoz~erykoh kolo yrkoh i z drevoh pahnyci kvetni l<sto~kao{ivali {e po dra`koh, a vozduh co belavel u zmerku,ru{al {e pomali i pravel lwm telqo vitriku è bi totipahoti rozno{el, ta na babov glas Vasilqko z nogi na noguru{el domu ve~erac i spac, go~ {e u n<m {icko bunwlo:

– Babo, {icki dzeci i|e vonka, lwm y mu{im vojsc –bunwl {e.

Baba mu lwm nalyla {olqku ceplogo mlwka igvarela:

– Budu voni scekac, a` peti bic do zadku, bo doraz budubegac @elwzni kolq~ata.

21

I tak Vasilqko lwgnul pod perinku, alw mu son n<yk nwi{ol na o~i. Co sam son nw prihodzel, alw i von {e staralnw zaspac, dal {e na to è do~eka toti stra{ni @elwznikolq~ata. I è ih na koncu uvidzi i o{vedo~i {e yki su i~i voni naisce i stra{ni. Ta naj {e z n<m stanw u` co {ema stac, golwm {e godzen hval<c pred pajta{ami è vidzeltoto co z n<h an< wden i|e nw mal {melosci vidzic!

êkal von, ~ekal, osluhoval glasi z kuhn<, prepoznavalmacerov i ocov, babov i tot najgrub{i d<dov, alw u` nwbarz rozumel co pripovedax. Dakus i preto bo {e mu glasimi{ali zoz ~erkanqom lo`koh do tanwroh, bo voni poznove~erali, po tim yk ponamiryli statok i poumivali {e, adakus i preto è voni wdno drugomu gnwtka upadali doslovoh. To mu i zavadzalo, alw i pomoglo uvagu obracic naglasi co prihodza z ul<ci. Otamalq {e ~ulo psi yk bre{u,ridki ko~i kotri pozno prihodzeli z poly. [icko nad-glasala godzina ked vderela fertalq, a vec i pol. Dumal èto u` na dze{atu, bo glasi postavali v{e zaglu{en{i.

A vecka, odrazu, co{ka |erep~alo! @elwzne – pre-poznal zvuk. Naglo i yko{ takoj tu, pod oblakom!

Sko~el Vasilqko z poscel<, otvorel oblak i poneè vonnw bul visoki, {ednul na nqgo tak è nogi spu|el dolu. Uistej hvilqki co{ka go hvacelo i po~alo {e kotulyc z n<m.U stvari, jomu {e vidzelo yk ked bi bul u daykim velqkimgordove, polnim z prahom, kotri {e koturbi~a po ul<ci, tak{e obracaxci sam kolo svowj osovini vihodzi z valalu,prehodzi po ykih{ik paìcoh, i idze, idze, a ~erep~imocno, a` mu u uhoh dzvin<! Stanuc bi von, i zakuknuc dzew, alw nw moè. Obraca {e Vasilqko, obraca, raz mu glavagore, raz nogi, raz {e mu vidzi è spadnw ta vderi zoz sobutak è {e rozbri`nw, a vec {e yko{ {icko primiri, nahvilqku, ta vec po~ina oznova.

I – na koncu, yk ked bi dahto spu|el velqke èlwìvona kaldermu, tak |erep~alo! Vasilqko po~uvstvoval è {ezastanovel. Otvorel o~i, rozpatral okolo, alw nw vidzel n<~– vidzel lwm cmotu dookola. U stvari, v{adzi bula cmota,

22

lwm telqo vidzel è sto< oprez ykej{ik dziri z kotrej {erozl<va mocne {vetlo, tak è go calogo obl<va i von mu{ikl<pkac, bo patric do {vetla nw mog.

– Pridz bl<èj – ozval {e }u nqomu yki{ glas. Nwmogol rozlu~ic ~i to hlopski, ~i ènski, a moèbuc bul iglas daykogo dzecka, kotromu usta zavyzani z husto~ku.

Zlwknuti, Vasilqko napravel wden kro~aj i opital {eboy`l<vo:

– Hto {i?– Y Hto{ka i tvoj som pan. Budze{ u mnw sluìc dok

nw zasluì{ o{lwbodzenw. Ti zna{ co {i zavinwl imu{i{ totu svox vinu vipokutovac.

– Alw, y spal, a ti me prebudzel! – vigvaryl {eVasilqko.

– î bi nw?! Tak {e moè ka`de vigvaric: ked z ren-danu labdu zbiw{ gl<nynu kanti~ku co {e su{i na plocikupove{ è {e sama rozbila, ked zapo`n<{ do {koli, topreto è ce n<hto nw prebudzel, ked pod tobu puknw lyd nabe}elx, ti nw dumal è w taki cenki.... Tak?!

– Teraz som naisce n<~ nw vinovati – pravdal {eVasilqko.

– U {ore, moème {e nadmudrovac kelqo lwm sce{, alwmoèm ci povesc è {e mu{i{ barz postarac yk to zo mnuvivedze{. Teraz gibaj tadzi i lapaj {e do roboti.

Vo{ol Vasilqko do tej o{vicenej dziri, alw tam ti`n<~ nw vidzel, bo {vetlo kotre {e zl<valo kolo nqogoonwmo`l<vjovalo mu vidzic ~i to muri kolo nqogo, ~iotvoreni prostor. Oglydal {e, oglydal, alw nw vidzel n<~.I n<kogo.

– Ked {i Hto{ka, mu{i{ mi pomognuc co{ka? – zdo-gadnul {e Vasilqko.

– O palw ti {e jogo, yk {e von zna{ol – na{meyl {eglas. – Naj vidzime yki hasen moème tu mac od tebe. Trebalobi pozametac, bo na{mecene, alw ti mu{i{ najsc metlu!

Duma Vasilqko, duma i ru{el tak yk i u <h obiscu, ked{e uhodzi z konku, do priklwta, za dzvermi sto< metla.

23

Obracel {e na pravi bok, namacal z ruku porisko, inaisce, na {vetlo vicagnul metlu. Vlapel x i rozmahovalz nx l<vo-pravo, ta sam vidzel yk dzviga prah, bo {e na tej{vetlosci praveli hmarki z nqogo.

– Naj vidzime yk zastanovi{ tot prah – yvel {e znovaglas. Vasilqkovi bulo ysne è von provadzi ka`di jogo ruh.

Vracel {e Vasilqko na po~atok odkadz ru{el i namislomvracel metlu na mesto odkadz x i vàl. Teraz znal ̀ e bi kantaz vodu mu{ela stac takoj za dzvermi, na l<vo è bi {e tot htouhodzi do priklwta nw po{pocel na nwj, a è bi bula pod rukutim co smydni pridu zoz dvora, zagradi, abo z ul<ci napic {evodi. I naisce, na l<vim boku od uhodu, go~ mu {vetlo i dalwjbilo do o~, ta n<~ nw vidzel, namacal kantu z vodu. Nagnul x ioprez sebe tamadz kadzi zametal popirskal z vodu i hmarkiprahu {e zlwgli.

– Zakon~el som i tot zadatok – gvarel Vasilqkood{melwni. – Teraz bi{ me mogol vracic domu, bo me buduglwdac.

– Ga, ga, ga – zaregotal {e Hto{ka – ti duma{ è taklwgko mo` vipravic ked daco zavin<{.

– Obecuwm è vecej nw budzem robic toto co mi star{izabrany – gvarel Vasilqko.

– Toto ti obecaj svowj babi, svo<m rodi~om, a y nw mamco veric ~i nw veric. Y ce mam pravo zatrimac ked nwzloì{ predvidzeni ispiti. No, teraz, naj vidzime ykri{i{ najvek{i zadatok: ma{ mi uvaric x{ku, alw tu ni-a u kuhn< nwt n<~ z ~ogo uvaric, a ma{ mi x posluìc taknaj x powm, a nw mam an< wdnu lo`ku! – rozkazal Hto{ka. I{vetlo {e zmen{alo, a Vasilqko vidzel è pred n<m co{kayk kotlynka, tu i yki{ik kotl<k, i n<~ogo vecej.

– Ked ci treba pomoc, moèm ci povesc lwm telqo ènakadzi vidze{ vonka, oba~i{ è mam zagradu, alw vonan<}da nw obrabyna, ta u nwj nwt n<~ogo za wdzenw – uputel goHto{ka.

Vi{ol Vasilqko i, naisce, teraz ked {e mu u` o~i kusprivikli, vidzel pro|a kotri ogradzux zagradu u kotrej

24

nwt n<~ogo, lwm trava. Dawdni z tih travoh prepoznal, bo muznala mac rozkazovac naj naskube pra{atom folqovki,taraski, ~iscecu, lobodi, a z dawdnima {e z hlapcami napaìci a` i bavel. Z wdnej travi dziv~ata najvolwli tar-gac yki{ik drobni mali po}a~iki, a znal è {e malimgu{atkom v~as nayr {eka mlw~ni l<sto~ka lampa|ikoh,togo dzivogo kveca co kvitnw na òvto-gu{atkovoruì~ki, a ked voni prekvitnx, vec {e dziv~atom dotvari dux lwgki previdni }ombulqki co lwtax yk malibili motilqki.

Natargal Vasilqko kregki èlwni l<sca, poskubal ih ykmogol, bo noà n<}dze nw bulo, urucel do kotl<ka, zalyl zvodu co i|e bula u kanti, i podpalwl ogenq u kotlynki~uhaxci wden do drugogo dva drevka co <h virval z plota.Nakladol nadosc nalamani drevka na ogenq, a ked {e l<scarozvareli urucel do tej x{ki èlwni po}a~iki kotrinaoberal za tot ~as, dobre z yku{ pal<~ku, virvatu z ploci-ka, popriciskal, ta {icko zdabalo na ka{u. Vec vi{olznova vonka do zagradi i tam kolo pro|a vicagnul daskelqonadovo pal<ci. Polamal ostoro`no pal<ci na civki i naju-datnwj{u spu|el do ka{i:

– Naj {e pa~i, panw Hto{ka, tu ci zdrava i sma~naka{a, z n<|ogo u obiscu stvorena, a z n<|im z obiscaposluèna.

Nw mogul vidzic Vasilqko hto to tot co pohl<palx{ku, bo {e {vetlo z muroh znova pomocnwlo i jogo o~omzavadzalo vidzic ~i {e dahto, i hto {e pribl<èl }ukotl<ku, lwm oba~el yk {e u n<m ka{a zmen{ovala i –nwstala.

I ~ul yk Hto{ka hl<pa, yk l<}a, prosto mogol zadumacyk mu zihodzi do velqkogo bruha. Ked pohl<pal x{kuHto{ka zadovolqno mocno rignul, co potverdzelo o jogonagadovanx è ma velqki bruh, ta gvarel:

– No, naisce to dobre bulo. Dokazal {i è {i valu{nii oseteni, alw na {ore dokazac è y menwj oseteni od tebe.Teraz ti mnw mu{ic postavic tri zagadki, bo y ih barz

25

lxbim. Y ih dluèn odgadnuc. Za ka`du zagadku kotru somnw godzen odgadnuc dostanw{ dayki odpust. Ked per{u nwri{im, vecej me nw budze{ mu{i{ sluìc. Zna~i, keddrugu odgadnwm, ti budze{ {lwbodni, alw ostanw{ tu, bo ciodkriwm dragu do domu lwm ked som nw godzen ri{ic druguzagadku. Yk placu za trecu taku dobru zagadku è x y nwgodzen odgadnuc, dostanw{ darunok co ci budze sluìccali ìvot i pomoè ci buc uspi{ni: nau~im ce naj {e n<od ~ogo nw bo<{. Y dumam è to po pravdze, y barz trimamdo togo è som dobri zgada~ zagadkoh. Poteraz mi i|e n<htonw zadal zagadku htoru som nw znal odgadnuc. Dogvarene?

– U {ore, yk bim in{ak i mogol – zloèl {e Vasilqkoi zamodlwl: – êkaj-lw, naj per{e rozdumam, moèm?

– Moè{ – zloèl {e Hto{ka.– Co to: [tiri tiki, dva apatiki, sedme zamahajle?

– postavel Vasilqko per{u zagadku, kotru go nau~el d<do ikotra {e mu v{e barz pa~ela.

Nastala cihosc. Nw vidzel Vasilqko n<kogo, alw ~ul yk{e Hto{ka morduw: “Gm, gm.” Dakus ciho, a vec znova, tam,dze{ka za {vetlovim murom ~uw toto “gm”, naka{lqovanw,zagakovanw, a vecka o wden ~as Hto{ka pripoznal:

– Nw znam, pove{ mi? – î to zna~i è som {lwbodni i è ti vecej nw ma{

vlasci nado mnu, tak? – scel {e do{ve~ic Vasilqko. – Tak – gvarel Hto{ka, i zmen{al {vetlo tak è

Vasilqko znova vidzel prostorix u htorej {e nahodzel, taa` i wdnu pato~ku kolo kotlyni na htoru {e od{melwl{ednuc.

– Gajde, povedz mi ri{enw – modlwl Hto{ka.– Nw krivoc me è ci nw verim i è ci povem a` dok

budzem vidzic yk prejdzem zoz drugima dvoma zagadkami –obezpe~el {e od sprevodzki Vasilqko.

– Dobre, gajde, naj ~uwm drugu zagadku – bul nwscerep-zl<vi Hto{ka.

– Lwè, lwè, po èlwè, du{u nw ma, du{u veè –vipoved Vasilqko.

26

– Znova nastala cihosc, znova naka{lqovanw, korma-canw i mur~anw:

– Gm, gm, hto bi poved è me wden {aputrak nadmudri –oba~l<vo znwmireni preùbronwl konw~no Hto{ka. – Gajde,nwscerpezl<vi som, povedz co to.

– Ej, i y {e nw dam tak lwgko sprevesc. Gajde, prevedzme nazad do mojogo domu – vimagal Vasilqko. – Co mivredzi è som {lwbodni ked som tu u ce i nw znam {e kadziru{ic, yk {e vracic domu – vimagal Vasilqko. – Vodz me.

I yko{ pocihi, skoro nwoba~l<vo po~uvstvovalpospanosc, ta ked {e od {viògo nocnogo vozduhu rozba-torel, odrazu pohopel è {e na{ol na istim oblaku nakotri {ednul zve~ara, u hiì u kotrej i|e v{e spal nadrugej poscel< jogo brat.

– A treca zagadka – opital {e Hto{ka, kotrogo pregrubi cin< drevoh popod oblaki i noc Vasilqko i dalwj nwvidzel, lwm ~uvstvoval jogo prisustvo.

– Obecuw{ mi i treci darunok? – opital {e Vasilqko.– Obecuwm, alw per{e naj vidzime ~i ci {e uda i na

treci zavod me sprevednuc – gvarel Hto{ka.– To n<yka nw sprevodzka – pobunwl {e Vasilqko, – toto

odgadnuc znax u nas i dzeci. Treca zagadka gla{i: Co to,men{e od maku, a nw mesci {e pod lavku.

Hto{ka zdihnul tak è {e a` koruni na drevoh zatres-li i ptici co nocovali u gn<zdoh na <h konaroh vilwtli docmoti, a valalski psi po~ali brehac.

– Nw mo`l<ve è som glup{i od ka`dogo dzecka –mur~al Hto{ka.

– To nw mu{i zna~ic, to moèbuc lwm preto è nw ma{d<da i babu kotri ce moù nau~ic zadavac i odgadovaczagadki – umirjoval go Vasilqko.

– No, dobre, dluèn {i mi {icki tri odviti – vima-gal svojo pravo Hto{ka. – Yk som vipolnwl dva per{i obe-cunki, tak ci obecuwm, è vipoln<m i trecu.

– Dobre, verim ci – gvarel Vasilqko. – Sluhaj: ri{enwper{ej zagadki konq. Ma {tiri tiki, to nogi yk pal<ci na

27

kotrih sto<, dva apatiki to jogo uha u kotrih mu {e pravimasc è bi ih za~uvalo od kal<~eny, a sedme zamahajle – tohvost z kotrim maha.

– To bim n<}da nw odgadnul, yka ci to zagadka –mu{troval {e Hto{ka. – Gutor dalwj.

– Druga zagadka menwj zbunxw, go~ vecej obecuw: togajziban. Von lwè, caga {e po {inoh htori èlwzni, nw madu{u bo w ma{ina, alw voì du{i, bo voì lxdzoh.

– Tota ci zagadka naisce dobra i mogol som x znac dasom bul mudrej{i, bo i y mam vyzi zoz èlwìvom, a i zdu{ami tih kotrih zberame po ul<coh ked {e zmerknw, a kedvoni nw poscekax. Tota treca mi calkom nwrozuml<va. Ykmoè take daco malx~ke, men{e od makovogo zarenka, a nwzmescic {e pod lavku. [a pod ka`du lavku wst telqo mestaè dakedi pod nx skluba~eni i pes, i ma~ka, a mesci {e aì dawdno dzecko ked {e tam z n<ma sce bavic, abo ked {ebavy na d`murki, ~i skrivax od star{ih, bo daco zavinwli.

– Rozumenw ma vecej boki. Ti rozdumuw{ lwm tak ykvidzi{, a to treba rozdumac i o drugih prikmetoh ka`dejstvari, nw lwm o tej co ci {e x spomina i co x vidno na per{ipopatrunok. Zloì{ {e zo mnu è dim men{i od makovogozarna: taki mu zarna drobenki è lwta yk hmarka z pari, aprobuj go poloìc pod lavku, nw godzen {i, an< n<hto, bo pravepreto è w lwgki i ceplwj{i od vozduhu drape {e gore.

– No ked tak, vec ci ì~im naj bi {i cali ìvot spa-tral stvari i z nwvidl<vogo boku. Odberam od ce strah prednwpoznatim i nwysnim, bo to toto co gamuw lxdzoh kotri biin{ak mogli velqo vecej poscignuc u ìvoce. Nw boj {eod stra{nih pripovedkoh, voni lwm dokaz è lxdze velqokojco nw znax, a od nwpoznatogo {e lxdze boy. Nw pocerpaji nw odstupaj n< pred ~im, viprobuj svojo moci isposobnosci yk {i ih viproboval tej noci, ta {e z tobubudu ce{ic i tvojo rodi~i i tvojo priytelw, a tvojonwpriytelw ci nw godni n<~! – vigvarel to Hto{ka i nwstal.

I n<}da go vecej Vasilqko u svo<m ìvoce nw stretnul,an< u snu, an< na yvi. @elwzni kolq~ata ostali lwm

28

pripovedka z jogo dzecinstva, a ked virosnul velqki inarukoval, tedi {e zorvala velqka pvetova vojna. U nwj {evon vikazal yk barz {meli voyk, ta go posle vojni zatri-mali i vi{kolovali za pilota. Dlugo lwtal po dalwkihvisotoh, obi{ol {vet i vidzel vel< ~uda, alw mu zanav{eostalo yk najvek{e toto co do`il wdnej majskej noci uvlasnim valalw, ked go na velqku spokusu polo`eli@elwzni kolq~ata.

29

ZAKUTNA BABA

Ked {e z obisca star{i rihtax pojsc, povedzme, doKocura na Kirbaj, abo do Dxrdqova na Velqku noc, bo {etam, yk u` znace, toti {veta slavy na in{aki datumi,najdze {e dahto hto zna pogubic dzecku vozbudzenw preo~ekovanw putovany. Star{i {e upinax potolkovac mu ~omprave teraz nw moè i vono pojsc: è w prehladzene, è nwtmesta u avce, è toti tam, co {e do n<h idze, nw max malidzeci ta mu budze dopito, bo {e nw budze mac z kim bavic.I tak u` hto zna co {e vidumuw, lwm è bi {e go odbilo oddragi.

Bri}a to, alw to v{e tak bulo, lwm {e toti bri}i skorejin{ak ri{ovalo. Za toto bula u ka`dim mesce zadluènayka{ bridka, stara, i stra{na baba, znali x opisovac ykpravu bosorku, nosatu, a` è wj z wdnej bradavki na verhnosa ro{nx vlaski, è w baxsata i a` è ma dòbaci vlas-ki na bradi ta barèj zdabe na d<da, yk na babu. Zna {e, vonau cmim, ~arnim, oblw~ena, zagulyna do {trikanej hustki iogepana do husto~ki za glavu kotra zavyzana na pi|ok, a tozna~i tak è wj nad ~olom stir~a yk dayki ro|ok, to vamtak prelamana husto~ka è w na trougelqn<k na verh ~ola,spod htorogo stir~a {ivo-òvti masni vlasi.

No, ta, ked dawdno dzecko barz scelo pojsc vidzic ykito, napriklad, slavni kocurski kirbaj, vecka {e mu poved-lo è budze mu{ic totu istu babu pobo~kac, a vona gooblapi i do plwca mu poucera svoj dlugi i gerbati, asmarkati nos. @e to wj obovyzkovi pozdrav ka`domu htoper{iraz na|ivxw toto mesto, take daco yk uhodn<ca.Drugi raz {e u` putovac moglo bez togo.

30

Ked Irinka bula i|e barz malka, bula lxbopitl<va iscela isc v{adzi dze drugi i{li. Nagoda bulo pojsc nasvadzbu do Kocura, alw wj rodi~i takoj potolkovali yki wjzadatok za per{u na|ivu. Nwzlxbelo {e wj toto, ta {epo~ala a` i predumovac. Najbarèj verela babi è x nwpospreveda, ta {e wj, ked x baba ukladala, dopitovala:

– Babo, nw ci}an<ce mi? Naisce {e to tak mu{i?– Mu{i, dzecko mojo – u{u{kovala x baba i o{miho-

vala {e. – Alw babo, ti bula dakedi u Kocure?– Gej, bula som i|e ked som bula mala, z mox maceru i

ocom – pre{ve~ovala x baba, postala pri nwj dok nwvimodlwla “O~ena{” i “Angel~ku moj”, ta po{la po svowjroboti.

– Babo, a yka bula tota baba co {i x mu{ela pobo~kacu Kocure – predluòvala z pitanymi Irinka zafri{tikom.

– Ga, taka è som {e od nwj barz zlwkla i, co naj cipovem, dlugo som {e zrivala pred spanqom posle togo yksom {e vracela z Kocura.

– A barz ce scisla ked ce oblapela – dopitovala {eIrinka, kotra barz nw lxbela yk x v{e posciskala macero-va {estra ked pri{la do n<h z Dxrdqova na Kirbaj.

– Yj, bome barz – gvarela baba – a` mi kosci popukali!Irinka bi {e a` stresala ked zadumovala yk to ma vipa-

trac ked ce taka wdna zagulyna i baxsata baba oblapy, ked cipukax kosci, a ti x ma{ i|e i obo~kovac dok vona ucera nosdo tvowj novej {matki, do kotrej ce priberax ked idze{ nagoscinu, abo na svadzbu. Ta ked vidzela è mac i ocec {edaxdo ~ejzi, porihtani na dragu, an< wj nw bulo àlq è x nwvodza, an< nw zavidzela star{ej {estri è {e pi{nozmescela na sic medzi maceru i ocom. Vona ostala z babudoma u ci}urnosci, a z babu ostac doma, yko{ bulo i kras{eyk ked tu buli {icki, bo vec mogla buc “babova wdin<ca”, ykx baba znala rozmazovac tedi. Ked nw bulo maceri, baba, xvera, nw pratala yk vona, rovno po daykej roboti: ta prinw{

31

toto, ta odnw{ gevto, be` and< yv naj ohabi za nas kanti~kumlwka dok podo<, ta odnw{ do su{eda ro{tu co zme xpoì~eli, ta v{e take daco. Babi lwm dakedi nakrucalarendi na civku ked tkala kerpari, abo {edzela pri nwj dokvona spu|ovala klo~e na pokrovci. Okreme lxbela ked u`pri{lo do togo è baba po{ila pokrovci i na n<h krajomvipisovala dva lilovobelavi smu`ki, zoz |eto~ku kotruma~ala do rozpu|enih pacero~koh prinw{enih z apatiki.Raz {e wj udalo tawmnw vàc zarenko z tih pacero~koh, alw x{icki {vidko odkrili bo dothla palwc z }ambami ta wjpoliloveli, a i palqci wj vec buli dlugo, dlugo kafovo, yki d<dovi od kureny ba}ova.

– Pofojtuwce i mnw i toti dzeci z tim ba}ovom –dudrala baba pre jogo kurenw, a Irinka sanovala d<da, boznala yk to ked {i vadzeni, alw an< sama nw lxbela smrod zci}ara.

– A ti nw zna{ n<~ mudrej{e lwm vodzic starosc co yrobim, prava {i zakutna baba – nw ostaval wj d<do dlu`ni.

– Udyn, nw mudrujce, alw pozametajce dvor i dra`ku naul<~ki z metl<novu metlu – nw ostavala mu an< baba dlu`na.

– U` w s~uhana od telqogo zametany! – vigvaryl {e d<do.– Napravce novu, {a tam vam metl<na – oddudrala bi

baba, ta odhodzela za svox robotu, a roboti v{e mala.Znal d<do dluèj podudrac è baba vodzi cudzi bri}i,

a ma nadosc svowj roboti kotru nw star~i pokon~ic, ta najgo ohabi na mire.

Irinka dobre zapametala è d<do ~asto gutorel babi èw yk zakutna baba i to {e wj barz nw pa~elo. U svowj glaviyko{ povyzovala totu babu co streè ~i dahto per{irazuhodzi do valalu, zoz zakutnu babu htora biva u Babinimkutu, od ~ijogo besa pocerpali {icki Keresturci, anajbarèj toti na Medw{u i Seli|u dze buli poly kotriper{i stradali ked {e dzvigla hmara z Babinogo kuta.Zapametala zastarani ocovo i macerovo popatrunki na totbok i yk x i {estru urucovali do ko~a i drin}ali domu èbi scigli skorej zaporu.

32

Posle takih pocerpanqoh naisce znala naisc velqkabury, z kamencom, vitor lamal konari, no{el bradla zoz{enom i slamu, a najgor{i bul strah kotri vo{ol medzilxdzoh ked {e to, a tak bulo naj~astej{e, slu~ovalo utla~idbi. Toti co nw postar~eli poko{ic, bali {e è imìto zbiw na nogoh, toti co poko{eli, bali {e è imrozruca maradiki i poroztresa snopi po polx, a toti pritre{ki, ponaglyli co skorej snopi ìta prepu|ic prezma{inu è bi {e z klaskoh vidvowlo zarno na hlwb, ykgutoreli, è bi toto zarno co skorej bulo u mehoh.

Alw, dn< tla~idbi, go~ znali buc prervati z burx, dze-com buli i najkras{i: na mehoh zloènih pod konk dok ihhlopi nw pono{a na pojd, to bulo dzecinske carstvo, turn<z naskladanih mehoh postavali palati, ma}azini, dutyni, tau` co {e dzecinska mriy zdogadla, a baviska ~astozakon~ovali tak è zunovani dzeci, od dnqovej goru~avi,begany za tre{ku i vozbudzeny pre tla~idbu u obiscu isu{edstve, sladko pospali ta ih rodi~i taki zamurckanilwm pouno{ovali na poscel<, bo ih sanovali budzic.

Irinki n<yk nw bulo ysne yk to na tim {vece wst wdnaspodoba kotra u sebe ma take zlo i taku moc robic stra{nistvari, yk co tota baba u kuce hotara co posila kamenwc iburx! Hto wj lwm to dopu|uw stra{ic dzeci co scu pojscna kirba< i {veta do rodzinoh po drugih valaloh. Ked totaosoba baba, zna~i è i vona mu{i mac unu~ata, ozda ihlxbi i im w mila, a nw zla. [a baba, duma Irinka, tohto{ka co unu~ecu dava per{u ceplu, megku buhtu, a do nwjdo stredku dze skoro previdna dzirka, kladze ìmni kajsovmadùn htori sama navarela. Wj baba a` ka`de rano zberaskorku z mlwka u wj {olqki, go~ {e mac vadzi i z wdnu i zdrugu preto è, yk gvari, vona x u~i wsc {icko {orom, ababa x rozmazuw! Na babovim fartuhu najkras{e zaspacdok {edzi za kudzelx na patki. Baba i vimece budàk, inasklada daskelqo ~utki, naj {e Irinka u n<m z n<ma bavi,tam wj doda i|e i sma~ni po}a~ik zoz {kvarkami, kotrilwm co vicagla z peca.

33

Ked è wst nwdobri babi, Irinkova si}urno nw. Wj babanaisce nw zakutna baba: nw dayka taka co {edzi u kuce, a zkuku maha na dzeci co {e do nwj zadzerax.

– Babo, y vidzela wdnu Zakutnu babu – gvarela Irinkasvowj babi ked raz pri{la zoz ovodi.

– Ta dze, sinu moj? – opitala {e baba.– Tam za ul<~ku, ked {e skruci do nas.– A – vona! Tota baba naisce nw moè zrobic n<komu n<~

stra{ne – blagala Irinku baba.– Gej mahala na hlapcoh co i{li tamalq, i co{ka za

n<ma kri~ala – dokazovala Irinka.– Dzecko mojo, to {e nw uprekosci star{im lxdzom, bo

voni {e vec mu{a dayk bran<c – probovala x baba privesc }urozumu. – Na sobotu mi dva pojdzeme na piyc i pojdzemeopatric totu babu od kotrej {e bo<ce. To moy andy, vona bulaodata za d<dovogo brata, teraz w sama, alw w dobra ̀ ena, uvidzi{.

I naisce, vsobotu ru{eli unuka i baba na piyc, pri-brana Irinka, z velqku ma{lx zavyzanu na boku tak è wjkandrasti vlasi nw padali do o~, a baba vivyzana u ternovejhusto~ki i z ko{arku u rukoh. Per{e otvoreli kapurkubabi za kotru Irinka i wj pajta{e dumali è to totaZakutna baba. Na seku, ogrivaxci {e na slunku, nastolq~ku {edzaci, do~ekala ih o{mihnuta stara èna,naisce z kuku u rukoh, na kotrih {e vidzeli pegi odstarosci i belavi ìlki na visu{enej skori. Irinka {espo~atku bala pribl<ìc }u tej èni, alw, kus po kus, ked{e }u nwj ozvala i ked vidzela yk baba zoz nx kra{nwbe{eduw, pribl<èla belavu {amlo~ku na kotru wj ukazalastarenka rodzina i po~ala visluhovac.

– Irinko, pojdze{ sebe naoberac {l<vki – ponukla wj.Irinka po{la i naoberala do miso~ki dozreti sladki

plodi, {edla i po~ala wsc. Vec ked {e wj baba opitala:– Ostanw{ tu dok {e y nw vracim zoz piycu? – a Irinki

bulo calkom normalne odvitovac:– Ostanwm – zabuvaxci è {e dakedi bala i pribl<ìc,

a nw i|e i buc z totu ènu.

34

Po{la baba, a Irinka stanula do be{edi zoz svoxdoma{nx:

– Vi nw Zakutna baba? – od{melwla {e wj opitac.– Nw – o{mihla {e baba – alw ci vipripovedam

pripovedku o nwj ked sce{.Nwt take dzecko kotre barèj lxbelo pripovedki od

Irinki, ta {e takoj namescela sluhac.– Zna{, mi gutorime è to Zakutna baba, bo vona biva u

na{im kuce, u stvari u kuce na{ogo hotara. Mo` povesc èto wdna èna kotra ma velqo dzeci, a toti dzeci yk i {ickidzeci co ro{nx na {lwbodi, na polqoh, a wst ih velqo uobiscu, barz nwsta{ni, zakukux do ka`dej dziri, muryx{e u ka`dim yrku do mutlynki, zberax gn<zda zoznajvis{ih i najgrub{ih drevoh. A to {e barz nw lxbistra{nomu {arkanqovi. Von trimal è cali hotar jogo ibarz mu zavadzali babovo dzeci, a u` tedi, davno, mal zaslu`n<cu wdnu staru bosorku, ta wj rozkazal, naj ih vonazavra~a, naj ih pretvori do pticoh, naj budu taki yk vraniè bi ih a` i lxdze v{e oganyli. Go~ su yki nwsta{ni, tago~ vipatrax yk ptici kotrih n<hto nw lxbi, <h mac ih zatonajvol<, yk co ka`da mac lxbi svojo dzeci. Vona ih i bran<od {arkany yk zna i moè. Ve~ar ih dovoluw pod svojo{iroki sukn<, ta ked voni pridu domu vona toti sukn< pre-ruci prej} n<h i lxdze dumax è {e to z Babinogo kutadzviga ~arna hmara, co groì <h polqom. Tedi su zlwknuti iodgraàx {e na Zakutnu babu. A dzeci pod macerovimasuknymi i sami zlwknuti, |upeni ~ekax naj prejdze{arkanqov bes. Von {e rozbegnw za n<ma ked mu dopiw <hgalajk, scel bi ih pooganyc, alw, voni mali i {vidki, a vonstari i ~e`ki, u` ma i regomu u nogoh, bo tam kadzi ìw znabuc velqo vodi, i nw moè ih zdogon<c. [arkanq zna takbarz {e rozgn<vac, è a` riga z noz}roh ogenq, a ri~i tak èlxdze ~ux è to gromi girmy i treska. Z pazurami maca pocmoti, ta z tima svo<ma nohciskami ~asto rozpare babovosukn<, ta {e z n<h na valal zlww di`d`. Dakedi {e takzbe{n< od gn<vu è {e od togo jogo besu di`dòvo kapki

35

mar`nx do lydovih kulqkoh. Vec von rozkaè bosorki najz n<ma z paridx cilxw do dzecoh Zakutnej babi, a sam ih zozgarsci rozrucuw dookola po polqoh. Lxdze gutory è padakamenwc, ta ked toti grudki vek{i i ked ih wst velqo,{icki {aca znax buc posle bur< co x {arkanq vivolal,zbiti do èmi.

– Posle takih burjoh poly vipatrax smutni. [ickopuste, lwm mo` vidzic yk rozbegnuti drobni dzeciZakutnej babi dùbkax i zazberux konar~ki i hroba~ki.

– Slu~uw {e, go~ ridko, è lwto prejdze bez kamencu,è {arkanq taki zadihl<vi, è nw moè zalydzic di`d`.Tedi dzeci hodza za kosa~ami i zberax klaski, a zarna co{e visipux za kosa~ami zoz prezretih klaskoh, zberaxger~ki i mi{i. Svox ~asc uhvatnx i drugi polqovoìtelw, èlwni kon<ki i àbki.

– Tamalq, odkalq Zakutna baba, i dzeci z valalu lxbypojsc. Nwdalwko be}elq, ta u n<m lapax ribki, zdzivax ihna {par}u, no{a svo<m macerom naj im ih upraà, lwbo najim z n<h navary papri}a{u, ~i ribovej x{ki. Dok ìtoi|e nw sko{ene, na nqgo napadax i vel< ptici z hotara, anajvecej toti ~arni, do ykih {e pretvorxx dzeciZakutnej babi. Lxdze ih pla{a i zoz stra{idlami i zozkerepkadlami, ta a` i dzeci znali prisc do pomoci trepacdo daykej starej sudzini. Alw najlwp{i ratunok – co sko-rej pozvoìc do bradloh po dvoroh.

– Nw tak è lxdze nw znax è toti ptici znax buc has-noviti, bo ~isca poly od ri`nih ~kodl<vcoh kotri bi {ebarz namnoèli i skorej yk lxdze pozberali plodi <hroboti. Alw znaè im nw pravo ked vidza yk im dawdna pticalapi kur~e, ~i vipiw vajco ked kura zidze z gn<zda. Ka`de{e bori otrimac u ìvoce tak, yk mu jogo priroda gutori.

Irinka {icko toto sluha z roznytima ustami:– Y to nw znala!– No, vidzi{, dzecko mojo – gvarela stara èna – è

{vet nw v{e tak vipatra yk go mi vidzime, i è nw moè{osudzovac podobi i lxdzoh lwm po tim co {i raz-dvaraz

36

vidzela, abo co {i koj od kogo ~ula. Toto od ~ogo {e boy,lxdze prevel<~ax, bo {e im vidzi è ked daco ukaù costra{nwj{e, max opravdanw bac {e od nqogo. Ked daco nwrozumime od nqogo stran<me.

– Y {e od vas vecej nw bo<m – gvarela zadumano Irinka.– Ma{ pravo – odmahla z ruku starenka èna. – Ked bi

ostala ìva moy dzivo~ka Femka, y bi teraz moèbuc malataku unu~ku yk ti, zoz nx bi do mnw prihodzeli wjpajta{ki i odo mnw bi {e dzeci nw bali, a i y bi barèjzvikla na n<h.

Ked {e baba vracela z piycu i povolala Irinku, vonalwm podsko~ela, rozbegla {e }u kapurki, a vec {e oglydla ivracela:

– Andqo, scece naj y budzem i va{a unu~ka. Moè? –oglydla {e }u svowj babi, glwdaxci u wj poglydzepotverdzenw è z tim vlasnej babi nw prevredzi. Baba {eo{mihla, poglaskala x po vlaskoh, zmahla z ruku svowj and<i gvarela:

– Yk vidzice, andqo, ostali zme rodzina!

37

ÂRNI TA\OK

Mac i ocec mali trojo dzeci: Gan~u, Slavka i Gelenku.Mali voni i babu Marx i d<da Vasily z kotrima prez dzenqostavali i kotrih ka`dogo ve~ara modlwli naj im dacovipripoveda. D<do Vasilq znal velqo krasni pripovedki,alw to buli taki stra{ni pripovedki è u n<h uìval lwmSlavko, bo von lxbel ked {e be{edovalo o tim yk dayki,tam, xnak pobedzoval i ri`ni `virini u cmih lwsoh idayki voykoh. Skoro è a` uìval u gaboh strahu kotri goobn<mali ked glavni xnak zamahoval zoz {ablx odrezacglavu {arkanqovi, abo odnyc carovu dzivku z pazurohdaykogo stra{idla, dok dziv~ata vi|ali i ucagovali glavipod perinku.

Baba Mary pripovedala pripovedki u kotrih bulovelqo rusalki, dawdna princeza i na koncu, i dawden princ.Vona znala velqo pripovedki o svytih i o ~asu ked Hristoshodzel po èmi. Dabome, to {e pa~elo dvom dziv~atom iv{e sceli i|e.

Ked bi babi u` dopilo pripovedac, znala prejsc natotu staru {pivanku:

ârni ta|ok lwci, z kridelkom trepeci,do oblakoh durka, v{adzi dze wst dzeci. Htori u` pospali, tih von i nw ru{aa htori nw po{py, z ta|kom lwtac mu{a.

Tu bi da}dze dvojo mlad{i pospali, a Gan~a, yknajstar{a, v{e ~ekala i ostatok pisn< htora gla{ela:

38

Za gori za lwsi, dze ìx rusalkitam ih budu gombac na zlatnej gombalki.

O ârnomu ta|kovi pripovedalo {e i vodnw, a znali on<m i drugi dzeci, alw {icko to bulo yko{ik ta<nstvene, taked {e dzeci pitali rodi~om, abo go~ komu star{omu, o tejnocnej ptici, voni lwm odmahovali z ruku i odbivalipripovedac yk ked bi {e i sami starali è bi o tim nw roz-dumovali, è bi dayk nw pobanovali.

I, nadumala Gan~a ̀ e {e budze pravic ̀ e zaspala, ta kedrodi~i poga{a {vetlo vona do~eka ârnogo ta|ka. Okremex korcelo yk budze vipatrac tota obecana zlatna gombalka.

I naisce, ked u` i me{ac za{ol za su{edovu hiù, kedpsi ucihli, a koguti i|e nw bulo ~uc, naraz {e oblak, nakotri {e pripatrala, zacmel yk ked bi go prikrilo daykevelqke, ~arne kridlo. Gan~a an< nw vidzela yk, alwpo~uvstvovala è lwci, kolo uhoh wj prehodzel {viìnocni vitrik, a nad nx {e naginali gvizdi, dawdni o{mih-nuti, a dawdni za~udovani. Vona {e trimala za pticu na~i<m hribce roslo mocne ~arne pirw, i naginala raz na l<vo,raz na pravo, u ~udu rozdumuxci è vidzi lwm dalwki{vetli to~ki pod sobu, co ozna~ovalo è nadlwtux valal,abo dayki sala{. Lwtali voni tak, a wj lxbopitl<voscrosla, bo po~uvstvovala è pod n<ma cmi verhi drevoh,medzi kotri nwodluga ptica z nx zlwcela. Bulo toviker~ene mesto u stred lwsa, dze {e na stredku, name{acovej {vetlosci bl<|alo striberne ozero, a koloozera velqo prekrasni dzivki, u previdnih bilih {matoh,z dlugokima vlasami. Dzivki nw kra~ali, alw trepeceli nadbujnu travu na pobre`x ozera. Dawdni z n<h {e oplxsko-vali u ozeru, skakali i rozmahovali z rukami, kvi~ali odradosci, a dawdni {edzeli i z instrumentami u rukoh cozdabali na }itari, provadzeli wdnu co {pivala tak è {eGan~i vidzelo yk ked bi to bul angel. Lwm n<yk nw rozumelaslova pisn<, a vec pohopela è nw rozumi an< slova z htori-ma {e rusalki ozdzivali wdna }u drugej.

39

– To rusalki – podumala Gan~a.Dva rusalki kotri do tedi tancovali, polwgko {e vikru-

caci sami kolo sebe, pri{li }u nwj, vàli x za ruki, ka`daz drugogo boku, i odvedli na po~atok lwsa. Tam x oblwkli dobilej {mati, lwgu~kej, yk ked bi x vitkali sami lepetki,roz~esali wj dlugoki zlatni vlasi, poloèli na verh glaviven~ik viviti zoz pahnycogo kveca, a vec, yk ked bi bulapire~ko, oddzvigli x od èmi, no{aci x medzi sobu.

Z wdnogo grubogo dreva na druge, bul rozcganuti{trandòk, a na jogo stredku vi{ela privyzana gombalka.Naisce, zlatna! Rusalki polwgko spu|eli Gan~u inamesceli na gombalku. Vecka per{e pomali, a vec v{emocnwj{e zagojsali x vwdno z gombalku i vona {e po~alagojsac, lwtac napredok i nazadok, tak è wj dlugoki vlasipolwgko vicinali po wj rozgorucenej tvari, pahnyci voz-duh wj bil do l<coh, ta {e wj vidzelo, yk ked bi kolo nwjlastari daykogo kveca oblwtali. [icko toto x zdogadovalona ~uvstvo htore zapametala ked x na su{edovejkol<mba~ki, zavyzanej na wdnej visokej starej gru{ki,zagojsala wj najlwp{a pajta{ka Gelenka.

– Dze teraz Gelenka – podumala u sebe i u per{ohpo~uvstvovala yke{ nwlagodne trepecenw. – Ked bi me lwmvidzela yka som pribrana, yk lwtam, a nado mnu {e sipugvizdi, padax po mnw yk ked bi me dahto posipoval zozstiblom, kolo mnw rusalki {pivax i ponukax mi o{viìc{e zoz sma~nu x{ku z ovoci yku som poteraz n<}da nwsko{tovala.

Umilni glasi rusalkoh, n<`ne rovnomirne kol<sanw i{viì nocni vozduh kotri {e {irel z lwsa i nad ozerom,vipolnqoval wj nos zoz pahotami. [icko toto zano{eloGan~ov rozum i vona {e calkom opu|ela dumaxci è {enahodzi u rax, i è toto co ~uvstvuw to toto blaènstvo okotrim lxdze pripovedax è ~eka na {ickih kotri ~esnoi bogobojno ìx.

Tirvalo to tak wden ~as, a vec {e u Gan~ovej glavipo~ali zbivac ri`ni dumki. Raz podumala è wj na tim

40

krasnim doìcu budu zavidzic {icki kotrim o n<m budzepripovedac, a vec wj prez glavu prebeglo pocerpanw:

– A ~i {e y voob|e vracim dakedi domu? I kedi?Noc bula naisce podpolno ~arivna. Olenka mu{ela

sama sebe pripoznac è {icko co doìla bulo naspravdiprekrasne, yke sebe an< zadumac nw mogla. Nw mala prig-varku an< na spravovanw rusalkoh kolo nwj, zamerkovala è{e starali zabavic x: {pivali, tancovali, doru{ovali x,ked bi tak, gojsaxci {e, nalwtovala kolo dawdnej,o{mihovali {e na nx umilno. [icko vona to dobrevidzela na me{a~kovej {vetlosci za kotru an< uav}ustovskih ve~aroh ked {e dakedi prebudzela i popa-trela do ysnogo oblaka, o{vicenogo zoz lwtnx nocnu {vet-loscu, nw mogla an< veric è w taka mocna i isto~asno taka~arivna è vipatrala yk dayki nwpreprepovedzeno krasnison. I {icko na co popatrela bulo take yke zadumovala kedwj d<do lwbo baba pripovedali skazki u kotrih princezibuli straceni u lw{e, a princove ih prenahodzeli io{lwbodzovali.

Na htoru lwm rusalku popatrela ka`da wj bez slovohumilno odvitovala z o{mihom, potverdzela privit popa-trunku zoz ruku, zmahla zoz {alom do htorogo {e okru-cala, a htori bul i|e lwg~ej{i od sukenki do htorej xoblwkli, abo dawdna z n<h mesto pozdravu na nx ruceladayki lwmco stargnuti kvitok. O wden ~as vidzela kologombalki tepih zoz kvica. Mu{ela pripoznac è {ickototo na co patrela: trepecace bl<|ace ozero, zagojsanikoruni visokih drevoh, rozkvitnuti ~eryki kolopobre`y, bili ladqo~ki na kotrih bulo daskelqo rusalkizoz ykima{ik tamburkami u rukoh, prestarti partok natravi co ponukal ovoc kotrej {e na lupi vidzelo yka wx{kovita i sma~na, kan~ovi zoz {viìm sokom i vodu,tacni z drobnima kola~ikami, muzika, tanwc – è {ickotake è {e nw moglo u n<m nw uìvac.

O wden ~as Gan~i {e vidzelo è to u` dosc dlugotirva.

41

– Y bi domu! – formovalo {e u wj {ercu àdanw.]u nwj pristupela najbl<z{a rusalka, yk ked bi ~ula wj

dumku, z lwgku ruku na hvilqku zastanovela gombalku i{epla wj na uho:

– Nw budze{ banovac za {ickim tim?Olenka zacerpla, spoznanw è hto{ka ~ul co duma,

zakormacalo wj co{ka yk strah u du{i.– Moèm za {ickim tim banovac, alw to budze velqo

menwj yk co me teraz mu~i àdanw za domom – predluèlavona dumac nw obavaxci {e, alw a` i nazdavaxci {e èrusalka pre~ita i toti wj dumki.

Medzitim, na paìci pri ozeru n<hto nw obracal uvaguna toto co duma i co àda. [icki {e spravovali yk ked biob~ekovali è vona vecej n<}da nw zosce napu|ic totomesto. @e {e odreknw svojogo doma, rodi~oh, bratoh,pajta{koh i calej rodzini.

– Kra{nw mi tu, alw y bi domu – znova {e wj formova-lo àdanw i|e mocnwj{e.

– Toto ci àdanw otadz n<hto nw moè spoln<c – ~ula{epot na uho drugej rusalki kotra nadlwtla nad wj gombalku,ti` x na hvilqku zastanovela i napowla z novim sokom.

– Ta ~i y vecej n<}da nw uvidzim svo<h rodi~oh i svo<hnajmil{ih? – prebudzelo {e u Gan~i co{ka co x bunwlo,co ~uvstvovala yk co{ka gorke i nwpriwmne.

Vidzela Gan~a yk rusalki co {e po{vidko pozberalikolo nwj na sebe popatrax, bulo o~ivisne è bi x scelipoce{ic. Alw an< <h namaganw, an< ponuki zoz {ickogo cobulo porihtane za zawdanw nw ublaèli Gan~ov nwmir. Lwm,tak, na hvilqku yk ked bi go pocisla, a i vec bi von oznova,z i|e vek{u mocu vipl<val na poverhnosc.

– Co som porobela, odrekla {e svo<h?!– po~ala x lapacpan<ka.

– Mi ce tu nw privedli – gvarela wj wdna rusalka covi{la zoz ~amca nwdalwko od nwj.

– Znam, privedlo me tu mojo àdanw – podumala Gan~a– alw hto me vraci?

42

Kus pokus, {icki ladqo~ki z ozera poprihodzeli }upobre`x i do n<h pomali po~ali uhodzic rusalki. Ka`damala daco u rukoh z togo co bulo porihtane za zawdanw izapivanw. Paìca u{tred lwsa kolo ozera {e pomalipra`nwla.

Gan~a po~uvstvovala yk wj po~ina buc ìmno u tejlwgkej sukenki kotru wj dali rusalki i poàdala {evracic do porhetovej nocnej ko{ulqki, kotru wj za spanwu{ila wj mac.

– Yj, yk mi u gevtej mowj ko{ulqki v{e priwmno iceplo – podumala. Ej, co bim dala ked bi som x znova zdza-la na sebe? – poàdala i zdihla zoz {erca.

Yk znak è x ~uli, daskelqo rusalki kotri {e u` pen-drali do lad< {e oglydli na nx, zlwgli z plwcami, zmahlina nx i vo{li do lad<.

“Voni me tu ohaby samu” – naraz wj {vitlo u glavi. –Co y budzem u stred noci tu sama?

– [icko to stvar tvojogo àdany. Moè{ prisc zoznami do rusalkovogo carstva, a moè{ ostac tu, abo {evracic domu – dorucela wj ostatny rusalka kotra ostala napobere`x pozberac partok na kotrim bulo wdzenw i zapi-vanw.

– Nw moèm z vami, a nw scem an< sama ostac – bunwlo{e {icko u Gan~i.

Rusalka {e an< nw oglydla, lwm prej} plwca dorucela. – Yk {i znala prisc, tak {e budze{ znac i vracic.Gan~u u` lapela rozpuka, ru{ela {e è sko~i zoz

gombalki, alw vona nw mala totu lwgkosc ru{any yk rusal-ki, ta spadla na travu na kotrej {e u` lapala rosa pred{vitanqom.

Vderela z glavu do koreny dreva, alw skorej yk stracelasvidomosc zvre|ala u sebe:

– Mamo~ko moy, gibaj po mnw, vrac me domu!Nw zna kelqo lwàla na travi kotra postavala v{e

ìmnwj{a i vla`nwj{a. Wden ~as tak lwàla bez svido-mosci, a vec yk ked bi x za plwca hvaceli dayki mocni

43

pazuri i yk x no{a get ponad valali, lwsi i poly, varo{ii gori. ûvstvovala vitor yk wj gvi`dì kolo uhoh, yk wjlov}ax nogi i ruhi, yk wj pirha sukenka i yk ~mi}ax po voz-duhu wj dlugi vlasi. [erco wj bilo yk dayki bubenq kotrinaviscuw novosci, premenki, ~asi htori prihodza, odhtorih {e pocerpa, alw kotri nw mo` obkerovac. U n<modgukovalo lwm wdno:

– Do-mu, do-mu, do-mu!Od togo ritma {e wj zatkali uha, po~alo brun<c u glavi

i {icko {e zacmelo. U tej cmoti lwm bulo ~uc yk mahaxkridla prez vozduh i yk {e nwodluga spu|uw na èm. Yka toradosc bula ked {e na{la na èmi. Bula to <h zagrada, a ked{e pooglydala, vidzela è {edzi u stred betel<ni i to utej ~asci kotru d<do i|e nw poko{el. Do nosa wj dòblayka{ik travka i vona kihla.

– Ubil è ce {vet, dzecko boè – ~ula macerov glas. –Yk {i lwm vi{la zoz hiì ked zme n<hto an< nw oseteli, aan< bizme ce nw na{li da {i teraz nw kihla – glas macerovbul i zastarani, i veseli isto~asno, go~ slova bulimu{trovaci.

Gan~a u istej hvilqki osetela yk x dzvigax mocniocovo ruki i no{a. Bulo wj priwmno i ceplo od jogo cela,~ula yk mirno durka jogo {erco u per{oh na kotri {eoparla. I go~ wj bulo merzeno otvoric o~i i preveric,znala è na sebe nw ma vecej fatqolovu bilu {matu, alwsvox ceplu porhetovu ko{ulqku za spanw.

Pokly x ocec spu|oval na wj mesto do ceplej poscel-ki prividzelo {e mu è sebe po{pivuw:

ârni ta|ok lwci, z kridelkom trepeci...

44

NA VEPROVACKEJ DRAGI

Hto nw ~uval statok kolo dragi, tot nw zna yka tobri}a. Kravi {e tam dze {mu pasc, a to na meter-dva zaros-nutogo pasma kolo dragi, lwm muhavy, oglydax, odganyx zhvostom muhi, a ked lwm kus skruci{ poglyd, povedzmepodlobe{ kerti~anku co na~ala {viù èlwnu travu,probuxci dòbnuc do kertici co i|e pod roztresacugl<nu, htorej u stredku vipu~nwte yk bre|ok, ta dzirukadzi {e kertica vihpala nw vidno – u` dawdna, abo i{icki u kukurici, betel<ni, ìtu, co u` na{ate napolqoh kolo dragi. Na Veprovackej dragi ~uvac kravi dokìto nw sko{ene i|e i ~e`{e yk indzej, bo kolo dragi nwpripu|eni {ir{i, zatraveni okrajki, a dze ih i wst,vi}aèna dra`ka. Nwt n<}dze an< paìci, an< {ir{ogodilqova, a okreme u tej ~asci hotara kolo dragi barzridko i dayke drevo è bi {i pod n<m dakus odpo~inul odslunka. Slunko zyri zna barèj praìc i yk vec u` vlwce,abo ci celo i|e nw zviknute, ta ci goru~avu ~e`{e cer-pic, biw po glavi ka`da zary yk vraci drociki, pred o~mici {e muci, zognw{ glavu na hvilqku i ked x podzvignw{pred o~mi ci trepeca ~arni plati. Prava pokuta, no. Kedvec u` lwto zamocnww, i celo u` naviknute, ta moè{begac – po pe~acim prahu, tak naj {e za tobu kuri, dzvi-gac go tak è {e z nqogo napravi hmara i n<hto ce nw moèvidzic, yk ked bi ce obnyla gusta molga. Lwm è ked {etota “molga” zlwgnw, yj tvo<m vlasom, rukom i nogom, aoblw~ivo na ce nw mo` prepoznac. Ta ked {e ozno<{, avono po ~olw ~urki kadzi kapki i{li yk vipisani lini<,za uhami napravene blatko:

45

– Mo` cviklu sadzic! – ùbrotala ka`di ve~arJov}enova i Ykimova mac ked ih kupala u gordove co calidzenq stal pri studn<, porihtani prave za totu robotu.

Nw buli to ba{ Jov}en i Ykim, buli to i|e lwmJov}en~o i Ykim~o, co im bul zadatok napasac dva kravi icelw kolo Veprovackej dragi. U stvari, zadatok bulJov}enov, volwl naj go tak volax, bo tak sam sebe vipatralvek{i i va`nwj{i pred dva roki mlad{im bratom kotri{e, ked go volali Ykim~o, nw gn<val. Ykim~o nw tak èmu{el isc zoz Jov}enom, alw sam scel. Bo, nwdosc è govolali Ykim~o, yk daykogo smarko{a, i|e go ~asto ivihabyli zoz daykej roboti kotra go ozda prave preto è {emu nw dali do nwj mi{ac, i najbarèj pricagovala.Ponukal {e prave von trimac {nur maceri ked pravelagradki za sadzenw cibul<, kapusti, gra|ku, mauni ~ikromplqoh. [potaxci {e do grudoh no{el u gar~i~kuvodi ocovi }u gnox ked go kladol na ko~, bo go nadumalrozvoìc na polqo, ta ked bi scignul z polupraznimgar~i~kom bo {e mu voda rozplxskala, i samomu {e mu nwlxbelo, alw {e zato ce{el è go ocec pohvalwl. Mogol uì do su{eda na sala{ odbegnuc povesc è {e <h wdna kurarozkvo~uw u n<h na gn<zdze pod {opu, ta naj na ve~ar pridupo nx... Za Jov}en~a v{e bulo roboti, a Ykim~o v{e begalza n<m:

– Idzem i y, idzem i y z tobu! – ponukal {e, dzekedi a`joj~al naj go pri~eka, a vec bi finkal bo bosi nw znalhodzic kriòm po scernynki, abo mu kopa~a vderela donogi, abo {e zaputal do ~ern<coh, ta go podrapali, abospadnul ked {e po{pocel na grudu. Jov}en~o v{e malbri}i z n<m: nw {mel go ohabic, bo bi zobral od maceri, abo,i|e gor{e, od oca. Znal mu buc taka terha è {e ozbilqnonagn<val na nqgo, ta viba~el è najlwp{e ked ma daco poro-bic, zrobic to takoj, è bi {e „tot mali”, yk go volal, nwdo~ul, i takoj {e zobral za n<m.

Wdna z robotoh kotru lxbel robic z Ykim~om, to~uvanw kravoh. [aputrak, nw {aputrak, von {e pilqno

46

{potal po zarosnutim orubencu polqoh kolo dragi, tavwdno z Bojtarom straàrel è bi kravi nw uhodzelinapasc {e na {acoh i napravic ~kodi na ro{l<noh, abo nwdaj boè, zduc {e, co {e znalo stac ked {e taki }aladniyki su, dawdna krava spu|ela do mladej kukurici i napasla{vièj mladej èlwnyvi.

Raz {e to, bome i slu~elo, ta calu noc i voni dvomebuli u hl<ve ked {e Ruà zdula. Ocec begal po [vaba,kotri {e od {ickih su{edoh najbarèj rozumel do statku,naj pridze ratovac mladu dojku. Jov}en~ovi ostalo upametanx za cali ìvot yke mu tej noci {icko vipatralostra{ne: cmota u hl<ve u kotrej Ruà bolyco mur~i, oca cobega kolo nwj zoz lampa{om, a okolo po muroh hl<va begaxcmi cin<, maceri co no{i kabli vodi bo {e ocovi vidzeloè ked pol<va zhorene bidlo ta mu odlwg~a, i na koncu, yk~udno be{eduxci po ruski [vab {e vipituw ocovi co{icko krava powdla, a ocec go vola naj pridze bl<èj i najpopripoveda dze {icko Ruà pasla. Jov}en~o {e tre{e odvecejn<stogo strahu: è Ruà zdohnw i vecej x nw budu mac,a vona bula najkras{a krava htoru von u ìvoce vidzel iod htorej ocec i mac ~ekali è celyta popreda skorej ykco {e ih odvedze na va{ar, a bome i od strahu è yka mukara {l<dzi. Tu mu, prelwtovali dumki prez glavu –moèbuc prejdze lwp{e ked Ruà prezdravi, a o tim yk mubudze ked, nw daj boè Ruà zdohnw, nw pristaval an<{tudirac. Odbival taki dumki yk dopiti konqski muhi.

Su{ed na klw~aco, zmirxxci kravu zoz cihu be{edu izoz dotikom {irokej dlan< po wj nadutim bruhu, omacovalmesto popri mesta wj napnutej skori, na kotrej pre cin<kotre rucalo {vetlo z lampa{a ìli visko~eni co wj vipa-trali i|e grub{i i cmej{i.

Vec [vab zavàl stabilnwj{e mesto kolo kravi i ujogo rukoh bl<snul o{tri i dlugoki no`, zamahnul z n<m,i zadòbnul kravi do skori co {e od napnutosci a`scen{ala dze{ka medzi lopatku i rebrami. Krava zmu~alaod bolx, vir}la z nogami, yk ked bi scela stanuc i

47

sceknuc od togo cerpeny, alw [vab x pricisnul z kolwna-mi i zastanovel. Mac mu dodala ru~n<k i von go priloèl}u dziri od noà kotru pre polucmotu, an< nw bulo vidno,ta rozkazal:

– To kapla rozprafce har~i~ok gorkej sol< i dajcekrafi naj popiw.

Yk mac to porobela, rozpravela u kablw gorku solqhtoru na |esce {vidko na{la na hl<vovim obla~ku i dalakravi naj popiw, takoj hlapcoh polapala za ruki i vivedlavonka, uvedla do hiì i uloèla.

– Mamo, co teraz budze? – pital {e Jov}en, a Ykim~o,stre{eni pre toto co vidzel, lwm vi|iryl o~i i patrel docmoti dok {e mu dybliki nw povi{ali na pavu~ajki, tazaspal.

– Ozda nam Bog pomoè, ta budze dobre – blagala macJov}ena, trimaxci go za ruku. – Nw staraj {e, tam ocec isu{ed, voni znax co max robic, do rana budzeme vidzic cobudze.

Rano nakadzi stanul, Jov}en odbegnul do hl<va. Ruàstala mirna, ked {e Jov}en }u nwj ozval lwm na nqgo popa-trela i jomu {e vidzelo è priytelqski d`murkla na nqgozoz tima wj velqkima cmima o~mi kolo kotrih stir~alibili, o{tri pavu~ajki.

Za fri{tikom {icki buli ciho.– Ruù nw{ka ohabime u hl<ve, a ti merkuj yk ~uva{

Cifru i celw – pregvarel ocec, potverdzuxci ozbilqnoscrozkazu durkaxci z verhom rogovih ~erenkoh noà dostola.

– êrenka moèbuc z kravskogo roga z kravi co xmu{eli zarezac bo {e zdula tak yk Ruà – pre{loJov}enovi prez glavu.

O dva dn< i Ruà bula u dru`tve za napasanw, astra{ne doìce kotre mogla zaplacic zoz vlasnu skoru xnw privedlo }u rozumu. Znova {e kedi-nwkedi nadmanulana ìto, kukuricu, abo na cviklu co rosli takoj kolodragi.

48

– Kime, gajde, vrac x, napravim ci paridx! – nagvarylJov}en bracika.

âsto nagvarka pomogla, a yk dn< prehodzeli, nagvaricgo naj bega po grudoh i cernx, bulo v{e ~e`{e. Robicrovno iste dopite i najtvardej{omu ~lovekovi, a dzecomokreme, {icko i|e {vidko dopiw. Ta sebe dvome bracavidumovali kolo kravoh baviska: u` prerucovali prucikiprej} dragi, u` rozbivali kerti~anki z pal<cami, u`lapali motily, u` praveli „parid<” zoz travki co na verhumala kvet yk male vreceno, a Jov}en proboval najsc travkudo kotrej, ked {e wj vicagnw stredok mo` duc, ta ~ucmelodix.

– Napravim ci pi|alku, ked navraci{ Ruù – obecovalYkim~ovi. – To {e nw pravi, lwm vicagnw{ stredok zoz trav-ki i duw{ – staral {e Ykim~o nw buc sprevedzeni.

Slunko i|e nw ukazovalo è nwodluga poladnw, pomali{e {mikalo po ysnim nwbe, skrivaxci {e gnwtka zahmarkami co yk velqki nwfurmasti zaglav~ki z vati pl<valiod Kerestura.

– Kime, opatq, tota hmarka zdabe na Mikolay – ukazovalbracikovi na nwbe hmari kotri {e formovali, a vecnwstavali.

– Yk Mikolay, ked nw ìmno – pametal Ykim~o ~as kediMikolaj hodzel.

Vidzel Jov}en è take bavisko za Ykim~a kompliko-vane, ta {ednul na orubenwc dragi i pripatral {e do dalwka.Veprovacka draga vipatrala pusta, yk zabuta ~asc {veta. Ponwj ridko prehodzel dayki ko~, bo èm kolo nwj uglavnimpripadala tim co tam mali i sala{i, ta voni po tej dragi napoly nw barz i{li. Gibalq do valalu nwdzelymi, abo z valalana }encix z kotrej {e barz ridko odhodzelo, alw z kotrej iKeresturci odhodzeli do {veta. Ta i ked {e putovalo,putn<ka {e odvoèlo na ko~u zvi~ajno pozno ve~ar ked zoz{veta scigoval gajziban i odhodzel dalwj, abo v~as rano keddahto scel odputovac u drugim napryme. Tedi bici}li i|ean< nw bulo u valalw, gibalq podawdna, ta {e lxdze bez potre-

49

bi nw {potali po dragi. Preto è draga }u Keresturu i }uVeprova~u bula dlug{i ~as prazna hlapcom bulo i|edopit{e, ta im {e vidzelo è bi bula radosna premenka, aì ked bi nai{ol piyni Guzder kotri sebe po{pivoval v{ewdnu istu {pivanku:

Na veprovackej dragi, tam dziv~atka kra{nw{pivali...

Togo dny ked bi vidzeli Guzdera hvalwli bi {e hlapciocovi i maceri è znova vidzeli Guzdera, i è znova{pival istu {pivanku, i è znova nw mogli rozumic yk{pivanka dalwj idze, bo {e {piva~ tu zastanovyl. Dalwjsebe ùbrotal co{ka pod nos, alw bi go n<hto nw rozumela,hto zna ~i i sam znal yk dalwj idze {pivanka.

– Nw price {e, hlapci, z n<m. Nw poru{a vas, alw go nwtreba ru{ac. Odkedi mu zgorela fameliy, von zi{ol z rozu-ma. Hodzi do Veprova~u, bo mu tam wden }azda dal mesta uhl<ve i za toto co mu dakedi daco sluì, von go i nakarmi.

– Alw, mamo, z nqogo buha na palwnku! – bunwl {eJov}en.

– Ej, sinu moj, wst lxdzoh co sebe glwdax pomoc napogri{nim mesce. Ih treba sanovac, a nw osudzovac – v{erozlo`na, zmirela Jov}ena mac.

Wdnogo dny bulo okreme dopito. I Cifra i Ruà {espoyli do kukurici i nw mo` ih bulo lwm zatrimac tam dze{e {melo. Jov}en narezal daskelqo pruciki z gabzi i i|eih an< nw po~al strugac, ked mu Ykim z ruku ukazal naKerestur.

– Palw, idze ba~i Guzder! Za{ nam budze {pivac “naveprovackej dragi”...

– To nw Guzder, to yki{ drugi ~lovek – o{acoval pri-hodzacu podobu Jov}en – nw vidzi{ è hodzi z pal<cu.Guzder tak n<}da nw hodzi. A i torbu ma yku{.

50

I, akurat, to bul nwpoznati ~lovek htori u` pri{olbl<èj, ta {e ozval }u hlapcom:

– Co robice hlapci? – ûvame kravi, gvarel Jov}en. – Co è, sluhax vas? – A-ga, sluhax! Nw znace yk ih ~e`ko zatrimac kolo

dragi. A nam goruco u`, dopito... – ponosovali {e yk wdenbraca.

– Naj vam nw budze ~e`ko, i Isus bul pastir, a bul Bog– o{mihnul {e putuxci. – Mace daco zawsc?

– Y mam wdnu gru{ku – osetel {e Jov}en. – Mac nam dalaè naj powme ked budzeme smydni, da nw no{ime vodi. Kimo u`svox powd, a y vam moèm dac totu – ponuknul nwpoznatomu.

Nwpoznati vàl gru{ku, znyl torbu zoz plwca, poloèlgru{ku do nwj, a zoz nwj vicagnul fly{u z vodu: – Y vammoèm dac vodi napic {e – ponuknul ih.

Napili {e hlapci vodi, Ykim~o menwj, Jov}envecej, i podzekovali ~lovekovi kotri i|e dakuspo{edzel kolo n<h pod ygodu, htora osamena u` rokamirosla kolo dragi dze{ka na pol dragi medzi Keresturomi Veprova~om.

– No, idzem y – dzxvignul {e nwpoznati – z Bogomostavajce.

– Hodze zdravo! Zbogom – kri~ali za n<m hlapci imahali z prucikami z gabzi, co pred tim porihtali è z n<hnapravy pi|alki. Jov}en sebe po~al strugac pi|alku, aYkim~o {e pripatral, zavidzel mu na novim bi~aku co muprinwsol {ov}or, macerovej {estri mu`, bo u` xvisluèl.

– Napravi{ i mnw – modlwl {e bratovi.– Napravim ked dze{ec raz navraci{ kravi – powdnal

{e Jov}en z n<m, ta predluèl strugac.

51

Ked do}malo Ykim~o {e znova pita:– Napravel {i i mnw? – patraci è Jov}en u` probuw

piskac na svowj novej pi|alki. – U` som dze{ec raznavracel kravi!

– Ti nw zna{ ~itac do dze{ec, ta nw zna{ kelqo raz {iih navracel – mudroval Jov}en. – Y ci povem kedi budzedze{ec raz.

– Y vecej nw budzem merkovac na kravi, go~ mi an< nwnapravi{ pi|alku. Ga, vidzim, an< nw zna{ pravicpi|alku, nw sce piskac!

– Lapim ci prepilku – obecoval i|e vecej Jov}en.– V~era {i mi obecal, ta {i x vec nw lapel – nw dal {e

zbun<c Ykim~o.– Nw ~ul {i x yk putqpurutqkala u ìce, alw bula dal-

wko ta som x nw mogol lapic. Lapim ci x nw{ka, predve~arom, prinw{em kukurici i staru {erpenku ta xnamamim...

– Nw scem prepilku, ti me v{e pospreveda{ –po~uvstvoval sprevodzku mlad{i brat.

– Sce{ naj ci lapim zayca! – vibeglo Jov}enovi zustoh, an< sam nw znal yk.

– Dze ti vidzel zayca tadzi?! – nwspodzival {e pre takeponuknuce Ykim~o.

– Zna{ è nam vìme poogrizali kajsi i ~ere{n<, tamu{i buc ̀ e ih tu dookola wst dosc, lwm {e dobre poskrivali.

– Yk è ih lapi{ ked {e tak dobre skrili?– Odo mnw {e nw moù skric. Lapim ih, ni-a, z golima

rukami.– A-ga, spreveda{ me – nwveryci, alw zainteresovani

obaval {e pristac na dogvarku Ykim~o.– Ked go lapim, ma{ navracac kravi pokly {e nw

poko{i ìto, a vec ked budu pasc na scernynkoh y ih

52

budzem navracac. Poradzene?! – Zoz ci}urnoscu yk ked biznal co{ka co totu obecunku potrimuw, rozloèl svoj planstar{i brat.

– Nw vlapi{, ti me lwm spreveda{! Dze ̀ e to mo` z ruka-mi lapic zayca – v{e nwci}urnwj{i {e odmagal Ykim~o.

– Yk nw veri{! – sprocivel {e Jov}en i ru{el }ustarej ygodi. Ygoda od starosci bula gruba, alw popukana itam dze {e wj korenq dzelwl na vecej vistir~eni ìli,mala velqku dziru co zdabala na dayki velqki usta. Jov}enshopno vohpal ruku do dziri i, na vlasne nwspodzivanw,vicagnul zoz nwj malogo {ivogo zay~ka.

[ivi zay~ok zlwknuto dir}onwl u jogo rukoh, tresol{e i grebal z no`kami po vozduhu probuxci {e zakva~ic zadaco ~erstve. Za tot ~as Jov}en, skoro ti` taki zlwknuti odtogo co mu {e slu~elo, patrel raz na nqgo, raz na brata sebe,Ykim~a htori vi|irel o~i, roznyl usta i tak stal zaslup-nuti, dok mu z ustoh nw po~ala ~uric {l<na, a nogi tresc, tamu{el {ednuc.

– Ga, ga – po~al {e zagakovac hlap~ik. – Yk {i to poro-bel? – lwdvo vigvarel prez osu{ene garlo.

Jov}en i dalwj stal z roz{irenima nogami, trimaxcizayca za uha, patraci raz na nqgo, raz do dziri u dreve, razna brata sebe. ûvstvoval yk {e {vet kolo nqogo obraca:~ul lwm yk kravi pa{u travu, yk dze{ka dalwko od be}elx~uc bibi~a, yk cver~ok cver~i u korenx starej ygodi.

– Obecal som ci, i, ni-a, tu ci w – konw~no pregvarel. –Ve`nw{ go, ~i nw?

– Yk naj go ve`nwm? Sceknw mi, podrape me... – nw zna-hodzel {e Ykim~o. Per{e nacagnul ruku è doru{i zay~ka,a vec x {vidko pocagnul.

Dogvaryli {e, dogvaryli, i na ostatku {e dogvareli èJov}en budze trimac zayca kotrogo i dalwj z pravu ruku

53

trimal za uha, a z l<vu go podopar od hvosta, a Ykim~o zrucisvox ko{ulqku i okruci x kolo zayca. Tak i bulo, Ykim~oostoro`no prerucel svox ko{ulqku prej} Jov}enovihrukoh, a tot vecka odspodku {vidko prilapel konciko{ulqki i pozakrucal bidlo co {e treslo i pokus kvi~alood strahu u jogo rukoh.

Na sala{ {e ru{eli takoj, go~ i|e nw bulo ~as vracickravi. Ta hto bi mogol ~ekac nw pohval<c {e zoz takimlovom i takim ~udom yke {e im slu~elo. Rodi~i odmaho-vali z glavu ked im i drugi raz pri ve~eri pripovedali ykto bulo. Pitali {e im oznova dze to bulo, hto zayca vlapel,dze zayc bul, co pred tim bulo, co potim... Ta go~ yk nw vere-li, mu{eli {e doiscic, bo zayc naspravdi bul tu.Zmesceli go do kl<tki kotra ostala prazna ked {e oddumalihovac bili an}orovo zayci, ~ix paru kupeli na kulskimva{are vw{en<, bo {e zla{eli na <h megku bundi~ku. Alwked {e zayci po~ali rozmnoòvac i ked per{i mladivirosli ta ih trebalo porezac, nw bulo hto. Nw bulo hto an<powsc upe~ene meso zoz zayca co go per{e {icki karmeli iglaskali. Ta pripovedka o zaycoh bula zakon~ena.

– Co budzeme zoz tim zaycom? – pitali {e hlapci.– Dakus {e nabavce, a vec go pu|ime – odlu~el ocec.Ked {e kravi po~alo gon<c vipasac scernynki, Jov}en

tak yk i obecal prevàl svox obovyzku navracac ih naj nwidu do cvikli, ~i do kukurici, a na hto zna htori razponovene Ykim~ovo pitanw è yk znal è u dziri starejygodi zayc, v{e wdnak |iro odvitoval:

– Nw znal som.– To vec bulo ~udo? – pital {e Ykim~o.I naisce to bulo ~udo. Wdno z tih kotri doìvxwme

ka`dodnqovo, yk co doìvxwme i ~udo ìvota, lwm è ih nwprepoznavame. Potrebne lwm daco |iro poàdac, ta {e ivselena postara pomognuc è bi {e vono vitvorelo.

54

ÂRIVNI ÊRE[N>

U Keresture dakedi bulo barz malo ovoci: da}dze dayka{l<vo~ka, da}dze dayka gru{o~ka, ~i yblonqka, moèbucdawdna vi{ny, a na kajsi, ~ere{n<, orehi i grozno dzeci {euglavnim lwm paèreli ked ih dakedi da}dze vidzeli èzrex. Dahto mogol i ìvot preìc, a nw sko{tovac totilakotki co nw{ka, u istih tih zagradoh i u hotare kra{nwro{nx, i vecej su an< nw lakotka, alw potreba yk i ka`dezdrave wdlo.

Ked {e powdlo ostatnw ybluko zoz tih za{pivanih,rozbilo ostatn< ko|ak ore|ok, vec to bulo {icko, dok nwscigli dayki per{i petrovki, ~i ynovki, ked è ih bulo uda~iwj zagradi. Ta dzeci buli àdni ovoci, <h cela corosli glwdali vitamini i àdalo im daco kva{ne.Vi|aveni od dlugej ìmi, zyri, yk dayki gu{atka, skubalil<sca zoz caga~a kolo parohi<, z radoscu do~ekali najrozkvitnx zombulqki, ta i <h wdli, pokly nw rozkvitliba}renovo kvitki, ta {e z n<ma sladzeli. Golwm ba}renubulo v{adzi, lwm {e do jogo kveta, pre cern< i visinu nwka`de moglo dostac.

– Ovoc nw budze rodzic u sejku – gutoreli star{imlad{im, kotri sceli sadzic ovoci i ukra{ic i obogacicsvojo obisca.

Tak {e vw{en< odhodzelo do Srimu na orehi, oberacgrozno, abo i|e poznwj{e, po ladi~ki yblukoh za Kra~un.Pomaran~e, suha smokva, suha {l<vka, scigovali do dutynohu valalw, alw za to trebalo penw`, a penwù u valalw barzmalo dahto mal. Ta ked dahto mal daco z togo luksuzu, drugi{e na nqgo paèreli. Z podzekovnoscu primali yk okremni

57

darunok odruceni pahnyci gadvabni paperik do kotrogopomaran~e bulo zakrucene, na kotrim i|e wden ~as bulapahota zoz jogo skorki. Toto {e ~uvalo u {kolskej kn<`ki,otveralo kedi-nwkedi, pahalo i uìvalo, yk i u cifrovanimzlatku z rozkrucenogo kra~unovogo cukru.

Dunci buli ridki: nw lwm è nw bulo co klasc do n<h,alw nw bulo za~ kupic an< sam dunwc, an< cuker i salicijpra|ok z kotrim {e kladlo ovoc, ta {e tot dawden, co {e gonakladlo, ~uvalo è ked {e dahto pohori i budze u goru~ki.

Dzeci zavidzeli tomu htore {e pohorelo, bo {e muponukalo vi{n< ~i bi{almi z dunca, a rodzina prihodzelaz yblu~kom, ~i gru{ku, na kotri {e zdravi, a <h u ka`dimobiscu bula gromada, la{eli i nazdavali è hori nw zosce,abo nw godzen powsc.

Tak {e hovala i Slavica, najstar{a medzi tro<ma dzecmi,u lwm co prikritej nabivanej hiì. Lwm u wdnej prostori<bulo dzveri i oblaki, a u drugih, tam dze mali buc oblaki idzveri buli virubani trougelqn<ki – za oblaki men{i ivis{e, za dzveri vek{i, od dolu. Ked zaìmnwlo tot per{irok od uselwny, do tej hiì u htorej {e bivalo, nw mo` bulolwm natopic tak è bi bulo ceplo. Owdno oblaki i ti` takidzveri nw bogzna yk ~uvali ceplotu novogo napravenogo pecanatopenogo z vigrizkami.

Dzeci, yk dzeci, lwm vibegovali i ubegovali vonka-nuka. Ceplotu, u` kelqo {e nazberala, raz-dva vihl<pkali,ta nw ~udo è ka{lyli i smarkali {e. Slavica, yk najs-tar{a, u` {kolyrka, vracaxci {e zoz {koli u l<hejreklo~ki, znala {e zalx{tac na dra`ki kotra bularozmoknuta i {l<zka od blata, ta na nwj nwraz spadla iprinwsla domu “barana”. To maceri zadavalo novi bri}i, botrebalo orajbac i osu{ic toti {matki, è bi do rana bulisuhi, ta {e u tej wdnej prostori< i|e i vlaga viparjovala,a to za ka{elq i nathu bulo yk olwj na ogenq.

Pravdu povedzene, Slavici {e dosc ~asto slu~ovaloè za}aèla do blata, è potargala remenq~ki na sandaloh,kotri wj vec ocec platal zoz predzovu cvernu, a viksal ih

58

zoz sadzu co {e nalapala na spodku {erpen<: poplxval bipo tej sadzi, roz~uhal zoz |etku, a vec z totu |etku nama-scel cipeli. Ked {e sadza osu{ela, von x vi}lancal icipeli buli viviksani.

Lapala {e Slavica i do pajta{koh ked x nw scelisluhac, ta znala prisc i bez }ombi~ki i z utargnutimremenqom na fartuhu, bez stracenej ma{l< na vra}o~oh. Nwdala {e n<komu i n<~omu, ta x, i|e an< do {koli nw ru{ela,pu|ali naj {edlaxci vraci kony ba~ikovi, z kotrim {e wjocec spragoval. Znala vona lwm ubegnuc do dvora ina{vidko do}rabic dayku pal<cu:

– Naco ci to? – pital bi {e wj d<do.– Nabiwm hlapcoh, bo do mnw ruceli gubabu – odvito-

vala i {vidko vibegla.Abo ked su{edov hlapec scel prisc bavic {e do <h

dvora, vona bi go lapela za plwca i vidrilylo vonka:– Idz domu, nw moè{ buc u nas, bo nam gubi{ bavisko

– pravela bi {ora.Baviska buli na svadzbi, na u~itelqki, u` yki {e wj

pa~eli, a {estri i pajta{ki mu{eli sluhac. Lwbo vonatakoj gvarela è {e nw budze bavic, a ked {e vona nw bavi,zna {e, nw moù {e an< voni.

Ked {e bavelo na svadzbi, mloda bula vona, ked nau~itelqki – vona u~itelqka!

Tej w{en< bulo barz di`dòvno, vlaga {e ucagovala dokoscoh, do i|e nwosu{enih muroh. Vec ìma scisla, avla`ni vigrizki {e u pecu barèj kureli yk goreli, taceplotu mo` bulo osetic lwm ked {e oparlo hribet, ~idlan< na pec. Dzeci nw mogli po calim dnx buc kolo peca,na kerparoh popresceranih po pozamascovanej èmiskladali ~utki, ~i rendo~ki z kotrima {e baveli, ta im oddolu bulo i|e ìmnwj{e.

I tak, wdnej noci, pred samu yru, ked {icki pospali,Slavica po~ala nwdobre be{edovac, u goru~ki. Stanulamac, zapalwla lampu, a dziv~e roz~ervenwte, oznowne, roz-palwne... Prikladala wj vona mokri ìmni rendi – nw

59

vredzi. Goru~ka kus spadla, a vec {e znova, vidno bulo è{e i|e barèj zvek{ala. Ked {vitlo, mac {e zakrucela dohustki i dodny u` bula u babi Mar< na Kurtim {ore, èniza kotru pripovedali è zna za~itovac rani, rubac }ro{,rucac ugl<ki i {icki drugi vra~an<ni z kotrima pomagalatim co trebalo.

Ked ~ula yk z dzeckom, pozberala {e i {vidko pri{la}u Slavicovej poscel<. Gvarela maceri naj prinw{e{vecenu vodu, osu{eni bagn<tki od Kvitnej nwdzel< i kedma suhogo va{ilqcu spod obraza. Zoz {vecenej vodi ulylado miso~ki, popirskala zoz va{ilqcom zama~anim do nwj,kolo Slavicovej poscel< i gvarela naj otvory brilu dopeca, ta pred brilu zapalwla bagn<tki. Pruciki na htorihbuli osu{eni bli{ovo pup~a zgoreli, tak è {e tru{elipod palqcami, vona ih, taki goruci rucela do miso~ki zoz{vecenu vodu, zama~ala do tej vodi kon~ik svojogo far-tuha i zoz takim mokrim placenkom preègnala wj tri razpo tvari:

– Vo imy oca i sina svytogo duha...– Aminq – gutoreli {icki co buli u hiì.I tak tri raz, vec i|e raz nama~ala konwc fartuha i z

n<m poucerala ~olo, o~i i usta dziv~ecovo, ta pomali naglamiso~ku }u wj ustom i kapku, po kapku, namodlwla x naj triraz l<}nw. Toto co ostalo u miso~ki prelyla po wj rukoh inogoh.

– Ked wj nw budze lwp{e, mu{ice x odvesc do dohtora.Kupce i pra|ki u apatiki, apatikar budze znac yki, kedpovece è ma velqku goru~ku – dodala.

Gvarela i|e naj x poy zoz ~ajom navarenim z travoh coih zoz sobu prinwsla u ki{en< pod fartuhom i naj wj idalwj prikladax mokri rendi ked oba~a è wj goru~karo{nw.

Pomali, pomali, o daskelqo ti`n< dziv~ecu bulolwp{e, alw x horota tak vi~erpala è ostala blyda i takshudla è wj ruki i nogi buli yk pal<~ki. Smutnw bulopatric yk wj od velqkej goru~ki olwzli vlasi zoz glavi, nw

60

mogla {e trimac an< na {edzaco, kly}ala {e. Mac wj pod-kladala dva velqki zaglavki naj x dakus oddzvignw, ~esalax i pokradzme plakala, zberaxci wj ~arni vlasi co padalipo zaglavkoh i ostavali na grebenx.

Ked tak o daskelqo ti`n<, preprovadzeni nalwàco uposcel<, per{iraz powdla dakus }rizu u mlwku, mac oddih-la, pre{ve~ena è wj ru{elo na lwp{e.

Vonka {e yr rozmahala. Slavicov oblak patrel dosu{edovej zagradki oprez hiì. Prez nqogo {e pripatralana premenki kotri {e tam slu~ovali. Per{e {e zoz gl<ni,medzi ridku i drobnu travku, vihpali zoz èmi zombulqki,vec ki~kiridì, a vec svojo koruni ukazali rozko{ni~erveni tul<pani. Dok kvece pukalo, vihodzelo, rozkvitaloi skladalo prekvitnuti l<sca na èm, nad n<m {e rozvivalamlada ~ere{enqka, lwm tri konarki u korunki, a na ka`dimpo bukecik co nayvjovali wj per{i rod. Yk {e toti buke-ciki gojsali na vitre, tak kolo n<h oblwtovali p~olki, zrana na l<stkoh trepecela rosa, a o dzenq-dva, yk ked bidahto pirsnul vapno, kolo drevkovogo koreny lwàli rosi-pani bili l<sco~ka. Na konarkoh {e zaèlwnwli l<sto~ka.

Dn< prehodzeli, malxnok prirodi zaramikovani doSlavicovogo oblaka {e nwprerivno menyl. Tam, dze buli zom-bulqki i ki~kirid`, {irela {e nwzabudka, u kuce pri kapur-ki rozkvitla lilova or}ona, kolo ogradi dookola cifrovanaarva~ka, kolo dra`ki zasadzeni mu{katli... Na drevku,barèj pre in{aku èlwnu farbu i pre {vicacosc vidnobulo daskelqo mali, èlwni pacerki, dva po dva u par.

Z dny na dzenq {e zvek{ovali, vec po~ali blydnuc, avec celovic. Bl<sk ran{ogo slunka odbival {e od tih{vicacih }ombulqkoh do Slavicovih o~oh na oblaku, v{e~erven{i i ~erven{i.

– Mamo, ~ere{n< – ukazala Slavica maceri z ruku prezoblak.

– Gej, zrex – gvarela mac i vi{la vonka.– Mamo, pre~itala som ih. Wst ih dvanac! Ked bi mi

su{eda dala golwm dawdnu?! – zdihovala Slavica.

61

Ka`dogo dny, yk ~ere{n< po~ali zrec, vidzela Slavicasu{edu Ko{arkanx yk dzviga od dolu svojogo sino~kaVladka, è bi zbl<ska vidzel obecuxci plodi. Ostatn< dn<patrela yk hlap~ik ostoro`no, ozda mu mac tak nakazovala,doru{oval lakomni plodi.

I prave ked Slavica podumala è ~ere{n< dozreli,wdno rano rucela poglyd do su{edovej zagradki – <h nwbulo!

– Mamo – skri~ala pla~uci. – êre{n<, ~ere{n<... – a`{e zagakovala.

– Nw pla~ – blagala x mac – naxtre odnw{em na piyctoti daskelqo vajca, ta ked budze, kupim ci golwmgarsto~ku – obecala.

Slavica {e nw mogla do~ekac. Nw scela n<~ powsc zafri{tik, an< x{o~ki z golub~eca co wj prinwsla baba, an<bi{almi z dunca od and<. Lwm patrela na èlwni~ere{nqovo konari, ta an< nw ~ula ked do hiì vo{lasu{eda.

– Slavko – gvarela vona, spu|uxci poskladanuki{enkovu husto~ku na wj ruki zloèni na per{oh. –Prinwsla som ci ozdravenw.

Slavica bula ciho, a su{eda spu|ela hlap~ika zrukoh, ta rozkrucela zakrucenu husto~ku. Na nwj {ezabl<|ali gladki, okrugli ~ere{n<! [ejsc pari! Su{edax n<`no oddzvigla, vàla dva pari ~ere{n< i obe{ela powdnu na ka`de uho. Oglydla {e i zoz kredenca prinwslaokrugle, male `veratko.

– Opatq, yka {i krasna! Yk ~ere{ny!Slizi prez htori Slavica patrela na sebe u `veratku

lamali {vetlo co {e odbivalo od bl<|acih plodoh, ruca-lo dugovo farbi na wj odraènw u `veratku, i wj {e vidze-lo è {e na nx spu|eli nwbovo zar<. Zoz cenku ruku vàlawdnu po wdnu ~ere{nx i pomali, sciskaxci ih zoz zubamiè bi wj u ustoh pirsla x{ka z n<h, powdla ih, a toti zozuhoh dala hlapcovi kotri {e bez slovoh pripatral corobi.

62

Ked {e ve~ar Slavica ozvala è w gladna, macerovejradosci nw bulo konca. Rozbegla {e upraìc wj ratoti,uvarela targon< u mlwku, pitala {e wj ~i sce dunca...Slavka pozberala ma}o~ki z ~ere{nqoh na dlanq i dalaocovi naj ih nayr zasadzi.

Z dny na dzenq zdravw {e vracalo do vicadzenogoSlavicovogo cela, na glavi wj po~ali rosnuc {vicaci~arni vlasi, l<ca {e wj za~ervenwli, a cmi o~izaokruglwli. Na popatrunok wj velqkih cmih o~oh yk ked bispadla ran{a rosa, ta bul isto~asno i {vicaci, i zamol-gaveni.

Iducej w{en< Slavica predluèla do {koli. Nw pretoè bula star{a od vek{ini, bo prepu|ela wden rok, alwpreto è naglo virosla, odrazu postala najvis{a u klasi.I najkras{a. To oba~eli i valalski le}inq~kove, ta naiducej obl<va~ki mala barz velqo obl<va~oh, a ked vlwceru{ela porydnw na tanwc, bo {e osma klasa zakon~ela,tanco{oh mala telqo è mogla viberac.

Na {icko toto Slavica {e lwm o{mihovala. Na wjpodobi vecej nw bulo an< {l<da gevtogo zbitl<vogodziv~eca. Tvar {e wj zaokruglwla, vi{vicela, ta wjfoto}rafix, co {e slikovala na ykej{ik svadzbi, valal-ski sliker vidvowl z }rupi i napravel navelqko. Poloèlx do avzlo}u kotri bul obe{eni na jogo kapuri, ta {e nanx mogol pripatrac hto scel.

Premenwla {e Slavica nw lwm na vipatrunok. Do nwj{e naselwla yka{ blagosc, a zamocnwla i an< wdna robota {eod nwj nw odnyla. Volali x na nadn<cu z kotrej {e vonapriberala. O rok o dva ked prehodzela po valalw babi {ezgvaryli:

– Na kogo {e lwm udala. [a i {estri wj {umni, alwvona krasna è a`!

Vec {e od wdnogo ~asu pod wj oblakom skoro porydnwka`dogo ve~ara ~ulo le}inqske {pivanw, sladke i smutneisto~asno:

63

êre{enko, ~ere{enko, stargnuc som ce mu{el,{a da {i nw taka sladka, y bi ce nw ru{el.An< bim ce do zagradki, svowj nw zasadzel,an< bim {e, an< bim {e zoz tobu nw sladzel.

Nw bula pita~ka po Slavicu, nw buli an< pitanki, an<svadzbi, bo lwm wdnej noci vi{la za glasom {piva~a donoci i po{la zoz roditelqskogo obisca. Zoz sobu vàlawden mladn<k zoz {tiroh kelqo zi{li z ma}o~kohsu{edovih ~ere{nqoh... Yvela {e o wden ~as è stvorelasvoj dom, è oprez hiì zasadzela ~ere{nqov mladn<k.Ka`diraz ked prihodzela opatric rodi~oh prino{eladunwc z ~ere{nymi kotri yk darunok odno{ela su{edipokly vona ìla.

Dva ~ere{nqovo mladn<ki z troh kotri ostali umacerinim dvore pobrali Slavicovo {estri kedodhodzeli po svowj dragi, a wden ostal, ta rosnul i ros-nul. Virosla z nqogo velqka ~ere{ny, na kotru ocecka`diraz ked plodi dozreli, pozvoloval {icki dzecizoz su{edstva naj {e nawdza i naj sebe naoberax kelqoscu. Vec {e ocec pohorel i umar. êre{ny {e istogoroku, zoz i|e nwdozretima plodami na konaroh,vivracela i do w{en< vishla, tak, na lwàco.

Mac ostala sama, ka`dogo dny {e pripatra prez oblakna mesto dze bula ~ere{ny, a ve~arami, ked valal ucihnw iwj {e dzekedi pri{n<w è ~uw dubonq konqskih kopitoh, ta,na hvilqku poduma, è to wj Slavica prihodzi zoz svo<madzecmi napoln<c wj praznu zagradku.

64

ZLATNA N>ÔVKA

Ked {e narodzela nw bula to hto zna yka radosc, bo bulatrece dzecko u fameli< i trece dziv~e. âsi buli povojno-vo, ta nw bulo n<~ogo lwm polno gladni usta u obiscu.Penwù nw bulo, nw bulo an< z ~ogo spravic, a i za toto kusked {e na{lo, nw bulo hto zna co kupic u dutynu. Bulobri}a odhovac wdno dzecko, a dze i|e dvojo, a trece u`...Alw, yk gvary, dzeci n<}da nw velqo i kelqo dzeci telqo|esca, ta ked {e narodzelo trece, take malx~ke, gat, hto è{e moè nw poradovac boòmu darunku.

– Y narodzela wdenacecero, ta ni-a, tu som i teraz –ce{ela {vekra nwvestu.

– Yk to è ih mace teraz lwm pecero – pitala {e nwvesta.– U moj ~as {e dzeci rodzeli {orom, po boèj vol<. Ta

kotromu bulo do ìvota ìlo, a kotromu nw, ta odpadlo...Stresla {e nwvesta na toti slova, ta z vecej uvagi

dopatrala svojo dzeco~ko, vidzela vona è w co{kadrobenke, an< vlaski, an< noh~iki, lwm mocna dzeka za ìvo-tom, rovno plakalo... Ta co plakalo – darlo {e.

– Budze to zlate dzecko – ce{ela macer {vekra, nagnu-ta nad perinku u htorej bulo dzeco~ko zakrucene iposciskane z pantl<kami, “naj {e mu viprosca no{ki”.

Maceri ka`de wj dzecko krasne, ta mu sce dac inajkras{e, vidumne meno, ta i za totu, trecu dzivo~ku,spisala krasne jogo ocovi, yk muòvi svojomu, na paperiki poslala go do matrikuli:

– Nw strac cidulku, bo zabudze{. Zapametaj: [tefka,take meno nw ma an< wdno dziv~e u valalw! – Nw dodala è {etak vola wj {estrin<ca zoz Srimu, kotrej zavidzela na

65

krasnej hiì u stred valala, a pri cerkvi, è na krasnihkonqoh pri{li na wj svadzbu i yk {e ista [tefka urizovih suknqoh vikrucala!

– [tefaniy! Yj boè moj – fektirala {e baba – {aozda nw budze mac meno yk hlop! [tefan, a take maledziv~atko, a take zlatne: pisi no|ok, belavi o~ka, mohotko-vo vlaski. Zlate, prezlate, no.

@e dzecko zlate mogla povesc lwm baba, kotrej {ickiunu~ata o kotrih {e nw stara alw lwm uìva u n<h, mili idobri. D<do bul dakus tvardej{i, ta o daskelqo ti`n<nwprerivnogo vi|any i vre|any u obiscu, u htorim {e lwmna wdnim mesce topelo, ta na gromadi u nwvelqkej hiìbuli i stari kotrim u` trebalo mir, i toti u najlwp{ihrokoh co od roboti vistati dakedi poàdali nacagnuc {edakus, ta po toti najmlad{i co {e lwm kol<sali, abora~kovali, viyvel:

– Ej, moy nwvesto, ked bim ~ul od dakogo è virucaldzecko i y bi ci poradzel naj go vi{pur}a{ prez oblak, ykmi u` dopilo toto jogo vre|anw!

Nw dumal tak d<do, to bulo jogo sposob pripoznacnwvesti, povesc wj è x sanuw. Tirvalo to tak, das do roka.A vec, yk ked bi {e obracelo na lwp{e. Take dzeco~ko nwmo` bulo najsc nw lwm u su{edstve, alw an< u dalq{im ibl<z{im rodze.

To, ked d<do zatracel wdnu bo~koru, Zlatka, tak x u`{icki volali babi po dzeki, lwm {e pokrucela i dorucelad<dovi:

– êkajce, ~ekajce, doraz vam x najdzem. I, akurat,pre{amrala rozvyzani snop kukuri~anki porihtani preddziru do peca u priklwce i na{la bi stracenu parubo~kori. Abo, bi {e ocec po{krabal po glavi:

– Ta, dze som podzel o{elqn<k? Predpoladnqom somo{trel kosu ked som i{ol do zagradi nako{ic betel<ni, ateraz wj nwt!

I|e an< nw odguknul dobre, a Zlatka u` no{ela glwdanupo{vu za oslu ocovi.

66

Kelqo raz lwm prena{la klubko co {e z babovih rukohvikotulylo i odkotulylo! Lwm {e zacagla pod poscelku,abo pod poscelq, i patq, klubko tu. An< {e od bosorkoh zakotri wj gutoreli è {e skrivax pod poscelx nw bala,{icko vikuhtarela. Nini prena{la boto{i zaruceni nadnu ormana, maceri igl<cu co wj vipadla zoz {trikany,star{ej {estri klajbas co wj {e odkotulyl dok pisala zastolom i zdumovala ri{enw per{ih zadatkoh ked ru{ela do{koli.

Taka, yka bula, drobna, shopna, vertka, znala z ocovihplwcoh poopatrac i ~i na verh ormana ostala daykabi{alma, abo najsc dayki va`ni paper co bul odloènipod gredu u hiì, dalwj od dzecinskih rukoh i ob|ejgu`vi u obiscu.

Nw ~udne vec è ista, Zlatka, v{e bula per{a ked tre-balo da}dze isc: to lwm ked vidzela è {e dahto rihta ivona }rabala svojo cipelki, scagovala zoz poscelki pripecu na kotrej {e gamèli na gromadu {icki dzeci z obis-ca, {trikanu hustku do kotrej x mac zagulyla ked buloìmno vonka, ta strojno stavala }u dzverom: vonka.

No, prave preto è bula najmlad{a, ~asto x kandurpresko~el, ta bula vihabyna z odhodoh da}dze dze, dumalavona, ~eka na nx co{ka nwzvi~ajne, o ~im {e poslepripoveda. Zadlugo {e x moglo zamamun<c z tim è {e wjdaco prinw{e ~i z piycu, ~i z va{aru, z dutynu, abo odsu{eda, nini, rodzini, dze {e u` i{lo. N<komu tedi nwbarz vistavalo penwù kupic daco dzecom i tak ihobradovac, a dzeci za{ lwm ~ekali. Ka`domu toroditelqovi ~e`ko ked nw moù spoln<c dzecinski ob~eko-vany, ta tak bulo i Zlatkovomu ocovi kotri v{e probovaldayk zaba{uric obecunku kotru daval ked odhodzel, ta napitanw: “Co sce mi prinwsli”, znal {e {vidko znajsc:polqovogo hlwbika. Ta {e dzeci sladzeli zoz kronku vra-cenu z poly, zamascenu z rozpretu slan<nu, melku papri}u icibulx co pri n<m stala u torbi rano porihtanej za polqo.Znal von svo<m dzecom u kosidbi prinwsc prepilkovo

67

vajca, a` i same prepil~e kotromu {e nw udalo sceknucspred kosi. Bulo u jogo ki{enkoh i drugi nwspodzivny:gru{ki od su{eda, tur}unki zoz hotara, raz dze{ka na{ol itarki kotri pozno vw{en<, ked voèl gnoj, dozrevali kolodragi. Najgor{e mu bulo zadumac ked vìme vihodzel uuy{u i barankovej {apki, ta dzeci vidzeli è dze{ka idze,è z ~im ih nwspodziva dok {e vraci.

Zlatka bi go, i|e lwm ked ~erkla klynka na kapurki, u`takoj vibegla ~ekac na priklwtnih dzveroh, i nakadzivo{ol, dok {e zoblwkal, stretala z pitanqom:

– Ocec, ocec, co sce mi prinwsli!Ta wj raz {epnul na uho:– Prinwsol som ci Zlatnu n<~ovku!Yj, yk {e za{viceli dziv~ecovo o~ka. Zlatne! [a take

daco wst lwm u d<dovih skazkoh! – Dze w, dze? – vozbudzelo {e dziv~e.– Tu w, daj ru~ki, zlo` ih tak da x vlapi{, bo ci

vilwtnw – rihtal x ocec.Zlatka nacagla ru~ki, zloèla dlan< yk ked treba daco

prilapic co moè vilwtnuc, a ocec zoz ti` tak zloènimagarscami dothnul wj drobni ru~ki. Zlatka {e targla, a`skvi~ala, bo ocovo ruki buli ìmni yk lyd.

– Merkuj, co {i x pu|ela?! – skri~al ocec. – Lapajx, tam za tobu w, begaj, lapaj!

Nastal galajk u hiì, {icki poskakali u` hto dze{edzel: d<do zoz stolq~ka a` vivracel sakajtov i visipalkukuricu na varenw kotru lupal do nqgo, baba zoz patki, {ea` za{potala do {amli na kotrej trimala l<vu nogu, bo zpravu predla ta naj wj nw zacerpnw, mac prestala gnwscgalu{ki na stolw, a {estri, wdna vibegla a` spoza budàku,poskakali obidva z poscelki, ta {e na{li nastred hiìzoz Zlatku i po~ali krucic glwdaxci sceknuti darunok,dopituxci {e:

– Co to, co sceklo?!– Zlatna N<~ovka – ozbilqno zastarani gvarel ocec.– Dze w, dze w – skoro da zaplakala Zlatka, ta {e bez

68

un<many po~ala zacagovac pod poscelq, pod stol, pod lavku,za buàk.

– Gvarel som ci naj merkuw{ bo sceknw! – gandroval xblago ocec i pomagal wj glwdac N<~ovku. A N<~ovki nwt inwt.

– Mamo, gajde i vi – modlwla Zlatka. – Gajde, d<du,babo, gajde, mu{ime x najsc!

Glwdali voni, tak, {icki, glwdali, alw od ZlatnejN<~ovki an< {l<du. U tim nai{ol su{ed, za~udoval {e coto {icki taki ufaradlovani, a ked ~ul co {e stalo pri-lapel {e i von do ob|ogo bri}ovany:

– Yj, {a y osetel è mi co{ka ~mi}lo kolo nogoh kedsom uhodzel do hiì, yj, ~i to nw N<~ovka. Take male,okrugle, a {vicace, mu{i buc è to vona. Nw verim èmogla pojsc vonka z priklwta, bo y dobre zavar dzveri zasobu.

Mu{el ocec vàc lampu, poopatrac zoz Zlatku {ickikuti u priklwce, popretresac {icki rekli, kalapi ikoùhi co tam ~ekali na svo<h }azdoh è ih ve`nx ked buduvihodzic na dvor. Povitresali i bo~kori, drevynki,papu~i, bokan~i, u` co bulo tam pozobuvane, alw N<~ovki –n<}dze.

Na dvor {e nw moglo, bo u` bulo cma, a hto bi to mogolz wdnu lampu o{vicic i dvor i hl<v, i bradla, i kurn<ki, ikarmiki.

Dudrala baba, dudrala vec i mac è ocec zvirlwldziv~e, alw mira nw bulo, a` dok vistatu i uplakanu Zlatkunw zvladal son.

Xtre rano, a i in{ak {e Zlatka v{e per{a budzela, u`ked baba kladla tep{u z ma~anku za brilu, Zlatka bulaporihtana isc glwdac Zlatnu N<~ovku, zahodzkovala zad<dom, za ocom, za maceru ked i{la do<c kravu i vracala {ezoz òhtarom ceplogo mlwka, alw od Zlatnej N<~ovki an<{l<d.

Kus-pokus, zmirjovalo {e dziv~atko i roslo dok nwdoroslo do {koli. A tam u {koli, bulo telqo novogo è

69

Zlatka skoro zabula na Zlatnu N<~ovku. Tam doìlanwspodzivanw ked wj u~itelqka gvarela è w nw Zlatka, alw[efaniy. Pla~uci pri{la domu i takoj {e poponosovalaè wj u~itelqka premenwla meno:

– Ta, nw sekiraj {e – ulagowla x baba – {a ti ostanw{v{e moy Zlatka, a palw, i {estri ce tak volax, i pajta{ki,i mama i tato. Ta co ci bri}a co tam na paperu. Paper prime{icko, a von {e lwgko podre, zgori, a ti slava bogu, ìva izdrava.

Pripomla sebe gnwtka Zlatka Zlatnu N<~ovku, ked {e zpajta{kami i pajta{ami po~ala bavic na farbi:

– Kotko-lotko, – gutorel bi “dyblik” “babi”, zroz~itovanqom za toti ulogi vibrani pajta{ki, ~ipajta{e. Hlapci, zvi~ajno sceli buc dyblikove.

– Hto to, – pitali {e wj u horu “farbi”, {icki dzeciz kotrih ka`de za sebe vidumovalo farbu, ta yk tajnu{eplo “babi”.

– Co sce{ – i{lo dalwj bavisko, yk dyblovo pitanw babi.– Farbi – odvitoval isti.– Ykej – postavyla dalwj pitanw “baba”.A vecka, ked “dybol” potrafel dawdnu farbu, “baba” bi

x vivodzela zoz {ora i pridavala “dyblovi”.Tak bulo i zoz “angelom” ti` z roz~itovanqom

vibranim dziv~ecom htore prihodzelo na farbi do“babi”, lwm è nw zdravkalo “kotko-lotko”, alw {e yvylo:

– Cin-cin – yk bren~ok.Na “babovo” pitanw è “Hto to”, vono trebalo povesc:– Angel z nwba – a dalwj bulo iste v{e, ta ked {e tak

gromada dzecoh podzelwla na dva ~asci, vec {e moglo bavicna vojni, na zalwtn<ki, na mosti...

Tedi Zlatka, ob{ednuta zoz zlatom i stracenu ZlatnuN<~ovku po~ala i yk angel, i yk dybol, od babi vimagaczlatnu prezlatnu farbu. Ta, bula zlatna prezlatna ~erve-na, zlatna prezlatna kamenkova, zlatna prezlatna lilova...Yk wj u` na rozum pri{lo, lwm v{e mu{elo buc zlatne, a`prezlatne.

70

Toto zlatne, prezlatne, dumala sebe Zlatka, to yka{nwprepovedzena krasota, {vicace, dragocine, co najbl<èjzdabalo na Zlatnu N<~ovku kotra wj scekla wdnej ìmi. Vec{e dzeci kus-pokus, prestali bavic na farbi, a po~alibavic na slupi, ked {e u paroh i{lo od wdnogo po drugi“slup”, ta {e u tej prehodzki moglo zoz hlapcom co ci {epa~i pregvaric daskelqo slova nasamo. Prave doìce buloked {e sciglo po dalwki frajli. Ej, za dalwku frajlu u`bulo va`ne vibrac sebe paru z htoru pojdze{ “na dalwko”,a ti budze{ jogo “frajla”. I wden ve~ar, ked x “baba” zbaviska sparovala zoz Miòm co mali hiù na uglw, wj {eprividzelo è me{ac co bl<snul u jogo oku ukazal zlatnibl<sk.

“Zlatna N<~ovka”, podumala sebe, alw Miò svox tvartak pribl<èl }u wj è x prekril cinq. Vona {e targla ibl<ska nwstalo. Taki nagodi, na hvilqku podumac è u~i<{ik o~oh zba~ela odbl<sk Zlatnej N<~ovki, Zlatka uv~asnej mladosci mala daskelqo.

Vec virosla do dzivki na odaj, a valal {e po~al naglomenyc. Dzivki pozn<mali pasovo sukn<, o{trigali var}o~i,mesto zal<zanih ~ulkoh pokladli trajni. Poly po{li dozadru}i, na n<h scigla mehan<zaciy, kon< {e rozridzeli,prestalo buc najva`nwj{e ka`di dzenq odhodzic na polqo.Dostati penw` za viveènu {vinx, ylovku, ìto, ~islune~n<k, vecej nw bul dosc za àdany kotri {e ciskalizoz dalwkogo {veta prez novini, radio, ta a` i per{i tele-vizor kotri scigol do valalu.

I vec po{ol glas po valalw:– Pi{u {e dziv~ata na robotu do Nwmeckej!Medzi per{ima upisala {e i Zlatka. Pravda, ~uvstvo-

vala gor~inu preto è z diplomu strednwj {koli mesta uvalalw za nx nw bulo, a u varo{u vladali yki{ in{akipravila konkurovany, na yki vona nw pristavala. Wdnogoseptembra zoz gorodskej gajzibanskej stan<ci z pocerpan-qom i nazdavanqom ru{ela do {veta. Vidzelo {e wj, dokgajziban v{e {vid{e lwznul do blagej noci, è u iskroh

71

kotri pirskali z lokomotivi, vidzi nagadani obecany yki~uvstvovala tedi ked vozbudzeno ob~ekovala è vlapiZlatnu N<~ovku. A ked gajziban do noci pu|el svoj glas,~ula yk è x Zlatna N<~ovka gerka:

– Lapaj me, lapaj!Roki prehodzeli, pisma polni odu{eviy zamenwli

ridki u kotrih svo<m co ostali doma i co od nwj àdnoo~ekovali ka`di glas, pisala è {e i tam do svo<hàdanqoh ~e`ko dohodzi, è {e ~asto ~uvstvuw è oganyza Zlatnu N<~ovku.

Per{i prihod do rodnogo valalu bul o rok. O daskelqodn< za nx pred obiscom stanul avto z nwmecku re}istracixi z nqogo vi{ol ~elwdn<k kotri {e predstavel yk pita~.Vona go nw scela privesc zoz sobu, scela per{e porihtacsvo<h na toto è, vipatra, zanav{e, pojdze dalwko od domu.

Moglo {e i ob~ekovac: o rok-dva narodzelo {e wdnobilovlase dziv~atko, a o dva-tri druge. Zlatka {e nw lwno-vala ka`dogo lwta privesc ih naj {e nabavy u babovim id<dovim dvore, naj na `ridlw ~ux slova macerinskejbe{edi. A dzeci yk zavra~ani: kutatovali po obiscu, dvore,zagradi, po gumnw. Praveli sebe {atri zoz snopohkukuri~anki, na slunku zogrivali vodu u kupa~ki,pirskali wdno na druge, a ve~ar {e ukladali spac na {enukotre d<do virucal na {opku. Lwm è toto spanw tirvalopokly {e dobre nw zacmelo, valal ucihnul, a u {opkico{ka za{u|alo. Z vreskom ubegovali nuka dze im d<dopripovedal yk to bulo ked von bul mali, ked ih mama bulamala, ta {e zvedla pripovedka i na Zlatnu N<~ovku.

– Y verim è tota Zlatna N<~ovka i|e v{e u na{imdvore! – zagado~no zakon~el d<do i dal im z tim novi zada-tok za narano.

Ked {e z babu, Zlatku i wj muòm pripatrali yk dvazlatovlasi dziv~atka borikax po dvore od kurn<ka pokarmik, a od {opi do hl<va, od hl<va za bradlo, otamalq dozagradi, von {e o{mihnul i gvarel:

– Vipatra, ti, Zlatko, vlapela svox Zlatnu N<~ovku!

72

NWÎSTE U PRIKLWCE

To i ìmi dakedi buli in{aki. Yko{ vek{i, co bi {epovedlo, dlugo bulo mrazu i {n<gu, dabome i compl< i{l<|anki po ul<coh, alw toti ìmi go~ buli i mocnwj{i,yk ked bi buli ceplwj{i yk tera{n<. [n<gu znalo napadactelqo è ocove mu{eli oprez dzecoh isc z lopatami è biim praveli uzki dra`ki prez nqogo, ta po tih dra`koh, yk potuneloh, vihodzeli dzeci z obiscoh, hlapci u barankovih{apkoh i daykih koù{koh, a dziv~ata zagulyni do hustkohco im maceri povyzali na hribce, a do rukoh i wdnim idrugim podavani cepli poga~i ta ih grali po {kolu, abopokly ih nw powdli. Vec {e ruki {turylo do ki{enkoh, abodo hustki. Hto è tedi mal rukavici?! Prez taki dragi bulo{e ~e`ko prebic, ta ka`de dzecko scigovalo do klasiroz~ervenwte, a` oznowne. No, vono, toto ~erven<dlo, okremena dziv~atskih tvaroh, nw bulo telqo od mrazu, kelqo bulona~uhane zoz {n<gom. Bo {e hlapci i tedi lxbeli zadzeracdo dziv~atoh, ta ih vìme do~ekovali i nwprepovedzenouìvali ked voni kvi~aci scekli od n<h, zviskuxci i otre-suxci svojo var}o~i co im vipadovali spod hustki, otre-puxci cipeli i {trikani boto{i na kotrih {e nal<palicipovi {n<gu.

Vladko i|e nw hodzel do {koli, alw i von uìval u tejmirnej ìmi, ked dn< po~inali zoz budzenqom u kotrim {estruganw ocovej lopati po dra`ki pod oblakami na ul<cioprez hiì mi{alo zoz lopocenqom ko~ergi u pecu ked maczbivala ìry~ku è bi vona bula tirvac{a ta oprez nwj napozmetani cegli sadzala do peca lepin<, ~i osuhi. Znal vonè za nqgo pred palqom zovre gar~i~ok mlwka i è go jogo

73

zapah, ked go mac prinw{e do hiì na stol, najlwp{e roz-batori, tak è sko~i i nacaguxci nadragi i ko{uly~upribegnw skorej yk {e {estri Levoni uda do}rabic zozverhu znyc sladku, skoro prigorenu skorku co {e nalapalapo mlwku.

Levona bula ozda i pejc-{ejsc roki star{a od nqogo,alw bula wdina medzi n<ma, troma hlapcami, ta {e odn<malaza per{enstvo zoz najmlad{im u fameli<, istim Vladkom.Bulo to nw raz zraèny medzi n<ma dvoma: ked sebe Vladkoza{pival daskelqo dinari, a to tedi bulo barz velqke, ta ih~uval pod macerovu gatlasku husto~ku u ormanw, è sebekupi dva gerl<~ki i kl<tku, ta ked ih nw na{ol, a vidzel èmu {e {estra pi{i u novih cipeloh, bulo mu ysne dzepo{li jogo penwì. Odgvaryla {e Levona, a an< mu mac nwpomogla, a` go scela i zagvaric:

– Nw sekiraj {e, Vladku, pojdzeme mi na pradki doba~ika na Le<, ta y vidajkam od nqogo dvojo golub~ata, tabudze{ mac taki golubi è a`!

Takoj mu bulo ysne è tu i vona umi{ala palqci. [aznaè wj bulo va`nwj{e dzivki, tak povesc na odaj, kupiccipeli do tancu, yk nw prevredzic {vancarovi. Nagadovalvon, go~ nw mogol pretolkovac, è ~om vlwce Levona bulataka dobra zoz n<m ked zberali orehi za hiù: trebalo {eprecagovac medzi ba}renovo mladn<ki i konari u pokrivi,z golima rukami...

– Ti, Vladku, drobni, ta {e precagnw{, a y, vidzi{ ykavelqka, y bi podrala sukn< na tih ba}renoh. Ti ih lwm viru-cuj vonka, a y ih pozberam do fartuha, ta ih vwdno budzemewsc.

I naisce, wdli vwdno, alw tak è ka`de sebe rozbival,ta kelqo narozbival telqo mogol powsc. Dabome, Vladkoviskoro ka`di golwm raz visko~el i odsko~el spod falatacegli z kotru go proboval rozbic. Z togo falata {e tru{eloked vderel po orehu, ta vec zoz lupoh viduvoval ~ervenkaviprah, abo begal za orehom i glwdal dze odsko~el. A Levonazoz ceglu lwm tup, tresla po orehu co go postavela na sek i

74

oreh moglo powsc. Dok bi Vladko rozbil tri, {tiri orehi– {erpenka u kotrej buli visipani nazberani orehi, u`bula prazna. Mogol lwm finkac, a vecka {e mu i|e ividri`nqovala.

Pametal von i yk dal ocovi naj mu cuker kupeni naKirbax skriw pod gredu, tam dze mac trimala u husto~kizakruceni dayki dinar ked bi prinwsla z piycu, a vec gona{ol dobre vigrièni, ta mu Levona tolkovala è to {emi{i vlapeli do cukru, ta è mu tak i treba ked nw scelpodzel<c zoz nx.

Uglavnim, znal von è z Levonu za nqgo nwt dobrejdogvarki, alw znal i è lwm x moè ve~arami zamodl<cvisc vonka pred spanqom, bo trebalo prejsc prez cmipriklwt u htorim stala gromada bo~koroh ~i drevynkoh, co{e no{elo, u` ~i bula ìma, abo dayki ceplwj{i ~asciroka. U tim priklwce bulo i vel< drugi nwpriwmni stvariprez kotri trebalo prejsc: u kuce dze bula dzira do peca,stala i ko~erga i oòg, co u cmoti priklwta zdabalo nadayku bosorku, okreme ked bi mac i metlu pri n<h ohabelaobracenu gorebzdom. Metla bula burava bosorkova glava, ako~erga co{ka z ~im {e rihta vderic, oò} wj dlugi nogikotri {e moù rozbegnuc i zdogon<c ka`dogo. Tam dakedistali snopi vigrizkoh prinw{eni do peca, stir~al naverhu ~omov slami porihtani na podpalqku, ta to prislabim {vetlu co vibivalo prez dzveri z hiì dze bulalampa, zdabalo na osobu co ku~i i streè è dahto naidze,i è sko~i na nqgo. A tam, na dzveroh, na htorih bulzakva~eni fo}a|ik bulo navi{ano i uy{i, i kalapi, ta htobi nw podumal, ked tak lwdvo mo` vidzic daco, è to nwdayki spodobi co {e zbili do gromadi i dogvaryx {e yknastra{a, abo a` i napadnx takogo hlapca yk von. No ta, ykè bi to, vec, Vladkovi moglo buc lwgko prejsc prezpriklwt vonka, a vec {e vracic nuka, samomu?! Tu vec bulaLevona, kotra za obecunku è z nx podzel< falatok kola~a,dayki cukrik, ~i ovoc, co znal dostac od dawdnej nini, ~isu{edi, pristavala vivesc go, pri~ekac naj okon~i u` co

75

mal, i uvesc nazad do bezpe~nosci hiì u kotrej ocec,vistati od calodnqovej roboti, i mac co v{e predla, ipredla, oparta z hribtom na pec, dok vitrion u lampi nwdogorel, merkovala zafuknuc lampu skorej yk {e sklocalkom nw okuri, a gnot nw stlww...

Ked {e najstar{i, Wfrem, oènwl, vec von bul upriklwce zoz svox mladu nwvestu na tej ruòvanej poscel<co gvary è w od babi macerovej i|e, ta trebalo merkovacnw uvadzic do da~ogo, nw pravic lyrmu ked prehodzi{ prezpriklwt, bo {e mladi ba~i barz gn<val è ~om telqo {ickidulux...

No, ta tot priklwt Vladko od v~asnogo dzecinstva nwlxbel. A` i vlwce, ked vonka {icko bulo o{vicene i a`rozpe~ene od slunka, u priklwce bulo kus ìmno. Preto upriklwce za dzvermi i stala kanta z artejsku vodu, z kotrejtrebalo kedi-nwkedi dakomu u belavim plehovim gar~i~kuprinwsc napic {e.

– Lwm nw porozl<vaj! – kri~ala za n<m mac spod ygodi udvore, dze abo oberala kur~e, abo |ikala mak, abo a` ispu|ovala klo~e na kerpari.

Yk naj nw porozl<va, ked {e mu vidzelo è, ked {enagnw nad kantu, ta hto{a yk ked bi mu ìmno dihal za{ix. Ta ponaglyl co {vid{e nagnuc z kantu, u polucmotipotrafic civu nad gar~i~ok, nalyc, vec pomali spu|ickantu i vibegnuc.

Proboval Vladko daskelqo raz povesc maceri o timìmnim dihanx kotre ~uvstvoval na cemenx, alw vona lwmodmahla z ruku:

– Cu} z otvorenih dzveroh, a i pozacagovala som plahtina dzveri, bo trebac budze spac u tej goru~avi vnoci, tanaj {e hià nw nagrew...

Nwodluga {e oènwl i drugi brat, Mikola, ta von znwvestu po{ol do priklwta, a Wfremovi {e narodzel sin,ta voni trojo po{li do prednwj hiì, a mac, ocec i Levonado zadnwj. Co to vredzi, ked {e i do zadnwj hiì, za{ lwm,mu{elo prehodzic prez tot preklyti priklwt. Obecal ocec

76

è na boku napravi hi`ku, ta mu mac {epla è to budze zanqgo, alw Levona takoj sko~ela:

– Znaè lwp{e da mnw vidvo<ce do tej hi`ki co ocecspravi, naj vas {ickih nw budzim ked uhodzim z baveny.

Znal Vladko è to na kocu budze tak yk Levona pove, ta{e an< nw radoval tej ocovej obecunki. A ocec oklwval zozpravenqom hi`ki, a zoz sobu pokon~el tak, è nakadzipukla yr, pre{ol spac do hl<va. Hl<v bul velqki i cepli,nad y{lymi buli drabinki na htori sebe poloèl zolqn<cupolnu zoz {enom, i yk sam gvarel, uìval dok Ruàrume}ala, a Putko skubal zoz slami co stir~ala spodzoln<ci. Pravdu povesc, mudre bulo toto ocovo ri{enw, bo{e Vladko vecej nw mu{el kudov~ic z Levonu na poscelki.Vona po{la na ocovu poscelq, a Vladko {e ostal {iric nasvo<m mesce. No, i to nw bulo dlugo, bo Wfrem zoz svoxfamelix, u htorej okrem sina o rok-dva bulo i wdno malkedziv~atko, po{ol za bire{a, a Mikola do vojska, ta jogoandy po{la do maceri, dze {e i porodzela, a fameliy {emogla komocic.

V{e ~astej{e mac rano v~as zganyla Levonu topic dopeca, a sama lwbo robela z hlwbom kotri mala pe~ic togodny, lwbo rihtala na tep{i~ki wdzenw: kva{enej kapustizoz {kvarkami, krupi zoz reberkami, ma~anku z kolbasku,krompl< z podgarl<nu, abo pasulx zoz rati~kami u gar~ku.Tedi {e rovno co{ka vipekalo, {turylo do peca za brilu,nw bulo dutyni tak yk teraz: odbegnw{ po 200 grami salami,abo po pa{tetu, ta ni-a, fri{tik! A i ked {e raz natopelodo peca to bulo na cali dzenq, gibalq è ìma barz scislata {e mu{elo golwm zakuric pred ve~arom da mo` dluèjpo{edzic u hiì i popripovedac daco zoz famelix, abosu{edami. O tim è ~i {e vitrima z ogrivu do konca ìmiked budze zadluga taka mocna, è nw budze dobre ked {estara opra{i dok tak ìmno, è ~i dobre odbic celw odcicki, a nia, dobre bi bulo, bo bi bulo vecej mlwka... Itaki dayki novosci yk co to bu}nar gla{el na piycu, a copanocec nakazoval u cerkvi, hto umar i hto ogla{ovani, a

77

dahto znal do obisca prinwsc i pripovedki yk dahto bulda}dze, abo dahto pri{ol oddakadz, ta {e pripovedalo yk tou dalwkim {vece lxdze in{ak ìx, i è {e tam, da}dze,zorvala vojna, na co bi ocec primahoval z glavu è lwm najnam {e to nw slu~i bo von {e navojoval i rok i pol pre-provadzel u rabstve, dze{ka dalwko, co Vladko nw mogol an<popametac yk {e toti kra< i toti lxdze volax.

Vi{lo è Levona nw bula hto zna yka vredna topy~ka:u` wj vigrizki buli vla`ni, ta wj slama zbov~ala skorej yk{e voni lapeli, u` {e wj ko~erga zapalwla na ìry~ki kedx zbivala, u` x oòg opekol, a na wden zavod {e slu~elo èrano ked ocec stanul, nw mogol najsc svox drevynku. Nwt inwt, yk da do èmi prepadla, dok nw vi{lo è to Levonamala z kukuri~anku do peca fuknuc i drevynku, bo takeco{ka yk nos zoz drevynki mac vidzela nwpregorene uìry~ki, ked stavyla ka{u u gar~ku do peca.

– V{e lwm na mnw kladzece! – ponosovala {e Levona, ito tak pre{lo. Ocec {e poce{el è to bula u` vil<zana iroz|ipena drevynka, alw o wden ~as i Vladko nw mogolnajsc paru svowj bo~kori, co x ve~ar ohabel u priklwce! Akupel mu ocec novi bo~kori na w{enqskim va{are, a` mudal naj ih sam vibere i viprobuw! Plakal Vladko, bo znalè do {koli, do kotrej tej w{en< po~al hodzic, budzemu{ic pojsc u starih Levonovih cipeloh.

– Orubem zapetki zoz n<h, ta n<hto nw budze vidzic èto buli Levonovo – ce{ela go mac. – Znaè, i|e ci budzelwp{e u cipeloh yk u bo~koroh hodzic do {koli.

Nw scel Vladko maceri prevredzic, ta ih obul, a vecka{e z nqogo velqko{orski hlapci {meyli ta {e domu vracelnw po Velqkim, alw po Makovskim {ore. Pri{ol pla~uci,è naj mu najdu bo~koru, bo von in{ak do {koli nw pojdze.

Nw lwm è {e Levona nw priznala, alw go i|e ipre{ve~ovala è to u tim priklwce yk u cmej, zavra~anejdziri, {icko nwstava.

– Ni-a – gvarela vona – i mnw nwstala zarucova~ka. Tozna~i è {e u na{im priklwce co{ka prez noc slu~uw. Ta

78

ti, Vladku, {icki svojo stvari zberaj i sam ih dobre~uvaj.

– Lwgko Levoni – dumal sebe Vladko – vona i tak totuzarucova~ku nw lxbela, bo bula na vecej mestoh dzirava,prekupena od su{edovej nwvesti, àburova, preco {eLevona najbarèj gn<vala, bo vona scela or}onovu yku ma iwj verna, alw, mac gvarela è penwì nwt i naj {e paperi utej, a drugu nw dostanw.

No, ta dostala Levona drugu, bo wj tota àburova nwnajdzena, nw bulo wj, an< zahirovac. A gat, yk è pojdze dokar~mi na tanwc bez zarucova~ki ked ìmno, a ked nwpojdze, yk è {e oda! No, ta, zoz hl<va po{lo celw, a doormana pri{la zarucova~ka.

Poneè Vladko zakon~el per{u klasu, rodi~iodlu~eli è moè ostavac sam doma. Ej, yk {e von ce{el utim è jomu zverene cale obisce! Mogol po calim dnx buc}azda, zapovedac Tar~ijovi naj vigany kuri zoz zagradi,naj pozbera ta|ka, ked bi {e mu udalo z paridx potraficdaykogo co {e nadmanul na vi{n< co po~ali ~erven<c, i conajva`nwj{e, naj go ~uva od da~ogo co moè napadnuc nanqgo, samogo.

Mac mu nakazala naj kapurku v{e trima zamknutu, naj{e ozve lwm poznatim, go~ rodzini, go~ su{edom, ked {eyvy spoza kapurki i naj n<kogo nw pu|a do obisca. Coci}urne, ci}urne.

– U priklwce u ko{are, na stol<noh ci cali hlwb. Tami no`, ta sebe v{e odkraj falatok. Na stolw na tanwru zhlwbovku okrucena slan<na, ta sebe v{e odre` kelqo citreba, a vec poprikrivaj i hlwb naj {e nw su{i i slan<nu.I nw pu|aj ma~ku bo ci odcagnw slan<nu, a i hlwb pobabre.[pi na poscel< u priklwce, da nw uhodzi{ do hiì i nwmu{i{ {vicic, bo i|e zapal<{ hiù... – nakazovala macked {e viberala è pojdu dodny pondzelok na sala{ }uWfremovi, bo tam vàli z risu ko{ic. Voni sebe vàli dvacali hlwbi, vek{i yk sakajtovi, è bi im bulo dosc donwdzel<.

79

– I nw boj {e, sinu, n<~ogo, zlogo moè zrobic lwmìvi ~lovek i n<~ vecej, zato ci i gutorim è bi {i n<komunw otveral, bo dayki vandrovka{e naidu i sprevednx ce,vicagax daco z obisca. Lwp{e im lwm nw otveraj, tabudzeme i y i ti mirni. Gej, tam na stolw u priklwce ikanti~ka z kislim mlwkom.

Lwtn< dzenq dlugoki, ta {e mo` nabavic. Zobudzel {eVladko nakadzi obisce ucihlo, ked ko~ vi{ol z dvora.Takoj vi{ol vonka, ponacagoval {e pod konkom i stoycina seku ri{el è per{e probuw gru{ki ~i su u` za wdzenw,vec {ednw, ta {e lapi do parid< co x po~al pravic htori{dzenq, skoro è w i gotova lwm }umi bi nabavic... U tim iogladnwl, ta sebe odkral hlwba, kus slan<ni, odbegnul dozagradi i starnul wdno kva{ne yblu~ko, ta {e goscel: kushlwba, kus slan<ni, kus z yblu~ka. Posle takogo fri{tiku,za poludzenok mu bulo dosc lwm kus kislogo mlwka z tejkanti~ki na stolw u priklwce, a ve~ar, skoro da zabul wsc,taki bul vistati: telqo {e naoganyl za Tar~ijom co goznwmirjovali kertici u kromplqoh, za pticami conapadali vi{n<, a ked ogralo zacagnul {e do hladku ikonw~no rozri{el problem parid<: zoz starih {tvercohvirezal skorku z oglavka, a vec u ladi~ki u ormanw na{olmacerovo {trumpadli, rozrezal wdnu na poli i udzal wdnupolovku do dzirki vidlobanej u skorki na wdnim boku,zavyzal za dreveni ra~ki, a do drugej dzirki na drugimboku skorki drugu polovku gumi za drugi bok ra~koh. Nwmogol {e lwm na{trelyc po zagradi do konarka, do l<sca, doyblu~ka, do gru{ki – nw lwm do pticoh. A` {e mu vidzeloè ve~ar {vidko pri{ol, ta {e porihtal spac: znylslamy~u z poscelki, pricagnul do udzverjoh na priklwtnidzveri, poloèl zaglavok na prag, z pokrovcom {e zakril iz wdnu ruku pricagnul }u sebe Tar~iy, a u drugej scisnulparidx, ta zadovolqno i ~uvstvuxci ci}urnosc, zaspal.

N<~ {e mu nw {n<lo, golwm nw pametal. Ked {e zobudzelu` slunko vi{lo, a na l<cu mu bul zosu{eni {l<d {l<ni yksma~nw spal. Pokrucel {e dakus i znova po{ol do zagradi.

80

Tam vidzel su{edu, pobe{edoval kus zoz nx, vona {e mupitala ~i {e nw bo<, gvarel wj è znaè è nw, a vona gopohvalwla. Z drugogo boku zagradi ti` nw bulo pro|a, tavidzel Onufriy, kus mlad{ogo od sebe su{edovogo hlapca,yk podskakuw pod kajsu probuxci otargnuc i|e èlwnikajso~ki. Ponuknul {e è mu nazbiva kelqo sce z paridx,alw Onufrijova mac po{vidko nai{la i rozognalapajta{oh, ka`dogo domu...

I drugi {e dzenq zakon~el kra{nw, z Tar~ijom podpazuhu i gvizdami nad gru{ku pod konkom. Trecogo dny nadu-mal napravic krilaticu. Pod drabinu u komorki vidzelzloèni korunki poscel< kotru Mikolova andy tam ohabela,ked odhodzela do maceri, naj nw zavadza. Vladko z mlatkomvibil obidva obla~ki z korunki i dal {e do roboti. Tak {edal do roboti è lwdvo daco zawdol, alw do ve~ara bulivirezani kridla z kerpari, aviona yki vidzel na wdnim pape-ru co Wfrem i|e ked {e vracel z vojska prinwsol i zabul udrevenej ladi~ki pod drabinu u komorki. Rezac cenxndude|i~ku nw bulo problem zoz ocovu britvu, totu co x von~uval u stolovej ladi~ki i ka`dej nwdzel<, skorej yk co i{oldo cerkvi, o{trel pred britvenqom na remenx co go obe{elnaj vi{i z gvozda na udzverjoh.

I trecogo ve~ara {e, yk i skorej{i dva ve~ari, porih-tal na spanw: na prag priklwtnih dzveroh poloèl zaglavok,pod sebe prestar kerparku, Tar~iy }u sebe i zaspal zozsnami o tim yk narano zakon~i svoj avion. Rano ked stanul,per{e po{ol }u hlwbu, dumal, nafri{tikuw {e, ta vec namire moè robic. Alw, tam go ~ekalo nwpriwmne ~udo: odvelqkogo hlwba, z htorogo skoro è lwdvo bulo vidno èrezane, ostala lwm kus vek{a kromka. – Yk to moè buc –dumal sebe zlwknuti – {a spal som na uhodze do priklwta,hto uhodzel mu{el me presko~ic! @e {e y nw prebudzel, alwdze bul Tar~i? [a, nw lwm mi{a ked za{u{oci, alw muhaked zabrin< von dzviga glavu!

Yka to vra~an<na co ih obidvoh zavra~ala, nw moglo muvojsc do glavi. To lwm co{ka nw~iste!

81

– Yki ti ~uvar obisca ked me nw zobudzi{, alwdopu|i{ naj hto{ka, ~i co{ka, duluw po n<m, a ti n<~!

Vecej Vladko nw scel mac n<~ u priklwce. Wdzenw odnwsdo komorki, bo {e do nwj uhodzelo od zadku, a sam sebenamescel zolqn<~ku spac na bradlw. Tar~iy pokaral tak ègo ohabel dolu, a sam {e vidrapal po drabini.

Mac i ocec pri{li a` sobotu ve~ar, pozno, a hlapcan<}dze. Glwdali Vladka, glwdali, dok go ocec nw na{ol naslami, bo go Tar~i odved }u drabini. Zaspanogo go odnws najogo poscelku. Rano, ked {e Vladko zobudzel i vibegnul zozhiì, è ocovi i maceri vipripoveda è u <h priklwcebulo nw~iste, ocec go do~ekal zoz britvu u rukoh, daremno{e probuxci obritvic:

– Co {i lwm robel zoz totu britvu! Y x za~uval nafrontu, a doma mi w uprepascena!

– Nwt mi {trumpadli, no?! – ~udovala {e mac zberax-ci {e do cerkvi.

Vladko {e pocagnul z Tar~ijom do gumna, skrivaxcido slami navirezovani de|i~ki, pokly go ocec i tam nwna{ol:

– [alw, poscelq pogubic, andqovo pridani! – kri~alna nqgo besni i roz~arovani.

Dlugo Vladko nw scel uhodzic do priklwta, darmomu mac dokazovala è to vona pri{la po hlwb tej noci,bo im nwstalo na polx, lwm è go sanovala zobudzic iè preto Tar~i nw zbrehnul... Co{ka u n<m nw dalo muveric, a Levonovo slova mu verenw i|e barèjporu{ali:

– To ce mac lwm tak blaga. [a, znaè bi {e }u ce ozvalada bula vona!

Roki poznwj{e, ked {e u` vecej nw Vladko, alw Vlado,vracel zoz fronta, dosluèl vojsko, bul i daskelqo rokizanyti u zadru}i i ked kupel radio, i uklx~el go do stru< upriklwce, è bi {e go sluhalo i z wdnej i z drugej hiì, a~ulo {e go i pod konkom, ocec nw scel vecej uhodzic dopriklwta.

82

– Y tam vecej nw idzem. To mu{i buc co{ka nw~iste:be{eduw, {piva i graw – a ~lovek w nw, ma oko i kl<pka, a nwìve w – ùbrotal sebe pod nos ègnaxci {e. – Y z takimda~im nw scem mac roboti!

A` tedi vimuroval obecanu hi`ku na boku, do htorej{e sam uselwl i u htorej ìl do {merci, odbivaxci pri-lapic a` i elektri~nu gru{o~ku – bo {e {vetlo kotre nwod plameny, procivelo jogo rozumu.

83

KRASNA YSNA

Bulo wdno dziv~atko, narodzene u Keresture, tedi ked{e yk i v{adzi, i u tim na{im najvek{im valalw mena dze-com davalo tak yk Bog zapoveda: nw po filmu, seri<, romanu~i nazvisku, alw po tim è kogo zoz svytih rodi~i scelivibrac è bi bul doìvotni za|itn<k togo <hnovorodzenogo dzecka. U svowj hristiynskej viri, vonivereli è ih tot svyti budze ~uvac od zlogo u ìvoce, aposle zastupac pred Bogom ked pridze sudn< dzenq. Tarodi~i nw mali velqo bri}i yke meno dax ked {e dzeckonarodzelo: abo dostavalo meno po maceri ~i ocovi, kedbulo per{e narodzene, abo po babi ~i d<dovi, abo po dakimu rodze, a ked nw, vec na rozpolaganx buli svyti kn<`ki,kalendari, ta {e tam glwdalo meno svytej, abo svytogo, najbi na krescinoh z menom bula data i jogo za|ita, a tozvi~ajno bulo take meno co u kalendare najbl<èj dnxnarodzeny. Ta vec ked u` rodi~om vipatralo {mi{ne maledzeco~ko, povedzme, volac Mihal voni go volali Miò, aEvfemix volali Femka i tak {icko ostavalo u rodze è{e po menoh dzekedi wden rod i rozpoznaval, a Rusnaciodvojovali od drugih co taki mena nw davali. Mili, drob-ni dzeci mali mili mena, htori im buli skoro yk nazviska,a u matrikuli i {ickih dokumentoh i ked buli uòzbilqni lxdze buli z ozbilqnima menami. Ta ked {ele}inq ènwl prestaval buc Miò, postaval ba~i Mihal, aFemka bula andy Evfemiy. Ked voni u` buli rodi~i, vecmali prikladni mena, yk {e i {ve~i rodi~om, pred svo<madzecmi i unu~atmi. No, alw toti ~asi pre{li, a tedi kednarodzene dziv~atko o kotrim pripovedka, tradicix {ebarz po~itovalo. Tak i dziv~ecu vibrane stato~ne meno,

84

Mar~a, co zna~elo è wj za|itn<ca mac Boà, lwm è podtim menom dok rosla x n<hto nw poznal.

Bo, yk dziv~e roslo, tak vidno bulo è to budze yke{dzive, a nw take yk {e ob~ekovalo od wdenogo stato~nogodziv~eca, co no{i meno Matki Boèj! Od dzivo~ki Mari<moglo {e ob~ekovac è budze budze mile, mirne, posluhnei ~esne, a co zna~i ~iste i v{e sporawne. Nakadzi po~alabegac, po~ali x interesovac hlapcovski baviska, a nwbabki co wj na va{are, ~i kirbax kupovali babi, abo naKra~un davali kumovo. Yk dorastala, tak {e lapala z hlap-cami pendrac na bradlo, vin<mac ta|ata zoz gn<zda, cilqo-vac z paridx, ~i begac po prahu cagaxci za sobu na {par}izavyzanu dziravu {erpenku. Precagovala {e i prez pro|ado su{edovej zagradi naoberac sebe yblu~ka, preskakovalayrki i oganyla {e zoz psom Bojtarom po paìci. Z yrilapala àb~ata, i a` ih daskelqo raz i “operovala”, a kedvlwce ~upkala po barkoh i uìvala yk wj mutlynka ~virkamedzi palqcami na bosih nogoh. Vìme {e z hlapcami obe-govala na kor~olqoh, a ked {e dawdnomu udalo na~uhac x,tot pobanoval, bo go znala do~ekac i na~uhac mu tvar z{n<govu labdu pokly nw zaplakal.

Z wdnim slovom, nw mogli wj radi dac an< ocec, an< mac,a an< baba i d<do. Rodzini lwm u ~udu zlwgovali z plwcamiè na kogo {e udalo toto dzecko, a su{edi {e ègnali ido{eptovali:

– Yka to lwm dzivka budze?!I v~as spoznali è to nw dayka Mariy, alw prava

Mary!Ked dziv~e ru{elo do {koli, mesto da zmudrelo, posta-

lo i|e nwsta{nwj{e. Bo, to tedi do per{ej klasi dzecino{eli tabl<~ki kotri mo` bulo lwgko rozbic, okreme ked{e z nx vderelo po glavi dakogo hto ce drilwl u {ore zauhod do klasi, a o malih klajbasoh, co {e z n<ma pisalo ykzoz krejdu, nw vredzi be{edovac. Ka`di dzenq wj trebalonovi, abo pisala z takima drobenkima falatkami yk nohci,bo {e ka`di polamal ked nwzdoba~ki vipadnul z wj

85

torbi~ki, ked vitla z nx dakogo po hribce, abo sama na nx{edla. A ked ru{ela do vis{ej klasi, vec bulo i|e gor{e.U vis{ih klasoh u~elo {e krasne pisanw, a za krasnepisanw trebalo nw lwm po{vu i pirko, alw i fly{i~ku ztintu, ta od tej tinti wj buli v{e palqci zamurckani ipokapkana bluzenka, ~i sukenka. Tedi u {koli robeli i{kolyrski kuhn<, ta na tej sukenki znalo buc i kapki te<,~i bilej kafi, a u kucikoh na ustoh madùnu, abo {e wjl<co {vicelo, bo {e ponamascala dok kusala z hlwba nama-scenogo z mascu. Z wdnim slovom, ked {e dahto scel preznaco nwj, najysnwj{e bulo potolkovac:

– Gevta Masna!Vidzela to i mac, ta v{e probovala svox wdin<cu

spora<c: kupovala wj novi {matki, kedi mogla, orajbovalax, opej}lovala, a` i vyzala perlonovo ma{l< na var}o~i,tak yk tedi {icki nylko{ki no{eli. Alw, nova {matkabarz {vidko postavala stara: {plyhava, porozdzerana,pogu`vana, a domu {e z baveny, ~i zoz {koli, vracala bezwdnej, abo i obidvoh ma{lqoh.

– Ta co robic budzem – dudrala mac – yk {e lwm oda{taka!

Bulo u` take è mac kerovala zoz svo<m dziv~ecomhodzic na svadzbi, na goscinu, abo na|ivic dakogo. Ka`ditaki odhod preplakala i mac i dzivo~ka. Mac preto è xMar~a poganqbela, a vona za{, è an< sama nw znala yk {edostala do togo è za nx znova mogli kri~ac: “Masna yktorba! Masna yk torba!”

A roki prehodzeli, macerovo dvownw roslo. Probovala{e radzic i zoz svox maceru, yk, Marjovu babu, totavidzela ratunok lwm u cenkim verbovim pruciku. Alw ocecnw dal svox wdin<cu vospitovac z prucikom. U` ked nwznala co, a vona po{la do panoca.

– Ked wj Matka Boà, Vodicova nw pomognw – gvarel wjvon, – y nw znam hto bi wj pomo~i mogol! Tel<m pomogla, taked {e budzece modl<c i veric do wj pomoci, moèbuc ivam pomognw.

86

Vi{la vona od panoca, a taka zastarana è skorovibegla na yku{ dalwku, staru rodzinu. I zverela {e wj, atota ista wj vec vipripovedala:

– Ked mi dzecko malo das sedem roki, zba~ela som è mapo sebe kuri o~i. Probovali zme najsc dayki l<k, alw zme gonw nahodzeli. Pri{lo mi na rozum: moèbuc mu Mariypomoè, ked drugi n<hto nw moè. Po~ala som go vodzic doVodici i umivac zoz totu vodu. To som ponovela vecej razi nwspodzivano wj kuri oka pre{li – vipripovedala ènai dodala: – Dzekuwm Maceri Boèj, Vodicovej.

– Y ci scela povesc naj x odvedze{ do Vodici, alwsom dumala è pove{ è to dayka vra~an<na – gvarela wj{vekra ked {e vona zverela yk x panocec radzel. Y ìvidokaz è Mariy Vodicova pomaga. Ked som bula mala,po~ali mi rosnuc pavu~ajki do o~oh. Po{vidko som n<~ nwvidzela na o~i. Poneè dohtore {icko probovali, a stanbul v{e gor{i, ostalo {e lwm modl<c i ~ekac dayke ~udo.U tot ~as dze{ka u valalw bul vladika Nyradi i ked {edo~ul prej} mowj rodzini co zo mnu, poradzel namsl<dux|e: modl<c dzevytn<cu do Mari< Vodicovej i umi-vac zoz totu vodu ka`di dzenq o~i. Moj ocec Den~i po~alzberac po valalw osobi htori bi {e modlwli dzevytn<cu.Po{vidko nazberal dzevec osobi. Po~ali {e modl<c, ykVladika gvarel, a ka`de rano ocec i{ol do Vodici zo mnui umival mi o~i. Ked po~ali modl<c treci raz dzevytn<cumnw {e o~i po~ali otverac dok som calkom nw vizdravela.Yk podzekovanw Maceri Vodicovej, ked som {e odavala,zaàdali zme {e vin~ac prave u Vodici!

I strowla {e mac è posluha panoca, popre~itovala{icko co mogla najsc o {vedo~enqoh lxdzoh kotri pristudzenki Vodicovej vraceli zdravw i mir, ta tam dze{kaposle keresturskogo Kirbax, ked {e raz znova Mar~avracela z podartu {matu, roztre{enima var}o~ami izablacenima novima sandalami, a pred tim do ti`nydi`dù nw bulo u valalw, ri{ela è u{iw dzivo~ki svowjnovu {matu, nakazala wj naj sebe sama viviksa cipelki i

87

ru{ela z nx na Kirbaj u Vodici! Popriberala Marx, a isama {e, yk na Pashu (bo {e to tedi za ka`du Pashu mu{elokupic novu {matu) obula wj la}ovani cipelki i bilizokno~ki, povyzala ma{l< na var}o~i, ta gajd po dilqove, doVodici. Bala {e, è ked budu isc tamadz kolo be}elx, yketoto wj dziv~e nwsta{ne, dayk {e wj zo{l<{nw do vodi, aboupadnw do {lajsu. I{li voni dilqovom, a dziv~e rovnozabeguw, raz oprez maceri, raz zaostava dze{ka u ìce, razzbeguw z dragi natargac pipiny, raz ogany za motilqom, alapela i daskelqo èlwni kon<ki. Od togo begany, a to gattreci dzenq Rusadlqoh, ta u` bulo ceplo, {icka {eoznowla, vlasi wj vipirsli z var}o~ikoh, na sukenki {e wjnalapali repiki, a zokni pospadovali na sklwn~ki, nosi nacipelkoh oglodali. Ked scigli po Vodicu, a tam lxdzepribrani, a mac nw zna dze patric od ganqbi. Dziv~e x i|ei potarguw za fartuh, ta modl<:

– Mamo, mamo, kupice mi vapnynogo cukru?I kupela mac, i dala wj, lwm naj x zmiri. Alw, do}malo,

Mary x za{ targa za suknx:– Mamo, mamo, y smiydna – olapuw x z oznownima

rukami.Co budze mac, nw bulo tedi fly{o~ki z vodu, abo soki,

alw {e stavalo do {ora }u studn<, ta z kabla i wdnogogar~i~ka {icki pili. Pri{li voni dva }u studn<, a tam u`lxdze vicagli kabel z vodu, ta piw hto sce z tej vodi. Htoodpiw vodi, kus {e z nx oplxska po tvari, a ostatok zgar~i~ka posipe sebe po rukoh i nogoh, u` za co sebe glwdaz vodicovu vodu pomoci, nazdavaxci {e è mu ulago< bol<,vistatosc, abo lwm tak, è bi go daco nw zna{lo. Tedi toi{e nw bulo tej plastiki, fly{i i pogariki na ka`dimkro~ax, ta {e {icki lxdze sluèli z wdnim gar~i~kom.Ked voni dva pri{li na {or, mac zalapela z gar~i~komzavyzanim na {par}i za ru~ku kabla, vodi, ta ponukladziv~ecu napic {e. Alw, dziv~e yk ked bi gar~i~ok nwvidzelo, vlapelo {e z obidvoma rukami za tot kabel inaglo nad vodu u n<m è {e tak z nwj napiw. Naglo {e, ta u

88

gojsacej vodi, skorej yk po~alo pic, yk u `veratku oba~eloodraènw svowj tvari, svox sliku na poverhnosci vodi.Vidzelo è na nx patri burave, zamurckane dziv~atko,oznowne i roz~ervenwte. Patrelo dziv~e, patrelo na svoxpodobu u vodi, vec {e sciha naglo, napilo z nwj, pomaliutarlo usta i vistupelo pova`no, zadkom oddalwlo, tasciha {edlo na yro~ok nwdalwko od cerkvi vodicovej.

Zoz cerkvi prez otvoreni dzveri, ~uc bulo {pivanw:

Mi tebe tu vel<~ame, Mariw slavnaI od {erca Ce blagame, Mariw slavnaPri{li mi tu, do na{ej maceri, Bo nas ~eka ~ista D<va,Vodicova na{a mila, Mariy slavnaVilwj na nas Boà Mati, Mariw slavna\edrosc svowj blagodati, Mariw slavna.

Dok hor lxdzoh povtorjoval refren – Pri{li mi tudo na{ej maceri, Mar~a nwmo patrela dze{ka gore nahmari co {e pomali {paciral nad kriìkom nwvisokejturn<, a na wj tvari {e rozl<vala yka{ blagosc i mir.O{mih wj trepecel kolo }amboh, a slunko svojo zar<precagovalo prez wj rozburtaveni vlasi, ta vipatrala ykked bi mala zlatni ven~ik na glavi.

Mac skoro da nw verela ked vidzela svojo nwmirnedziv~atko yk zadumano {edzi na travi, z rukami na kolwnoh,zapatrene dze{ka dalwko. Pobuli voni dva wden ~as uVodici i ru{eli domu. Alw, teraz dragom dziv~e trimalomacer za ruku, bulo cihe, zadumane, kra~alo rovnomirnokolo maceri nw natarguxci x, staraxci {e otrimac svojokro~a< z macerovima.

Po poludzenku mac zadrimla i a` {e zorvala odcihosci kotra nwzviknuto panovala u obiscu. Vi{la vonka,takoj dumaxci è Mar~a u` daco zvityèla, ta {enwspodzivala ked x vidzela yk {edzi na kol<mba~ki i lwmkedi-nwkedi {e zagojsa, zadumano. Ve~ar ked pri{ol,

89

Mar~a {e sama, bez opominany, porihtala na spanw, ta ti`tak mirno i {vidko zaspala, a u snu, ked {e mac nagla nadnx, na tvari wj trepecel isti tot blagi viraz i o{mih na}amboh kotri vidzela u Vodici.

Ked {e rano prebudzela, opitala {e Mar~a maceri:– Mamo, kupice mi belavi {os i bilu bluznu, a i

kamenkovo ma{l< do vlasoh? Scem buc oblw~ena yk Mariyco som vidzela na obrazu u Vodici!

– Kupim, znaè kupim, nakadzi spravime per{i penw`– pokus zbunwta odvitovala mac, zapatrena do ysnih o~oh ipremenwtej, blagej tvari svowj dzivo~ki.

I tak i bulo, nakadzi dostali penw` za slune~n<k co imtogo roku dobre zrodzel, mac wj kupela {matki yki dziv~eàdalo i taku x pribranu ka`di dzenq viprovadzala do{koli. Nw mogla {e pre~udovac è yku x ~istuviprovadzela, taku x, sporawnu i na{meynu, do~ekovala zoz{koli. Kus-pokus, oba~eli i èni co na {veta i nwdzelymi{edzeli oprez hiòh na draè, è yke {umne i v{e spo-rawne dziv~atko prehodzi kolo n<h, a v{e nw zabudze poz-dravkac:

– Slava Isusu Hristu!– Voviki slava – odvitovali voni i prigvaryli. – Yk

{e toto dziv~e premenwlo! V{e bulo take zamurckane, ateraz {e yko{ a` {vici, taka wj tvar ysna. A toti belavio~i, yk toti z obrazoh, nwbovo!

To oba~eli i dziv~atkovo pajta{ki i pajta{e, ta ked~uli co za nx star{i gutory po~ali x volac Ysna. Dziv~eroslo i pomali z nqogo postavala dzivka. Ked {e teraz dahtodopitoval o nwj è co za Ysna, co za nove meno wst u valalw,yko{ najto~nwj{e same od sebe {e ukazalo tolkovanw:

– Gevta Krasna!Rosla Ysna, a do {ickogo {e rozumela, n< od ~ogo {e nw

odmagala. Ked trebalo daco upe~ic, znala maceri povesc:– Dajce naj y upe~em.Ked vi{ivala, pajta{ki prihodzeli spisovac od nwj

mustri, a zoz wj zagradki {e od v~asnej yri po poznu w{enq

90

{irel zapah krasnogo kveca. A zapah bilih lelijoh kolodra`ki u dvore opival ka`dogo valalskogo le}iny kotriprehodzel slu~ajno, abo narokom kolo <h obisca. Raz tak doKerestura na Kirbaj pri{ol wden krasni le}inq zozStarogo Verbasu. Pre{ol von kolo <h hiì, ta ked {e mu uglavi zakrucelo od zapahu lelijoh, opital {e svowj rodzi-ni, do htorej pri{ol, è co za dzivka co x vidzel prezogradu u zagradki.

– To Krasna Ysna – gvareli mu doma{n<.– Naisce w krasna. Alw co krasa, spram wj vrednoti i

tej blagosci co wj zarxw z tvari?! – dodaval zalxbenile}inq.

Nwodluga do Kerestura pri{la pita~ka zoz StarogoVerbasu i po lama~ki buli pitanki. Tak Krasna Ysnazohabela Kerestur, alw za nx ostala pripovedka yk vona uVodici dostala blagoslov Matki Boèj, svowj za|itn<ci,i è vona i|e wden priklad ~udotvornej viri htorazazberuw virn<koh u` skoro dva stol<tiy. Meno Mariy,Mar~a, ked {e narodzi dakomu dziv~e, rid{e pridze dako-mu na rozum, a Ysni wst v{e vecej, bo to bulo davno, ta {ezabulo è vono ozna~uw zdobutu prikmetu, a nw hristiyn-ski znak za|iti.

91

ANGEL HRANITELQ

Na koncu valala, od Lalitx, v{e bul velqki lapo{.Dakedi {e tot kraj i volal tak è to takoj bulo ysno ykatam èm bula: Bari|e. Tam voda stala i ked {e u` z calogovalalu pocagla, tam hiì praveli lwm toti co indzej nwmogli kupic portu i z ~asom tam, na mesce odkalq {e bralogl<nu kotra {e dala dobre nabivac, nastala dol<na –Borajova dol<na. Nw{ka wj nwt, yk co nwt an< bari|a, alwasfalt vodzi popod novi be}elq }u staromu be}elx,provadzi na pristojnej oddalwnosci kriànw i scerazanav{e dakedi{nx sliku togo valalskogo okra<ska.

Tam, kadzi {e poznwj{e, ked Ferenc Jov{ka, bej~kicar, dal kopac velqki ba~ki be}elq i tak spu|el vodi i zozBari|a i zoz Sejkoh do jogo ceku, prehodzelo poBudàckim mosce, z dreva napraveni most po kotrim {emoglo, dok {e nw rzgolqtal i zdirvel, prejsc i z ko~om nadrugi bok, dakedi bul temetov. [l<di o tim kedi nastal ipokly {e na n<m hovalo nwt an< u keresturskej hron<ki, alwu pametanx lxdzoh sto< è ked buli mali, ked ih dragavodzela tamalq, vidzeli polamani kriì i zarosnutigrobi. Buli to grun~ki, ta na n<h, vo vremy ono, napraveni{or hiòh, a za n<ma z akcix {kolyroh kotri predvodzeloseteni nastavn<k, nastal ovocn<k: tam dze bula dol<nazasadzeni belavi, a dze bul temetov òvti {l<vki. I nw{ka{e su{edstvo togo krax sladzi z <h plodami, a hlopi sebeprigvaryx ked vipekax palwnku:

– Nw z na{ogo, a nam! Zabul valal svo<h davnih ìtelqoh, <h radosci i

smutki, <h nw|esca i |esca. Lwm u odgukoh davnih

92

pripovedkoh zadzvin< da~iy sudqba, najbarèj ked wnwobi~na i ked {e zloì z lxdsku potrebu mistikovacsvoj wdnostavni ìvot.

Wdna z tih pripovedkoh, co koren< ma u pravdivimvalalskim ìvoce, pravi priklad yk macerovo {erco nwzohaby vlasne dzecko, a` an< tedi ked od nqogo i Bog dzvi-gnw ruki.

Dzeci u valalw v{e bulo velqo, bo i ked buli podliroki, su{i, ~i vil<vi, vojni abo mir, dzeci {e rodzeli iza dlugo, dlugo, yk {e na{o lxdze doselwli, valal {e{irel, i {irel. I popri stra{nej kosidbi ~umi, co zoztih baroh u valalw i dookola nqogo, na tri zavodi stavala izoz svox nwmiloserdnu kosu zamahovala, ta tak valal odìvota okradala, i popri bidi kotra u n<m vladala, ta{ickim horotom odberac pomagala, von rosnul. Narod {eupoval do Boga i primal {icko yk jogo zadumku o kotrejbogobojni ~lovek nw ma co velqo rozdumovac. Lxdze bulitvardi u viri, hodzeli do cerkvi i svojo dzeci taknau~ovali. Ta, donwdavna i|e, nw mo` bulo zadumac è bidzecko lwglo do poscel< è budze spac, a nw vimodl< golwmtotu kratku molitvo~ku:

Angelku moj, hranitelx moj,ti v{e pri mnw stoj

yk vodnw, tak vnoci, budz mi u pomoci!

Yk dzeci dorastali, tak im {e predluòvalo modlwnw,dodavalo i|e molitvi: Ot~e na{, a vec i Bogorodice D<vo,ta Virux vo wdinago, alw toto {e u` prepu|ovalo jogosovisci, rahuxci è w u` sposobne vodzic rahunku o svo<mduhovnim ìvoce. Molitvo~ku ,,Angelku moj” {e modlwlimali dzeci, toti co lwm co nau~eli vigvaryc slova.Modlwlo {e v{e z macerovu pomocu, abo babovu, ked macmala drugi roboti, a zakon~ovalo zoz ègnanqom i aminqo-vanqom.

93

I Dxrika mac tak hovala. Okreme {e starala naj bi{e porydnw modlel, a vona {e v{e modlwla z n<m, bo gowdnogo mala. Od v~asnej mladosci nw bula zdrava, ta i totowdno dzecko lwdvo prinwsla na {vet. Bula podzekovnaBogovi è wj go podaroval i è wj dal moci u tim slabimcelu, ìc za nqgo, ta merkovala i naj {e dobre oblwka, inaj {orovo w.

Mo` povesc è {e Dxri dosc dobre trimal, taki slab-ki, a` previdni. A` an< nw hto zna yk ~asto kihal, ka{lyli bul prehladzeni, yk to znali buc dzeci, a okreme hlapcikotri {e po calim dnx baveli po vonku, begali po dol<noh,paìcoh, za àbkami i y|urkami, po drevoh i bradloh zata|ima i stra~ima gn<zdami, a ked zmarzlo na sano~koh i po{l<|ankoh, yki bulo velqo po valalw ked toti ~urki ibarki pozmarzali.

Ru{el Dxri i do {koli, mac {e a` nazdavala è godax za {e}erta, lwm naj nw robi toti ~e`ki roboti napolx. Ukazovalo {e è budze daco z nqogo, von bi a` ilxbel hodzic do {koli lwm da to dzeci nw taki è kedosety è dawdno dzecko slab{e od n<h ta go, yk toti kur~ataco znax zadùbac podrucene, ti` tak zadùbu. Nwprerivnogo drilyli do da~ogo dze {e von nw scel vikazovac, a voniod nqogo ob~ekovali naj {e dokaè. Ta tak i tej w{en<, kedih u~itelq vivedol na paìcu pri dol<ni, naj {e dakusnabegax, a i naj vidza, yk ked bi to voi nw mali ka`didzenq pred sobu, yk {e priroda meny. Kolo dol<ni, dikinqi {a{, nad, a u <h korenqoh polno zgn<togo l<sca, ta {ehlapci o}urovali, preskakovali yr~ki co {e praveli kadzi{e voda scekala. Shopnwj{i {e znali zalwtnuc ipresko~ic, najslab{i {e an< nw pu|ali do takej spokusi,alw Dxrika pajta{e zoz klasi nagvaryli:

– Opatq yki {i, yk cinka, {a ti prelwci{ na drugi bokyk ta|ok!

Obaval {e Dxri, per{e {e lwm vigvaryl, è nw moè,vecka {e proboval zalwtnuc, alw v{e {e na~as zopar predskakanqom dok go na koncu dvome, wden z wdnogo boku, drugi

94

z drugogo, nw zadrilwli i von spadnul z tvaru nadolu, kelqobul dlugi, do togo {merdzacogo i ìmnogo blata.

Toti dvome {e za{meyli, podsko~eli od radosci èyku dobru frantu zdumali i, an< nw oglydaxci {e nazamurenogo Dxrika, rozbegli za drugima kotri u` porih-tani ru{eli do valalu, ta do domu.

– Lxbel bim vidzic z ykim baranom pojdze domu! –{meyl {e i dalwj tot vis{i uceraxci smar}elq, kotri muod {mihu visko~el, do rukava.

– Nw verim è narano pridze do {koli, {a nw posu{imu {e {icko – dodal n<z{i i okruglwj{i.

– Nw pridame {e n<komu. Ked nas uda, poveme è ci}an<- dogvareli {e pred tim yk {e rozi{li ka`di do svojogodomu.

Spu|el {e i ve~ar, paceri vidzvonwli, a macDxrikova, znwmirena, postavela ve~eru na stol, ta lamax-ci ruki pri{la }u muòvi:

– Dxrika i|e nwt zoz {koli – lwdvo precadzela prez}ambi.

– Rozmazuw{ go – gvarel wj mu` – a i von lwm hlapec,zabavel {e u dakogo, alw dam y jomu, mu{im go dakusvi}arazdovac, bo i|e daco zvityì.

êkali, voni, ~ekali, alw sina nw do~ekali. Znwmirenipo{li a` i do u~itely, è im sina i|e zoz {koli nwt.U~itelq {e sam za~udoval i gvarel è, gat, bul z n<ma navilwtu, è vidzel è {e hlapci bavy kolo bari, alw è nwzna povesc dze Dxri zaostal.

– Nw po~itali sce dzeci ked sce {e vraceli? – ~udoval{e ocec.

– [a voni u` druga klasa, ta ozda znax {ora, a i takoj{e z konca po~ali rozhodzic po domoh, ta hto bi ih pola-pal – vigvaryl {e isti.

Od pajta{a, do pajta{a, hodzeli rodi~i i u~itelq zn<ma, zdogaduxci {e z kotrima go pajta{ami vidzel. Nakoncu {e doisceli co bulo: è dvome hlapci vidzeni ykgo nagvaryx naj presko~i baru, a è go drugi posle an< nw

95

vidzeli. Vicagli tih dvoh co buli ostatn< z Dxrikom zozposcelqoh i voni {e, zlwknuti, pridali è co zrobelizoz n<m, alw, plakali i vigvaryli {e obidvomezdrilxxci vinu ka`di na gevtogo drugo, è voni sceli zn<m lwm pofrantovac. Odvedli i Dxrikovih rodi~oh iu~itely, a z n<ma {e pozberali i <h ocove, z lampa{ami urukoh, {ickih zastaranih, na Bari|e. I akurat, tam dzebuli stap{ani barovo ro{l<ni, mac prepoznala{trikani {al kotri vona farbela u èlwnih orehovihlupoh, na doganovo.

Vicagli hlapcovo celo z mutlynki, prinwsli go domu,mac go sama okupala, vistarla pod gredu... [erco {e u nwjskamenwlo, ta ked lxdze pri{li ~itac molitvi, ked ènipo~ali narikac, slizi wj lwm sciha ~ureli, sami, i vonaglaskaxci go po tvari {eptala:

– Sino~ku moj, lxbi, povolaj me }u sebe!Me{acami posle, yk dayka ma{ina co nw ma du{u, an<

~uvstva, robela mac, {icka u ~arnim, {icko co robic bulou obiscu. Ru{ala {e yk cinq z hiì do hiì, vihodzela dodvora i nazad, i sama postavala cinq, tak è na nwj toti{iroki sukn< lwm lov}ali.

Pri{ol i Kra~un, porihtala Dxrikova mac {icko yktrebalo: i ribu na tep{i, i bobalqki, i pred tim napekla upecu kapu|an<ki, poloèla na stol i misku zoz {l<vkami zdunca kotri Dxri tak lxbel. Okvecela ydlovcovo drevko,zoz cukrami u zlatku i na klynku zakva~ela {par}u nakotrim bul paperovi angel, kotromu {e rok pred tim Dxritak radoval, bo ked bi {e vo{lo do hiì, yk {e otvorelidzveri, angel bi {e spu|oval nad Vil<jovu ve~eru, yk kedbi x blagoslovel, a ked bi {e dzveri za dakim zavarli, vonbi {e vidrapal gore nad kra~un, nad gvizdu zoz }ombul< co{e bl<|ala pri lampi i zapalwnih {vi~koh.

– Date se nam naveseliti, – ozvali {e per{e najmlad{i{piva~e zoz su{edstva kotrih vodzeli ocove.

– Dame, dame – odvitoval mu`, ked vidzel è ènanwma.

96

Scislo {e {erco u maceri, privitno otverala dzverika`domu {piva~ovi, spu|ovala im do torbi~ki u{itej zozplatna svowj roboti po wdno ybluko, garsc orehi, dawdnusuhu {l<vku i drobni dinar~ok.

A`, ked pre{li toti najmlad{i i ked {e zyveli totivek{i z vertepom, ta {e ozvali è:

– Date se nam naveseliti – macerino {erco nw vitri-malo. Zaplakala bezglasno, gorko, ta è bi hlapcom,Dxrikovim pajta{om nw pogubela Vil<jovu prevelixradosc, ked x uvidza taku uplakanu, skrila tvar medzièlwne ìtko na stolw.

Taku x, z glavu na stolw, zohabel mu` ked ru{el dohl<va narucac konqom do y{lqoh, è bi i voni tej nocizadovolqni do~ekali ro`destvo Hristovo.

Cihosc kra~unskej noci obnyla valal i ucagla {e doobisca. @ena {e odrazu targla u tej cihosci, zapatrela nakivaci plamenq {vi~koh oprez sebe, popatrela do gore izastanovela o~i na paperovim angelovi, kotri yk ked bi {epomalx~ki spu|oval zoz {par}i na htorej bul zakva~eniprez kari~ku za povalu, ta rosnul pred wj o~mi, {vicaci iblagaxci, ru{el {e na dzveri htori {e sami pred n<motvoreli, vi{ol do priklwta, pod konk, na dvor, a vec prezotvorenu kapurku, yk co to v{e u {ickih obiscoh naVil<x, vi{ol na dragu. Yk vo{nw, {l<dzela èna lwgki hodbilogo angela kotri x vodzel do noci.

I{li voni, i{li, a {n<g {e u tim boìm mirespu|oval sciha na èm, doru{oval ènovo roz~ervenwtil<ca, lapal {e na pavu~ajki, obo~koval wj ruki.

– Idze mac }u ce, sino~ku moj mili, wdini – {eptalaèna, plyntaxci {e, dok {e wj sukn< na kotrih {e l<pal{n<g, putali do nogoh, pravela ~apa{i u {n<gu za lwgu~kimangelom kotri {e {vicel oprez nwj, ru{axci {ebez{umno. Bulo wj ~udne: {n<g vyl, a gvizdi nad nx {e{viceli.

– Yk na nwbe – podumala èna zoz rendo~ku svidomoscikotra x dothla. Postavalo wj yko{ v{e lwg~ej{e kra~ac,

97

go~ {n<g bul v{e grub{i, i yko{, v{e ceplwj{e. U {ercupo~uvstvovala yk x obn<ma mir, yki davno nw bulo u wjdu{i. Vidzelo {e wj è x oblapy i z vla`nim dihanqomobo~kuw wj vlasne dzecko...

Ked {e ~lovek vracel zoz hl<va na{ol na |eàrotvoreni dzveri, a èni n<}dze. Po{ol do hiì dumaxciè lwgla, i|e x scel i vigandrovac è ohabela {vi~kunwzaga{enu, ta {e moglo daco stac, alw èni nw bulo.Pozakukoval von do {ickih hiòh, a` i do komorki, vidra-pal {e z lampu na pojd, dumaxci na najgor{e, bo odkedi{e im toto slu~elo z hlapcom, pocerpal è sebe daco naro-bi, è od rozuma odidze od bolx, alw èni n<}dze nw bulo.

Po{ol ~lovek i do su{edovih, i wdnih i drugih, alwjogo ènu togo ve~ara n<hto nw vidzel, n<~ n<hto o nwj nwznal. Do rana ~lovek pre{edzel na patki za dzvermi, inakadzi {vitlo, vi{ol na dragu, dze napadalo na grubo{n<gu. An< nw podumal odmetac dra`ku, go~ znal è lxdzedo}malo ru{a do utrin<. Po ~apa{oh kotri vodzeli z <hdvora, proboval odkric kadzi to jogo èna po{la tej noci.

[l<d {e moglo provadzic, bo yk ked bi {n<g narokomdo pol noci padal è bi prikril ~apa{i tih co vi{li zozsano~nogo, a posle prestal, è bi nw zavyl ~apa{i kadzièna po{la. Wden rendlap ru{el po wj ~apa{oh, i{ol, av{e mu bulo ysnwj{e kadzi {e uputela. Z pol dragi {e vra-cel po su{eda, vàli sano~ki i ru{eli {e na temetov.

Tam, na grobiku svojogo sina, z rukami roz{irenimana hrestu na kotrim bulo vipisane jogo meno, yk ked bi goscela oblapic, na{li x zaspanu u vi~nim snu.

Pocihi, pocihi, yk ked bi {e bali è x prebudza,znyli x, tot dzenq {e od nwj odpital cali rod i cali valal,i xtredzenq x pohovali }u sinovi.

Ked tot temetov, na kotrim pohovani Dxri i jogo mac,u` bul zapu|eni, znali {e do nqgo vnwdzelx popoladnx,zaputic dziv~ata, bo tam, tak yk samo{ejka vipukovaliyrn< kveti: pod{n<`n<ki, lxbi~ici, zombulqki i tul<pani.U travi, zarosnuti tak è ih u` an< nw bulo vidno, pola-

98

mani lwàli kameni kriì. Pod nogami tih co ostoro`nohodzeli po tej boèj zagradi, znala dakedi zahrapu|icdayka zdirveta de|i~ka, falatok davno zgn<togo krià. Kedbi nw bulo togo wdnogo krià kotri yk roz{ireni ruki stalu stred ~eryka podzivenej kolycej ruì, htora {e drapalapo n<m i kvitla na ~erveno takoj u max, n<hto bi od dalwjnw mogol odgadnuc è tu dakedi bul temetov.

Dziv~ata na kriù ~itali staroslavynski bukvi, kotrilwdvo nau~eli na vironaki i nagadovali è pisalo: WrinaPavlovi~.

To Dxrikova mac ostala najdluèj od {ickih navi~nej straì, ohranxxci svojo lxbene ~ado i u {merci.

99

MAKOVSKI [OR

U tih dvacec hiòh na l<vim boku od Rezakovej ul<~kita po konwc valala }u Lalitx i dawdnej vecej na drugimboku, od ul<~ki Il< Micovej, (bo na uglw Velqkogo {oru itej kratkej ul<~ki bul dakedi dutyn kotri davala ista}dovica), vihovani golwm za trecinu vecej dzeci, yk u istotelqo hiòh na Velqkim {ore, na obidvoh bokoh. Moèbucna Velqkim {ore bulo i vecej hiì, menwj nw bulo, a èbulo menwj dzeci i to pravda. Preto totu ~asc Makovskogo{ora i nw{ka pametax wj dakedi{n< ìtelw, toti co i|eìvi, a vel< z n<h {e davno odselwli zoz Kerestura, abo lwm{e preselwli do dawdnej drugej ul<ci, yk ul<cu polnu zrozbavenima dzecmi i roz{pivanima le}inymi i dzivkami.

Dzeci {e najvolwli bavic na samim uglw, dze {e uhodze-lo do Rezakovej ul<~ki, pod brestom kotri z yri po n<h sipalsvojo èlwni motovidla, vlwce nad n<ma pravel hladok, avw{en< zoz svo<ma ~ervenkavima l<scami zasceral {irokikrug co go od gore opisovala jogo rozkonarena koruna. Kedvìme spadnul {n<g i prikril òvtu, utap{anu gl<nu, nabre|ku co zakon~oval totu ~asc ul<ci zoz brestom u samimstredku, toto mesto postavalo prekrasna san<ca za sklwpanimen{i i vek{i sano~ki, poprerezovana zoz vi{l<zkanima{l<|ankami. Ta {e dzeci z togo bre|ka kvi~aci spu|ovaliod dra`ki popod hiì, a` po {tred dragi, na htorej ko~i,co vw{en< z polqoh zvoòvali uroà< i statkovu pokarmu,zalwzovali i ohabyli taki gl<boki va}a{i, è ih an< mrazi ilyd po yr nw mogli zrovnac. U tej gl<ni, pod brestom,tru{acej, alw tvaredej, mo` bulo napravic barz dobrikotl<ki za kotl<kanw, a pilqki {e po nwj kotulyli megko i

100

rovnomirno, ta valu{ni pilqkar mogol zarobic kelqo sce}ombi~ki – glavni valuti co {e x nabavylo pokradzme è bimac i baba nw vidzeli è su vàti zoz stolovej ladi~ki, aboa` i orezani z daykej bajki, ~i koùha.

Z tima dzecmi na gromadi u v~asnih povojnovih rokoh,vecej raz na ul<ci yk na dvore, rosnul i Mironq.Najmlad{e dzecko medzi {tverima dzecmi, u hudobnimparastkim obiscu, yki buli {icki na tim {ore, na{l<dzo-val ko{ulqki i cipelki, a posle ta{ki do {koli i kn<`ki.N<}da nw bul sam u obiscu, a vera an< na draè. Dosc bulovisc z kapurki, a na draè u` bul dayki pajta{ i drugidzeci co {e baveli na baviska kotri gartux shopnosci,ve`bax znahodl<vosc, zmocnxx mladi i kregki cela. Dzeci{e baveli a` do ve~ara, zviskovali, begali, a lxdze buliurobeni i vistati, alw {e nw pameta è bi dakomu odsu{edoh zavadzalo è prave pod <h oblakami ~uc galajk.Bavenw {e gnwtka i selwlo, u zavisnosci ~i bulodziv~atske, ~i hlapcovske, abo mi{ane, cihe, ~i lyrmace,bo za {icko bulo viberane najlwp{e, viprobovane mesto.Kelqo tirvalo? [a cali dzenq, po obiscoh, a na draèpo~inalo dze{ka pred ve~arom i a` do cmej noci, dok {emaceri nw ogutali è i ìvina pozaverana i statoknamireni i ve~era uvarena, a dzecoh nwt. Ta ked {e dzecinajbarèj rozbaveli, a maceri yk po rozkazu, wdna za druguvihodzeli ka`da na svox kapurku i lwm ~uc bulo pi|aci,zahripnuti, ozbilqni ~i veseli ènski glas:

– Yni, Mar~o! Gan~o, Dxri! – ~i yk tam u` bulo meno<h dzecku, dzekedi i vecej, htori go~ finkaxci, za{ lwmtakoj odhodzeli domu, wsc i spac. Na <h mesto, skoro zbi-vaxci {e z dzecmi co odhodzeli, velqo cih{i ita<nstven{i shadzali {e dzivki i le}inw. Dva-tri hiìdalwj od tej na uglw pred htoru bul brest, pod staru ygodubula napravena lavo~ka: dva slupki vdereni do èmi i wdnadeska na n<h i to bulo dosc za daskelqo mladi osobi. Totico poznwj{e prihodzeli, {edali im na ruki, ku~aci {eoperali na obilwni predok hiì, podcagnuti z ~arnu farbu

101

ta {e vec mu{eli dobre otrepovac, abo lwm tak, na stoyco zwdnim plwcom oparti na mur, steblo starej ygodi, abo naslupok kapurki, n<bi nw hto zna yk zainteresovani, u~astvo-vali u be{edi. A be{edi bulo do sto wdnej, cekla vonanwpovyzano, prez {mih i o}urovanw, do{pintovanw hlapcohdziv~atom, a ~asto i zacihla ked dawden z le}inqohvicagnul z ki{enki usnu garmoniku, a dvome-trome zoz{ora znali, bome, i odbegnuc domu po pravu.

Ta {e {orovali {pivanki po dzeki naj{mel{ih, a veci po rozkazu dawdnogo le}iny kotri prez {pivanku scelvikazac svojo ~uvstva, na kotri znala, tota co {e zoz{pivanku po~uvstvovala potrafena, zoz svo<m viborom{pivanki odvitovac.

O tim co to~no bulo na tih ve~ar{ih shodzenqohMironq i nw tak dobre znal. Nw znal {icko, barèj~uvstvoval, è toto medzi mladima co{ka co bi von nw{mel znac, preco go barèj i korcelo visluhovac zavek{ima, kedi lwm {e mu ukazala nagoda. Nagodi bulo, azvi~ajno ih sam sebe spravel: znal {e gnwtka za{u{kackolo kal<ki Mihala, kolo kotrogo {e tota mlade`zazberovala, ta n<bi nwnarokom, ostac {edzic pri nqomu uko~iku. Bul drobenke dzecko, a Mihalovo celo bulo hude,lwm kus {ir{e od nqogo, ta mesta u ko~iku bulo za obidvoh.Lwm è toti velqki, voni buli nwmiloserdni:

– Co tot tu smarkati nw idze domu! Co visluhuw?!Bulo ve~ari è {e napravel è zaspal, ta go Mihal

znal z lokcom {tuhnuc i opomnuc go {eptaci mu do uha:– Miron~u, mac ce vola!Mironqovi {e gnwtka vidzelo è mu gor{e ohabic

dru`tvo, yk ked mu{el pojsc spac, a u n<h pratki! Skoro dazamerèl wdnogo Silviy co {e barz staral vignac go zdru`tva vek{ih, abo wdnu Melanku co znala posperdnoukazac na nqgo:

– Palw, za{ smarko{ visluhuw za nami!No, ta go~ yk go nw sceli, za{ lwm {e mu kedi-nwkedi

pri{kapelo daco i povisluhovac za n<ma, a daco {e i doma

102

pripovedalo o mladih zoz {ora: è hto z kim i kedi i dzevidzeni, komu dax, a komu nw dax z daskim, abo z dayku {evodzic, ta daco i pokap~al. \iro povedzene, nw tak è mu{icko z togo co ~ul bulo ysne, a i nw tak è mu {icko buloi interesantne, ta {e o wden ~as i sam odu~el ucagovac dodru`tva vek{ih. A ked pri{lo è von ma buc tot vek{i, vecmu draga bula inkadzi unaprymena, ta toti ~asi nw doìl.

V{el<yk è veseli baveny i shadzany bulo u tot ~as navel<h keresturskih ul<coh. Bo {e tedi dru`tveni ìvotuglavnim odvival na draè, tam {e z yri do w{en< shadzalisu{edi nwdzelymi ~i na {veta popoladnx, ta co {e preztidzenq naslu~ovalo u su{edstve, u valalw, a bome i u{vece, prerobelo {e za toto wdno popoladnw. Dahto ~uldaco nove, a dahto lwm potverdzoval, ~i pre{irjoval svojosoznanw. Mladim buli hvilqki, posle tih u kar~mi natancu, abo u }azdin< na brackovanx i prepredanx, toti ~asipreprovadzovani u druènx po ul<coh najkras{i. î tobuli pahnyci yrn< ve~sri, abo dlugi i sprojni lwtni nociu kotrih {e v~as nw lwgalo bo bulo dlugo goruco, apostavkalo {e pokus u dru`tve i ked }u w{en< zaìmnwlo,ta {e moglo buc vonka pokly di`dì nw zapadali i pokly{e mlade` ked zaìmnwlo, nw porozhodzela po }azdinqoh.Dzecom v{e bulo ,,sabat va{ar” na draè, n<komu nwzavadzali i n<~ nw mogli zvityìc, pokly {e dn< tak nwskraceli è {e im posle {koli nw viplacelo vecejvihodzic na tedi i|e nwo{viceni ul<ci.

U tej ~asci Makovskogo {ora z ~asom zaprovadzeniobi~aj è bi {e, bez poradi, i dzeci, i le}inw, i dzivki zoz{ora po~ali shadzac kolo spomnutogo Mihala, starogole}iny, kotri n<}da bi {e an< oèn<c nw mog, bo go sudqbazavyzala za poscelq, a poznwj{e za ko~ik. Z togo ko~ika {e,ked è go u` dahto odvezol z ul<ci prez dvor i konk, dze na}aradi~oh v{e stali deski poloèni tak è bi {e po n<hmoglo vidril<c ko~ik do priklwta, zadlugo sam na rukohprerucoval na poscelq – pokly go i ruki calkom nwzradzeli:

103

– Su{a mu {e, yk co {e mu i nogi zasu{eli – odvito-vala Mironqovi mac ked {e raz, zastarani pre Mihalovstan, opital preco {e u` vecej Mihal nw moè sam pre-mescic z ko~ika na poscelq.

Zadlugo {e Mironqovi vercelo u glavi nwdosc nwpre-tolkovane pitanw preco to tak, i yk {e to moù su{ic rukii nogi. [acoval svojo postlukani kostki na nogoh, pozbi-vani palqci i zagrubnuti talpi, co po calim dnx goposluhno no{eli po dvore, zagradi i dra`koh, i svojo rukina htorih ~asto bulo {viì, abo {viò odpadnuti hrasti,{l<di strugany pal<~koh, rozbivny orehoh, drapany podrevoh, a kolo nohcoh zanohcici co nastavali od dlobnykojkadzi po calim dnx. Porovnoval ih zoz Mihalovimarukami co mu zdabali na de|i~ki i nogami htori Mihalsam sebe z obidvoma rukami per{e wdnu, a vec drugu,prekladal ked im glwdal lwp{e mesto u ko~iku. Kolwna costir~ali prez pantaloni nw buli vek{i od Mironqovihkolwnoh, alw yko{ o{tri i nwzvi~ajno mirni. A` i ked ihraz doru{el, n<bi nwzdoba~ki, voni {e nw ru{eli.

– Mertvi su – zlwknul go macerov odvit ked {e wjzverel o tim dotiku i o tim miru u Mihalovih nogoh.

– Yk ìvi ~lovek moè mac mertvi nogi? – nw mogolsebe potolkovac.

Go~ taki suhi, a` s~arnwti, Mihal zoz svo<m vipa-trunkom nw odbival dzeci od sebe. Pravda, von, svidomimo`l<vogo upe~atku kotri bi ogolqovanw jogo nwmocimoglo ohabic na dzeci, keroval è bi {e pripatrali nanqgo, tedi ked tota nwmoc mu{ela buc rozgolwna. Ked {ego u` mu{elo prekladac do ko~ika, lwbo z ko~ika, v{eviberal è bi to robel dawden z le}inqoh, nasamo.

Nw mo` povesc yk Mihal postal du{a dzecinskihzazberovanqoh i mlade`skih ve~aroh Makovskogo {ora.Moèbuc to po~alo u` tedi ked go ~e`ka horota zvyzala zaposcelq, ta odkril krasotu ~itany kn<`koh, a vec z <h zmis-tami zvirlwl dzeci è bi go nwmo i pova`no sluhali. Abo{icko po~alo tedi ked dostal ko~ik na kotrim go mo` bulo

104

vidril<c na ul<cu, ta mogol provadzic i dzecinski baviska,pou~ovac ih daco, abo a` na dzecinski vimogi i odlu~ovaco tim hto ma pravo, ked bi nastalo zraènw medzi rapuha-mi. Bulo be{edi è {e o tim ko~iku ostarala jogo nina zAmeriki. Za taki velqki i nwzvi~ajni pomoci tedi {emu{elo mac dayku ninu, u Ameriki obovyzno, ta rozuml<veè pripovedka o takej nini na{iroko bula prilapena!Moèbuc è po~alo a` tedi ked, yko{ nwoba~l<vo, i yk kedbi to prave tak malo buc, Mihal po~al uvodzic smisel dotogo è {e kolo nqogo zazberux i vek{i i men{i mladi zozul<ci. Dzeci uputjoval do baviska ked {e nw znahodzeli,dzekedi bul i sudiy ked è {e im nw skladali dumany o timyk {e budu bavic, a mladim postal ~uvar tajnoh, dzekedi itot co ce{i ukvilwni {erca, dzekedi bul tot co zmirxwrozpalwni strasci.

Ista tota spomnuta nina z Ameriki mu{ela bucumi{ana do jogo obdumovany shadzany kolo nqogo. Vona,moèbuc, an< nw bula svidoma è postala wdna fajtastaratelqki {ickim {kolyrom z tej ~asci Makovskogo{ora. Abo i ked wj to bulo poznate, Mironq i nw{kapre{ve~eni è to postala na Mihalovo predkladanw. Amoèbuc to bula Mihalova zadumka, o kotrej hto zna ~inina daco i znala. Von {e nw postaral n<kogo pre{ve~ic,an< do wdnej z tih mo`l<voscoh. Va`ne è isti, Mihal,kotromu ìvot uskracel mo`l<vosc hodzic po {vece,na{ol sposob uvodzic do novih {vetoh mladih codorastali u jogo su{edstve. Uvodzel ih z kn<`kami kotriim daval na ~itanw, z nwvi~erpnima pripovedkami o dalwkihkrajoh, nwzvi~ajnih doìcoh nwpoznatih lxdzoh,naukovih odkricoh, prikladoh z bio}rafijoh slavnih itak im daval kridla è bi z mriymi lwtali ponad svojodzecinstvo u prahu keresturskih ul<coh i mladosci nakeresturskih polqoh. Tak ih pou~oval è yk mo`, i yktreba doznac {icko co mo`, è treba brac od ìvota vecejyk co im stredok u kotrim su narodzeni i u kotrim rosli,ponukal.

105

Per{e uvedol obi~aj è na po~atku ka`dogo {kolsko-go roka {ickim per{oklasn<kom daval po wdnu teku i powden klajbas. Dzecom, kotri abo mali na tabl<~ku i krejdu,abo an< nw, a o novim klajbasu, moglo {e im lwm {n<c, bo {eu wdnej fameli< dze bulo vecej {kolyroh, novi klajbasdzelwlo golwm na poli, a dzekedi a` i na telqo ~asci kelqoih bulo, to bulo co{ka co {e zapametalo. Per{i dzenq u{koli postaval zoz tim jogo }estom prava svyto~nosc:takoj zoz {koli bi odbegli }u Mihalovi kotri ih ~ekal usvo<m ko~iku, oprez svojogo domu, i vicaguxci porihtaniklajbasi i teki spoza hribta, svyto~no ka`domu uru~ovalsimvoli~ni darunok.

– Ukaè{ mi yk pi{e tot klajbas, dok budze{ znac{icki bukvi – scel è bi mu ka`de obecal.

Na koncu {kolskogo roku, ostatnqogo dny predve~arom, ked {e u` {icki dzeci povracali zoz {koli zocenami, vec {e oprez Mihala napravel {or: {ickiprino{eli svojo oceni ukazac mu. Na{lo {e medzi timaocenami, pravda, i taki zoz htorima {e nw mo` bulopohval<c, ta togo dny kerovali prihod }u pajta{om ipajta{kom na dragu, a bulo i takih co buli |iri i nw skri-vali toto co mali ukazac. Za menwj uspi{nih Mihal malslova poce{eny i po wdnu bombonu, z tih co buli tvardi, au sebe nuka, mali belavi, abo ~erveni hvoscih, yk zapytku:

– Naj ci budze narok slad{e hodzic do {koli, –gutorel zarmucenim i poganqbenim, glaskaxci ih po glavi.

Tim co mali odli~ni oceni dzelwl po wdnu kn<`ku. Bulito mali i cenki kn<ò~ki, alw zoz nadrukovanimanajkras{ima skazkami na {vece, tak {e yko{ i volala edi-ciy u kotrej vihodzeli. Nagradzeni {e medzi sobu dogvaryliè budu medzi sobu ~erac, è bi pre~itali {icki skazki, adawdni obecali i drugim è im ih dax ~itac.

Mironq bul medzi tima co od per{ej klasi po~alhodzic do ~italqn< u {koli, ta {e ~asto slu~elo èkn<`ku kotru mu Mihal dodzelwl za odli~ni uspih u`pre~ital. Per{i rok go to zarmucelo, a ked Mihal

106

vidzel slizi u jogo roz~arovanih o~oh, sam mupredloèl:

– Naj {e opitam è ~i bi {e dahto nw za~eral z tobu? – Y {e o~eram – yvelo {e wdno dziv~e, na co Mironq

odlu~no odvitoval:– Ozda {e nw budzem ~erdac z darunkom! – ta tak ka`de

zatrimal toto co dostal. Yk i odrosnuti, i dzeci ked imzagroì mo`l<vosc stracic co{ka, pohopy jogo vrednosc.

O dawden rok Mihal vidumal i zmaganw za najlwp{ogo{kolyra na {ore, i to bez oglydu do htorej klasi hodzi.Nagrada bula velqke nwspodzivanw. Z yku radoscu Mironq,ked Mihal odlu~el è nagradu prave von zasluèl, otvoreldlugovastu {katulku u kotrej {e {vicelo penkalo! Prave,pravu~ke penkalo, zoz pirkom takim {vicacim è vipa-tralo yk è w naisce zlatne, zoz praznu civku za tintu nadtim pirkom i zoz malx~ku pumpo~ku kotra {e ukazala ked{e celo penkala odkrucelo i zdabala na toti cicki co {eih kladlo na fly{o~ku z mlwkom ked dawdna mac v~as odbi-la dzecko od per{oh, abo ked {e na fly{ku mu{elo karmicbaran~e, ~i celw.

[icki {e glavi zbili nad ko~ikom dze Mihal, na kolwnoh,na kotri prestar ru~n<~ok, ukazoval Mironqovi yk {eodkruci verh z penkala, yk {e sci{nw }umku, i yk ked {e xodpu|i do previdnej ~asci penkala nad pirkom vojdzetinta z fly{o~ki do kotrej {e za~irelo pirko penkala.

– Prava pumpo~ka – zdihnul za~udovani hto{ka zozgu`vi.

Poce{eni, Mironq an< nw podumal poscerac palwc nahtorim ostal {l<d od tinti, trimal to yk znak è vonvlasn<k togo ~uda htore per{iraz u ìvoce vidzel i takojgo dostal. Vozbudzeni an< nw podumal obavac {e è co mupove mac è mu z tinti kaplo na novi nadra}i. Per{i dzenq{e {icko krucelo kolo penkala: z n<m odhodzel spac, prezdzenq go hpal do nadra}ovej ki{enki, kedi-nwkedi z rukupreverjoval ~i w i|e tam, do ruk go opatric daval lwmdakomu, za kogo dumal è w dostojni. Okreme {e mu lxbe-

107

lo è {e penkalo barz popa~elo i su{edovomu le}inqovi,kotri bul student dze{ka u Za}rebe i za kotrogo mu ocecgutorel è w ozbilqni i è budze z nqogo endwl<r. Nadaskelqo zavodi student od nqogo i pital penkalo è naj goviprobuw, naj go ukaè pajta{ovi, raz go vàl naj z n<mnapi{e va`ni zadatok... Mironq trimal è to potverdzenwvrednosci penkala i è i von sam na wden sposob u~astvuwu jogo studijoh.

Prehodzelo lwto i lwtni odpo~ivok bul polni i zobovyzkmi po obiscu, i po polx, i po valalw, bulo i kupa-ny, i baveny, i lovdozovany po calim dnx. Pred tima vel<madoìcami vozbudzenw pre visoku nagradu za uspih u u~enxviblydlo i Mironq na penkalo prizabul.

Vec pri{ol september i per{i dzenq novogo {kolsko-go roku. Mironq {e zdogadnul na penkalo i ri{el è {e zn<m pohval< u~itelqki. Alw penkala n<}dze nw bulo. Nwt go inwt! Glwdala go i mac, i star{i braca, i {estra, alw penkalanwt! Skapalo yk ked bi do studn< spadlo, yk ked bi go n<}daan< nw bulo, yk ked bi {e vono Mironqovi lwm pri{n<lo.

Zbunwti i yk poganqbeni po{ol do {koli i lwm pocer-pal è {e mu dahto zoz Makovskogo {ora opita è dze mupenkalo.

Dn< prehodzeli, a strah è {e mu Mihal godzen pitacdaco o penkalu Mirony tak provadzel è {e vihodzelbavic lwm ked na draè bul velqki galajk, i ked {e nashod-zelo velqo dzeci. Keroval ka`du nagodu ostac nasamo zMihalom, vecej nw bulo toti zverjovany o tim co bulo u{koli, nw bulo tej bl<zkosci ked mu mogol postavic pita-ny na kotri mu Mihal proboval odvitovac, abo go navescdze naj sam poglwda odvit. Prestali go interesovac be{edivek{ih, co {e i dalwj shadzali kolo Mihala, ta bi {e zper{ima dzecmi s~uhal zoz {ora, nakadzi {e na n<mdru`tvo zmen{alo, pozdravyl bi {e na{vidko z Mihalom,keruxci mu popatric do o~.

O daskelqo roki, Mironq u` vecej nw bul u keresturskej{koli, ta za{ lwm pilnoval ka`di rozpust pojsc na kratko

108

opatric Mihala. Toti na|ivi ka`dogo roku buli v{ekrat{i, i zoz v{e dlug{ima pavzami u rozgvarki. Ostatn<razgo na|ivel tedi ked Mihal u` an< glavu zoz zaglavka nwmogol dzvignuc bez pomoci, ta Mironqovi na pozdrav, yk èbi bul poganqbeni pre toto yki w, lwdvo oddzvignul pravuruku co mu bula poloèna na perinki z kotru bul prikriti,a po tvari mu {e rozsipal lwm co oba~l<vi o{mih.

Mironq u` tedi znal è go vecej nw budze vidzic.Mihal poìl i|e das rok-dva, alw von nw mal dzeku vecejgo na|ivjovac. O Mihalovej {merci doznal i o rokpoznwj{e, i, pameta, obnylo go yke{ ~uvstvo ganqbi, ~inwpriwmnosci, krivoceny sebe samogo i kogo{ik, a nwznal kogo bi trebalo krivocic, è mu nw yvene. Go~ znaldobre è i da mu povedzene kedi bulo Mihalovo hovanw,nw po{ol bi. Tedi u` mal ìvotni obovyzki kotri gocagali dalwj i prez kotri {e ka`dodnqovo stretal zozri`nima problemami. Nw bulo an< raz è bi vàl dorukoh dawdno z tih, v{e modernwj{ih i kras{ihpenkaloh, a è bi {e nw zdogadnul na toto svojo per{epenkalo z kotrim nw scignul vipisac an< wdno vire~enw.Teraz mu penkalo postalo ka`dodnqovi alat: zoz n<mpravel prizna~ki, podpisoval {e pod dayki dokumenti,vipravyl svoj ~i lxcki rukopis, abo tak lwm, obracal gomedzi palqcami, telqo è bi mal daco u rukoh, è bi {eskoncentroval na zadatki co ~ekali ri{enw. Ked bi mu utim bavenx znal na palqcoh ostac {l<d od tinti, patrelna nqgo yk na opomnuce z dzecinstva, zdogadovanw na znwv-erenu bl<zkosc, ta {e u n<m zakormacalo ~uvstvo co zdaba-lo na smutnu n<`nosc i l<he banovanw. A ked bi {e muslu~elo è napravel ,,{vinku”, è mu nwdomerkovanokapla tinta, nw trimal to za nwpriwmnosc, trimal è tomala kara pre jogo davne nw~esne spravovanw, yk sebe dozdogadovany zazna~el pod<x zoz Mihlom.

Svojomu sinovi n<}da nw pripovedal o tim zbuvanxzoz svojogo dzecinstva, yk co nw pripovedal i velqokojco in{e. Nw spovedal {e mu an< o tim yk ~uvstvoval

109

è nad jogo ìvotom od v~asnej mladosci dzbalblagod<jni cinq odnytogo su{eda Mihala. Nw mogolyko{. Sam pred sobu tolkoval toto skrivanw pamytkoh èw nw radi terhovac go zoz svo<ma ìvotnima iskustva. A`ked mu unuk dorosnul do rokoh u kotrih mogol zoz n<mpripovedac, rozn<èni è von, unuk, {e rozpituw yk tobulo ked von bul mladi, zverel {e mu na {iroko odzecinstve na Makovskim {ore. Ta mu vipripovedal i osvo<m per{im penkalu. Sam sebe nwspodzival è taksover{eno ysno pameta ka`du drobn<cu u tim doìcu, èmogol povesc nw lwm {icko o svo<h tedi{n<h ~uvstvoh,alw i o ka`dim zvuku, farbi, zapahu co toto ~uvstvoprovadzeli.

– Ked {e daco ~uva u du{i vono tirvac{e od pametany– zaklx~el odvituxci na unukovo ~udovanw è yk {ickopameta.

– D<du, {a ti od togo darunku pre kotri {i {e telqovozbudzoval nw mal n<yki hasen. Nw napisal {i zoz n<m an<wden zadatok, an< wdno pismo!

– Spreveda{ {e sinu! Z n<m som n<~ nw zapisal napaper, alw vono i teraz pi{e u mowj du{i. Ked bi nw bulojogo, togo hto zdumal nagradu i dodzelwl mi x, hto zna pohtorej bim dragi po{ol. Tak som cali ìvot ostal dluènstarac {e buc taki yki som, tedi, kolo Mihalovogo ko~ika,verel è mam buc. Teraz znam è za uspih najva`nwj{e bucokruèni z tima kotri ci pomognx dosygnuc verhi svo<hmo`l<voscoh.

110

HOVANWC

Slu~i {e è dahto, yk ked bi odkrili tajnu, napravicprej} noci taki zaobrati è z n<ma nwspodzivax sami sebei drugih. Yk ked bi panoval z dayku ma}ix zoz htoru moùtoto co {e im potedi nw udavalo, odrazu im {icko idze odruk, ka`du zadumku vitvory, zroby co{ka co {e drugim n<yknw moè povtoric. Za takogo na{o stari znali povesc è{e narodzel u bilej ko{ulqki, a za togo komu naraz barzru{elo na dobre gutorelo {e:

– Tot ma hovanca!Tajnu o hovancovi Rusnaci znax od daven davna, alw,

kelqo nam poznate, n<hto n<}da n<komu nw znal to~no rozpovesco ~im {e to robi. Polutajni {e {eptaxco prepripovedova-lo, vecej to bulo nagadovanw z pocerpanqom, è {e tu robi o~im{ik stra{nwj{im i od {merci, o ~im{ik co caga ~love-ka do cmoti z kotrej {e nw vraca. O hovancovi {e nw pristava-lo be{edovac, bo bi to bulo u~astvovanw u tvorenxmo`l<vosci dogvarki z nw~istim – z dyblom. A zna {e codyblovi treba od ka`dogo z nas, od ~loveka von bere lwm wdno,najdragocin{e, toto co pripada Bogovi – du{u! Ta ked~lovek za daco o~erda du{u, totu dragocinosc od Boga datu,toto co nas tvori ~lovekom, traci i carstvo nwbesne!

Ni-a, co zme o dlugi ~as posle vipitovany najstar{imlxdzom doznali o hovancovi. To osoba kotra nw ~lovek, bogo nw narodzela èna, an< nw ìvotiny, bo be{eduw, nwdybol, bo ~lovekovi nw moè robic zle, an< nw Bog, bo w nwvsemo`l<vi. Prave preto è {e nw zna zoz bizovnoscu co w,

113

od nqogo treba stran<c. Telqo zname è hovanwc nastava ztogo calkom malogo va<~ka co {e dakedi zna najsc u gn<zdzedze {e kuri nw{u.

Dahto bi povedol è {e to znwsla kura co {e u` vinwsla,ta wj to ostatnw va<~ko, wst takih kotri pre{ve~ux è takeva<~ko nw{e kogut, a wdni za{ odmahux z glavu i pre{ve~enisu è to daco, co {e nw {me an< spominac, co {e podrucuwlxdzom ̀ e bi ih navedlo na spokusu probovac vihovac hovan-ca. Uglavnim, va<~ko po {ickim zdabe na kurovo, lwm povelqkosci w take yk golubovo. Nw mo` povesc zoz si}urnoscu itoto è nuka ma òv~ok i bilq~ok, bo {e n<hto nw od{melwlrozbic go.

Ked go znwsla yrabasta kuro~ka – gutori le}enda – a`tedi go mo` pohasnovac za vilygovanw hovanca. Zna~i,hovanwc to toto kur~atko, kotre {e vilygnw z va<~kayrabastej kuro~ki, abo istogo takogo koguta. A co kedva<~ko podrucela nwpoznata sila?! Wdno lwm ysne – kur~enw {me vilygovac kvoka, alw ~lovek. Gej, va<~ko ~lovekmu{i no{ic polni tri ti`n< pod pazuhu, {icko robicprez dzenq, spac z n<m, a nw rozbic go! Kur~e kotre vilygnwn<yka kvoka nw prilapi, n<hto o n<m nw {me n<~ znac, a vonoan< nw kur~e, alw yka{ stvora htora be{eduw z ~love~imglasom i vipolnxw {icki àdany. No, ta prave pre totoostatnw, vel< probovali vilygnuc svojogo hovanca. Nw zna{e zoz si}urnoscu è dahto vilygnul hovanca, bo i kedgej, nw {mel o n<m pripovedac – nwstali bi {icki jogo~arivni moci. Viroytno è vel< i vel< probovali dostachovanca, alw, lwbo kura nw bula yraba, ~i va<~ko nw znwsolkogut, a moèbuc {e vel<m nw udalo vilygnuc kur~atko bogo nw za~uvali tri ti`n<, rozpu~eli, za~itali dn< i htozna co {e i|e za tot ~as tajnogo no{eny malogo va<~kapod pazuhu moglo slu~ic.

114

No, u` yk tam bulo, kelqo z togo bulo pravdi, za{ lwm,slu~ovalo {e è {e dakomu udavalo. Yk in{ak potolkovacslu~a< ked dahto za krat{i ~as, tak povesc, z n<|ogo,stvorel velqki kapital, abo {e mu udalo oèn<c {e zprekrasnu, ~i bogatu dzivku kotra pred tim an< ~uc nw scelao n<m, ozdravic bez vel<h dohtoroh i l<koh, ta hto zna i|ekel< nwo~ekovani pod<< {e znali slu~ovac medzi lxdzmiprez tel< roki kelqo narod pameta.

– To nw~ista robota!Davali {e komentari na taki nwob~ekovani zbuvanyA è robota nw bula ~ista {vedo~elo nw lwm do{epto-

vanw kotre provadzelo pripovedku o hovancovi, alw i totoè {e i tot co go mal nw {mel vidac. Nw {me {e pohval<c,a za~uvaj boè i|e dakomu go ukazac! Mu{i {e odtajovacgo~ yk go drugi doperax, modly i prekl<nax.

E, vel< probovali dojsc do hovanca, to si}urno. Bo,{icko na per{i popatrunok vipatra lwgko, alw lwm sebepodumajce co {icko i yk treba zrobic:

Per{e, treba najsc kurovo va<~ko, a male yk golubovo.Druge, toto va<~ko mu{ela znwsc yrabasta kura. Trece, va<~ko mu{i buc dvacec wden dzenq pod pazuhom,

ta sebe ka`de moè zadumac yka to bri}a {icki robotirobic, a` i spac, wsc, kupac {e, a merkovac nw rozpu~icva<~ko, a an< go nw vipu|ic!

Wst i {tvarte, i piyte, i {este usloviw; ked {evilygnw skric go, ka`dogo dny go karmic i po<c, n<hto gon<}da nw {me vidzic, od nqogo vimagac vipolnwnw àdany, an<komu {e z dostatim nw pohval<c! A co ked go mu{i znwscyrabasti kogut?! A co ked toto va<~ko nw znw{ene u gn<zdze,alw podrucene hto zna od kogo?

Zna~i {icko toto co o hovancovi mo` pripovedacostava lwm pripovedka. Alw, yk zname, pripovedki dakedi

115

odkrivax najvek{i ~love~eski tajni i preto {e ih mu{inajozbilqnwj{e ~uvac, bo u n<h skrite {icko toto covredzi preno{ic z kolwna na kolwna: od ~ukund<da po~ukun-~ukun unuka!

Konw~no, ysne è i toto co teraz vipripovedame nwmo` n<}dze preveric, ta {e do togo wdnostavno lwm mu{iveric – i prenwsc dalwj.

No, a pripovedka bula taka: U wdnim na{im valalw bulwden sluga kotromu bulo meno Xlin. Od malx~ka sluèlpo cudzih mawtkoh, a }azdove go primali na robotu lwm zakost i spanw u hl<ve. Mal pravo dostac dayki {matki predVelqku nocu, a daco ceplwj{e pred Kra~unom. Dostavalvon i dayki dinar~ok, alw to bulo lwm telqo è bi sebemogol na Kirbaj kupic dayki cuker, dok bul mladki, abopogar vinka, ked {e zale}in~el i ked dakedi po{ol dovalalu. Take bulo wdnanw, a }azdove yk }azdove, v{e patreliè bi im sluga bul co tunq{i, ta mu kupovali take col<h{e, podlwj{e, kotre {e i {vidko podarlo (a pravdupovedzene i mocnwj{i {mati bi dotirvali od telwjroboti kelqo Xlin robel), tak è Xlin raz dva bul u gan-droh kotri lwm nagadovali dakedi{nw oblw~ivo.

Poneè bul {irota an< nw mal pri~ini zoz sala{u, dze}azdovi robel, odhodzic ~asto do valalu, ta mu to tak an< nwzavadzalo. Za{ lwm, sluhal von yk bire{e i drugi slugovepripovedali o porydnim odhodu do cerkvi, o shadzanx zdrugima mladima, o tancoh i kirbajoh, o {vetoh po valalw.

Na~ul von i totu pripovedku o hovancovi, ked {e razna pratkoh, dze {e zi{li drugi sala|anw, zabe{edovalilxdze dok von u kuce lupal kukuricu. I, ked raz, zberaxcivajca po }azdinqovim rozkazu u gn<zdze na{ol male va<~ko,nadumal oprobovac svojo |esce. Poloèl von va<~ko podpazuhu, ~uval go i gral zoz svo<m celom, i lwgal i staval z

116

najvek{u nad<x za tri ti`n<. Bula ìma, ta {e menwjrobelo i kolo sala{u, bo po polqoh nw mo` bulo robic od{n<gu, a toto kolo hl<va Xlinovi nw bulo ~e`ko porobicgo~ i z wdnu ruku, bo drugu ~uval è bi mu spod pazuhi nwvipadnul hovanwc.

Nw bulo ~udne }azdovi i }azdin< è Xlin vecej nw bulzainteresovani za pratki kotri praveli sala|anw, è {ean< vnwdzelx an< na {veta nw pital do valalu, alw dze{ka }uyri, oba~eli è hl<v postal ~istej{i yk do tedi, statokv{e po{oreni i porydnw nakarmeni i napowni, a Xlinn<}da nw vipatral zunovani, alw roz{pivani {e prehodzko-val po dvore i, yko{, co mu lwm bulo povedzene, takoj buloporobene.

Vec Xlin po~al hodzic do valalu, otamalq prinwsolnovi {mati za kotri mu }azda nw dal penwì, a ked {e mu}azdiny opitala odkadz mu, von {e lwm o{mihnul:

– Zoz na{porovanih!Rahovala }azdiny ~i x nw okrada, ozna~ovala sir i

maslo kotre rihtala odnwsc predac na piyc, ~itala vajcakotri po~ala sama zberac, alw hibu n<yku nw vidzela. O wden~as vidzeli }azdovo è {e <h dzivka Senka zapatra na v{eyko{ veselogo i pribranogo Xlina, ta mu gvareli, tam a`dze{ka kolo Kra~una, ked {e wdnalo novih slugoh, è govecej nw scu, naj sebe glwda novogo }azdu.

Yk ked bi toto Xlina n<~ nw zabri}ovalo, gvizdaxcipozberal svojo {matki i po{ol do valalu. Nwodluga nasala{ scigla vistka è <h dakedi{n< sluga kupel {umnuhiù, a vecka, a co jogo buv{ih }azdoh i|e barèjnwspodzivalo – i daskelqo golqti èmi. Ked go vidzeli ykna ko~u do kotrih zapragnul dva krasni bo}ari pri{ol zwdnu star{u ènu z valalu yk pita~ku pitac <h dzivku zaènu, nw mali pri~inu nw zloìc {e zoz takim ècom, ta

117

napraveli pitanki i priyli dakedi{nqogo slugu za svojo-go èca. Svadzbi nw bulo, bo Xlin nw mal n<kogo svojogo,a` an< bl<zkih pajta{oh, bo odrosnul u polx, na sala{u, alwto mladim nw zavadzalo. Uìvali u svo<m |escu i robelikolo obisca i u polx, yk robeli i drugi lxdze u valalw.

Alw, ked mlada nwvesta Senka vo{la do obisca i po~ala}azdovac, {icko {e wj yko{ barèj pa~elo yk uroditelqskim dome. Bo {e ukazalo è x mu` tak lxbi è wjn<~ nw prevredzi i è ked daco poàda za sebe lwbo do obis-ca, pred muòm, xtredzenq takoj wj mu` vipolnxw àdanw.[icko bi bulo u {ore lwm ked bi {e tot isti wj Xlin, ykvona dumala, nw spravoval yko{ ~udnw: kolo pasu na{trand`}u trimal klx~ od komorki do kotrej x, }azdinxobisca, n<}da nw pu|el. Oba~ela vona è von do komorki nwzahodzi ka`di dzenq, alw, ukazalo {e, yko{ v{e posle togoyk vona daco poàda. A` daskelqo raz viprobovala: vidu-mala daco è sce, ta stregla za muòm, vidzela yk von odmi-ka komorku i na kratko uhodzi do nwj, alw {e v{e zamikazodnuka è bi vona za n<m nw vo{la. Postavkala mladanwvesta pred komorkovima dzvermi, ta {e wj prividzelo è~uw yku{ be{edu, alw to lwm na kratko i n<yk nw moglarozoznac ~ij to glas okrem muòvogo, i|e ~uc!

Odhodzela Senka-nwvesta kedi-nwkedi do maceri i ocana sala{, ta {e spo~atku barz ce{ela u svo<m novim dome,alw {e wj maceri udalo vidajkac i tajnu o zamknutejkomorki. Tota tajna ozda i|e barèj yk co rozpinalanwvestu, rozpinala i wj macer, ta {e voni dva nw razradzeli yk bi vikuhtaric za Xlinkom, co robi u tejkomorki, a i|e barèj z kim be{eduw, bo bulo o~ivisno ètam daco, abo dakogo skriva.

– Ked budzece ve~erac, a ti mu do vina ulwj dakusuvarenej makovini, to toti makovo glavki co ostavax ked

118

{e vitre{e mak – nadumala Senkova mac i dala wj torbi~kuz makovinu, tima praznima glavkami po|ikanogo maku. – Tavon od tej makovini dobre za{pi, ti mu vec lwgko ve`nw{klx~ i odomknw{ komorku. Ta ce vecej nw budze mu~ic! Amoèm ci povesc è i mnw korci, bo y davno dumam è vonmu{i mac hovanca. Tak {e zmognuc yk co {e von zmogol, nwmo` zoz slugovany.

Tak i bulo. Nwvesta posle ve~eri ponukla muòvipogar vina do kotrogo ulyla odvarku od makovini conavarela dok wj mu` bul po roboti u valalw i von naiscebarz tvardo zaspal. Odvyzala vona {trandòk z jogo pasu,vàla klx~ i vo{la do komorki. Tedi i|e nw bulo elektri-ki, alw {e {vicelo i hodzelo z vitrijonovu lampu, ta ked{e prehodzelo z hiì do hiì lampu {e mu{elo preno{ici tak o{vicovac oprez sebe. No ta tak i Senka z lampu uwdnej ruki, a z klx~om u drugej odomkla komorkovo dzveri,a z lokcom ih drilwla na nuka i voni {e otvoreli. [vetlovo{lo do malej prostori< u kotrej na pol<ci oprez nwj,Senka zba~ela yk ku~i male, |upene, yrabe kur~atko.

– Pri{la {i po svojo nw|esce? – ozvalo {e kur~e }unwj zoz ~love~im glasom, a z drobnima }ombi~kovima o~mizapatrelo {e na nx.

Nwvesta zvre|ala od strahu, lampa wj vipadla z rukoh,rozbila {e i z nwj vi~urel vitrijon kotri {e takojzapalwl. Xlin {e od togo vresku targnul zoz sna, pribeg-nul, hvacel sebe ènu za pas i vinws na dvor i tam wj pristudn< z kablom vodi zaga{el sukn< kotri {e na nwj odspodku zapalwli. Alw hiù i {icok mawtok ogenq {vidkoprel<}nul. O hovancovi n<hto vecej n<~ nw ~ul, a totidvojo, hudobni Xlin i jogo èna, za kotru gutoreli èpre ogenq zi{la z rozuma, bo rovno pripovedala oykim{ik kur~ecu co be{eduw yk ~lovek, po{li bire{ic

119

do {vekra. Isti bul nw barz radi priyc ih, alw mu èna,~uvstvuxci è w i sama vinovata za nw|esce kotre zna{lowj dzivku, nw dala mira dok ih nw priyl.

U valalw bulo lxdzoh kotri nagadovali co {eslu~elo, primahovali z glavu i do{eptovali {e, dokazo-vali è {e zoz nw~istima silami nw treba an< radzic an<vadzic, a è toti dvojo i|e i dobre pre{li. Od tedi nwbulo ~uc è bi dahto proboval odhovac hovanca, a o n<m{e lwm pod ~as dlugih ìmskih ve~aroh pripovedalo napratkoh, ta ked bi dakogo z tih dzecoh co sceli ostac codluèj budni i visluhovac co star{i pripovedax,poslala }azdiny do komorki prinwsc zoz sakajtovikapukani ma}o~ki, abo pukanki, voni v{e odhodzeli podvojo i kvi~aci {e vracali, bo {e im a` prividzovaloè tam, u kuce {edzi dayke kur~e. Znalo buc è daykifi}lyr proboval pofrantovac, ta {e docagnuc dokomorkovih dzveroh i ozvec {e tak yk spod mirici, nagrubo, ta {e dzeci rozbegovali yk spla{eni ga~ata, astrah ih rozbudzel tak, è {e i ked odhodzeli domu ogly-dali za sobu.

120

PERGA^

N<hto to nw zna yk bol< dzivocke {erco kotromu lxbovnw vracena. Od kedi {vet {vetom, èni {e mu{eli zna-hodzic yk {e dorvec togo kotrogo polxbeli, a v{e im tobulo nwdopu|ene. [a medzi tel<ma vra~an<nami toti oosvojovanx {erca lxbenej osobi ozda na per{im mesce,moèbuc a` i pred tima za bogatstvo, zdravw i drugi velq-ki àdany ~ijo vitvorenw ~lovekovi obezpe~ux |esce.Lxbov pri~ina najvek{ih smutkoh i radoscoh, pre nx,istoriy nas u~i, vodzeni vojni, traceni carstva, zabi-vani najbl<z{i, vidumovani najnwzvi~ajnwj{i avanturi,vipisani milioni i milioni stihi i kn<`ki, namalqo-vani malxnki, vikomponovani melodi<...

Tot co mu Bog nw dal talantu stvoric nwzvi~ajne d<lo zkotrim mo` obracic uvagu lxbenej osobi na sebe, tot co nwma me~ i penw` è bi z n<ma osvowl lxbov, tot {e mu{iznahodzic yk zna i moè. Mladim {e vidzi è krasa totoco najskorej pricagnw uvagu togo kogo treba.

Znala Serafka è w krasna, bo wj to i `veratko ipajta{ki gutoreli, znala i è w nw hudobna, to wj rodi~inagla{ovali ked po~ala hodzic }u mladeì, na pratki, vecdo kar~mi, è bi {e druèla z takima yk w i sama, apo{vidko doznala i co sce od svojogo ìvota. A scelawdnogo Andriy. Rahovala è w po {ickim za nx: kus vis{iod nwj, barnasti yk i vona, stato~ni, rodi~i mawtni yk i wj– no {icko bi bulo u {ore, lwm è Andri na nx patrel ykna poznatu, telqo lwm è {e dakedi ozval daco }u nwj, natancu x abo vàl raz prez ve~ar potancovac, abo nw i – tobulo {icko. A vona scela velqo, velqo vecej. Scela naj

121

patri lwm do wj o~oh, naj x sci{nw za ruku ked tancux, najx pocagnw do cmoti ked z pajta{ku vidze rozhladzic {e,naj {e wj opita ~i {e oda za nqgo. Na take pitanw wj odvitbi bul lwm wden, po sto raz:

– Gej, gej, gej!Poàdala buc jogo wdnej yri, trimalo x to prez lwto,

w{enq, kra~unski post, fa{en}i... A bulo telqo nagodi zazbl<òvanw: pratki i okremni nagodi od brackovany, poprepredanw, vikrucanw u tancu, ta po obl<vanw, Alw, a-y!Nw vidzel Andri slizi u kucikoh Serafkovih o~oh co nanqgo modlyco patreli, nw zapahla mu vodi~ka co {e z nxnapahnycela, nw pital an< raz ruì~ku z wj rukoh yk co xpitali drugi le}inw ked x vidzeli è x trima, a dlan< {ewj znoy od pocerpany è x i na tot zavod Andri nw zba~i.

Vec pri{ol Kirbaj, a na Kirbax, pred ve~arom, keddzeci po{li domu, l<pkaci od vapnynogo i kromplqovogocukru, zakruceni u glavi od rin}i{piloh i kon<koh,dzivki i le}inw kvi~aci odhodzeli na toti baviska codzeci ohabeli, voèli {e na ~amcoh co ih dzvigali dogore, dok u n<h {erco skakalo od strahu, alw i |esca èih voì lxbeni le}inq. Serafka {e ti` voèla, alw zpajta{ku. U gu`vi kolo kol<mba~koh co {e krucelidookola, oba~ela Andriy. Prej} plwca wdnej dzivki{trelyl do paperovej ruì za wdnu z tih tez}oh kolokotrih wst najvecej dzivki, ta {e tak le}inw prekazuxpred dziv~atmi. Vidzela vona yk ruà spadla, yk xpodzvigla èna co polnwla pu{ku na {trelynw, yk xAndri vàl i dal dzivki z htoru bul i yk {e zapatral dowj o~oh.

Skoro da zaplakala ked zi{la z kol<mba~ki, vistupela{e dalwj i na wdnim mosciku, nwdalwko, virucala {icko coza poludzenok powdla.

Ucerala wj pajta{ka zoz husto~ku ~olo, ta odbeglakupic fly{o~ku napox co {e predavalo za tez}u nwdalwko.Dala wj go popic, alw Serafki bulo nwdobre, i nwdobre. Zhusto~ku ucerala usta u kotrih ~uvstvovala gor~inu, vec

122

~olo na htore wj vibil znoj i {ix po kotrej wj zihodzelayka{ goru~ka.

Pajta{ka odnwsla vracic fly{ku, a Serafka ostalasama. Tedi x za rukav pocagla wdna Ci}anka, stredn<hrokoh, u dlugej ruòvanej sukn<, zoz ti` ruòvanu rojto-vanu velqku hustku mesto fartuha, z polno lancu|kamikolo {i< na gadvabnej bluzni, vivyzana do cifrovanejhusto~ki z }uzlom na cemenx, spod htorej wj vi{eli velq-ki, okrugli, zlatni mendx{i. Z ruku, na kotrej bulo naka`dim palqcu po wden perscenq i pejc-{ejsc brazletni,lapela wj dlanq, i obracela x tak è bi porozpatrala{icki smugi na nwj.

– Ti nw|e{l<va, le}inq kotrogo lxbi{ an< nw patri nace – po~ala gutoric Serafki patraci raz na toti smu`kina dlan<, raz na wj tvar. – Polo` dayki penw` na dlanq, taci opatrim co ce ~eka.

Yk u goru~ki Serafka vitresla {icok penw` zozhusto~ki na dlanq na kotru patrela Ci}anka, i zacerpnutosluhala dalwj:

– Za lxbov {e budze{ mu{ic boric, y ci pomognwm, alwmi mu{i{ dac tot perscenq z palqca – gvarela Ci}anka.

Nwsvidomo Serafka znyla perscenq, pajta{ka u`pri{la ta x cagala za rukav:

– Ozda {i nw {alwna – {a to ci od kumi?!Nw bul to dayki dragocini perscenq, alw go lxbela, a

teraz go bez dvowny ploèla Ci}anki do ruki, znaxci è govecej nw uvidzi. Tota zacagla ruku do torbi~ki co wjvi{ela na plwcu, po{pirtala po nwj, vicagla co{ka igvarela Serafki naj da husto~ku:

– Suhe kridlo perga~a. Roztru{ go do pogara z vinomle}inqovi co go sce{ i budze tvoj. – To vipovedla,zakrucela co{ka gl<novo-{ivkaste do Serafkovejhusto~ki do rukoh i dala wj, ta {e mirno obracela i po{la.

Ked {e calkom zmerklo mlade` {e preselwla dokar~mi. Gudaci zagrali, hlapci poprihodzeli }u dziv~atomco u kuce stali i po~ali ih vikrucovac po sali. Dawdni

123

po{li do men{ej sali dze {e to~elo vino, a dawdni staliz pogarom u rukoh i pripatrali {e na tanco{oh. Serafkapocagla pajta{ku do le}inqskej sali, stanula nad glavuAndrijovi i n<bi {e opitala ~i moè dostac popic zozsodi co bula u sodovej fly{ki na stolw è bi sebe hlapcimi{ali z vinom. Dok wj Andri nalyl do pogara zoz sodi,vona do jogo pogara vitresla toto co wj Ci}anka dala.Popila sodu, gvarela “Zdravi budzce” bo tedi dziv~atadvowli hlapcom i po{la.

Do}malo Andri vo{ol do sali i takoj {e zadar do nwj,vàl x na tanwc, a do konca ve~ara i|e dva raz. To oba~elii drugi dziv~ata i èni co stali pod kar~mu, ta {e n<htonw za~udoval ked ih o daskelqo ti`n< ogla{ovali u cerkviper{iraz, vec, iducej nwdzel< drugi raz i na Yna treci raz,a posle Ili< takoj bula svadzba.

Posle svadzbi mladi po{li na sala{, mirno robeli{icko co trebalo, slabo odhodzeli do valalu, a ked naKra~un po{li do valalu, gvareli rodi~om è budu baba id<do. Drugej w{en< od svadzbi Serafka narodzela dvojnyta,dvoh hlapcoh. Lxbela ih yk co mac lwm lxbic moè, voninapredovali i o me{ac, kotri preprovadzela u maceri,|e{l<va, po vivotkoh vracela {e z n<ma na sala{. Dn< {e{orovali, Andri robel svox robotu, vona svox, radzeli{e i be{edovali toto co mu` i èna mu{a pobe{edovac èbi pokon~eli co po obiscu i kolo poly treba i – n<~ vecej.Andri bul dobri }u nwj i }u dzecom, nw gutorel wj prikreslovo, alw vona od nqogo u malènstve nw ~ula an< wdno z tihslovoh co wj buli u garlw i ~ekali è ked budu zal<vani zjogo n<`noscu, jogo lxbovu, raz vidu na poverhnosc. Alwih nw do~ekala, postavala v{e cih{a, v{e zaduman{a, taked treci rok na Rusadly znova po{li do valalu – nadumaladaco prevàc.

Po poludzenku ru{ela {e è pojdze do maceri dakus.Ru{ela bez dzecoh i mesto prosto do maceri, po{la naKurti {or i skrivaxci {e è bi x n<hto nw vidzel, vo{lado hiì babi Mar<, za htoru {e gutorelo è zna porobic

124

dawdni stvari co pomagax lxdzom lwbo da zdravic, lebo {enw zabanovac ked ih dahto ohabi, lebo ked dawdna nw moèmac dzeci, ked ma bri}i htori nw moè n<komu povesc.

Co Serafka gutorela tej èni co nw, lwm wj vona zporadu yk naj vlapi i za~uva perga~a kotri wj prinw{e|esce u malènstve dala i sovit:

– Divko moy, mu{im ci povesc i toto: zoz tim {e nwbavi. N<}da nw zna{ co ce ma znajsc, bo toti sili kotrivolame do pomoci, a nw prihodza od Boga, moù postacopasni... Merkuj da nw pobanuw{!

Bula tla~idba, tla~elo {e na sala{u cali dzenq,{icki buli vistati, ta i Andri i Serafka polwgali taki,lwm oplxskani z vodu co u gordove bula porihtana pritre{ki ked è bi {e daco stalo z iskrami co z nwj vibi-vali. Alw, Serafka nw zaspala. Taka, u ko{ul< vi{la vonkaz lampa{om u rukoh, grudn<cu prerucela prej} glavi, bo wjvra~arka nakazala naj n<yk nw dozvol< è bi {e wj perga~vlapel do vlasoh. Od togo bi mogla po{al<c i n<hto wjvecej nw godzen pomognuc navracic x. Uputela {e do {opidze vidzela skorej è wst perga~i, vidrapala {e na yki{deski, i naisce, pod gredu namacala wdnogo, ta go takojpoloèla do torbi~ki u{itej z meha i vinwsla na pojd podgredu za komin.

Sama {e sebe ~udovala yk {e wj udalo skoro lwgko{icko toto okon~ic, ta zaspala tak, è dok slunko nw upar-lo do oblakoh nw znala za sebe. Rano {e prebudzela zoz slad-kim ~uvstvom mira, bo na svo<h per{oh ~uvstvovala rukuzaspanogo muà. Polwgko {e vicagla z poscel< i rozloèlado peca è upe~e hlwb htori ve~ar zapravela skorej yklwgla, a zami{ela ked pokon~ela svoj lov na perga~a.

Zanw{ena zoz svox robotu, an< nw oba~ela kedi Andristanul, lwm go ~ula yk uhodzi do komorki.

– Vino{i ìto na pojd – podumala. Pre{lo wj prezglavu è ~i nw najdze perga~a, alw, per{e, znala è go skri-la za komin, a druge, bula to torbi~ku do ykih odkladalana{enw zoz {alati, petru{ki ~i marhvi, abo kveca.

125

Prave vàla z lopatu per{i hlwb è go posadza nacegelki do rozgorucenogo peca u kotrim u` {iveliìry~ki z pregorenih vigrizkoh, ked do priklwta z kotrogotopela vo{ol Andri, trimaxci u rukoh me|ok z perga~om:

– Pove{ mi è co to?– N<~ – gvarela èna, a glas i ruki {e wj tresli dok

urucovala drugi hlwb do peca. – Nw gutor ti mnw “n<~”, alw gutor co to ma zna~ic, –

pripar x Andri, vitargnul wj lopatu z rukoh, lapel x zakontx i obracel wj glavu tak è mu mu{ela patric do o~:

– Pitam ci {e i|e raz i nw vikrucaj! Co to mazna~ic?

@ena po~ala plakac, alw Andri {e nw dal zbun<c:– Duma{ è nw znam co to, duma{ è som u` vecejraz

nw podumal è mi daco narobene. Nw znal som, alw som~uvstvoval è nw ìwme yk bi trebalo, è to nw moj ìvot...

Vimahnul z totu torbi~ku, ta go urucel do peca.Me|ok spadnul na ìry~ku, u tej hvilqki co{ka spi|alo,tak mocno yk ked bi to bul glas da~ogo co nw z togo {veta.Isto~asno z togo mesta vibuhnul taki ogenq na dziru zpeca, a` vonka do tvari Serafkovej, kotra i|e v{e stalapoluzognuta, yk ked bi ru{ela za totu torbi~ku. Andrirucel, vona zvre|ala od strahu bo {e wj lapela ~ulka.Ogenq wj u hvilqki spalwl oberva i pau~ajki, opalwl calutvar. Vona fri{ko dzvigla fartuh, prerucela prej} glavii popriciskala go }u tvari, ta {e wj ogenq u vlasohzaga{el. Vikrucela {e i vibegla zoz priklwta, ta prosto podilqove a vec kriòm prez goni, pu|ela {e do valalu. Tam,u maceri, xtredzenq x na{ol Andri, prinwsol wj dzeci ivracel {e sam na sala{.

Serafkovo rodi~i nw znali co {e slu~elo medzi mladuparu, alw pocerpali ̀ e co{ka velqke. Dogvaryli {e dogvaryli,ta {e dogvareli è per{e pojdu do panoca i z n<m {e poradzaco max robic zoz dzivku i wj dzecmi. Vidzeli voni è zoz nxnwdobre. Nw scela an< pripovedac, an< wsc, vidzeli è an< nw{pi, a yk ked bi an< budna nw bula.

126

Panocec ih visluhal i poradzel naj dax na slu`bu,naj budu zoz Serafku scerpeni, naj wj pomognx kolo dze-coh. Sam vàl na sebe è pojdze na sala{ be{edovc zozAndrijom. Tak i bulo.

O tidzenq, o dva, ocec odvez Serafku i dzeci na sala{.Nw bulo n<ykej be{edi, an< medzi {vekrom i ècom, an<medzi Serafku i Andrijom. I tak to bulo {icki roki odtedi, pokly ìli. Robeli na polx u cihosci, ìli ucihosci, wdli u cihosci, spali u cihosci, dzeci hovali ucihosci.

Hlapci rosli, }u n<m {e okreme ozdzival ocec, okrememac. Ked podrosli poslali ih do valalu, ta daskelqo rokii{li do {koli od d<da i babi, a posle {e le}in~eli irobeli z rodi~ami na sala{u. Za ìvota svojogo nw ~uli èbi {e im rodi~i vadzeli, alw za ìvota nw ~uli è bi {eradzeli, a` an< è bi {e wdno }u drugomu ozvalo. N<}da,vera, nw vidzeli medzi n<ma n<~ take co zdabalo na oblapenw,~i glaskanw, abo è bi wdno druge pobo~kali..

Odrastali bez lxbovi, ta an< nw nau~eli lxbov davac.A`, vipatra è nw ~uvstvovali potrebu za nx, bo {e an<wden n<}da nw oènwl. Ked rodi~i poumerali ostali ìc nasala{u, i voni dvome lwdvo be{eduxci wden z drugim,ridko odhodzeli zoz sala{u. Cali ìvot preìli yk dvaosameni stebla na stred poly, na kotri an< ptici nw {edax– an< |e{l<vi, an< nw|e{l<vi. Yk pri{li, tak buli, i tak ipo{li z togo {veta...

127

UKAZANW

N<hto nw zna preco {e tota paìca, tamalq za starimbe}elqom, za nw{kaj{im va{ari|om, z l<vogo boku dragi zaTorù, navolala Deràvka. Dahto tverdzi è to preto è tobulo deràvne pasovisko, a drugi za{ è {e tam v{e dlugozatrimovala voda, deràl sejk vodu, tak è ked {e visu{elana èmi ostavali mestami plati, skorki, kotri {e krucelina rubcoh, tru{eli pod nogami, sipali yk najfin{i pisoki laskotali bosi talpi i ciskali medzi palqci. Tam lxdzeviganyli kravi, guski, {vin<, a ked bulo di`dòvno bulo ika~ki, guski, skakali mali èlwni àb~ata, yk na dol<ni. Nwbulo to hto zna yke dobre pasovisko, alw toti co mali daykumalu kravi~ku, dawdnu ove~ku, ~i {vinku, nw mali za~ lacickravara pastira i konda{a, a mali drobni dzeci ta <m zver-jovali ~uvanw togo za n<h dragocinogo mawtku.

Ked bulo suho, ked trava bula skoro spraèna, naDeràvki mo` bulo vidzic stari èni, kotrim nw bul htonabavic ogrivu, yk zoz zolqn<cami abo mehami, pohodzkux izazberux zoshnuti balw}i, ta toti mehi polni, a nw barz~e`ki, vlw~u domu, dosu{ux da}dze u zadn<m dvore, a vec zn<ma kladu na ogenq. Nw bul to mocni ogenq, alw mo` bulona n<m uvaric dayku x{o~ku, upraìc dawdno va<~ko, ~i{kvarki zoz kurenej slan<ni, abo prevaric vodi na tex zrumencu kotrogo ti` tam, na Deràvki, mo` bulo nazberac.Nw zberali voni {orom toti balw}i, lwm najsuh{i, a totinwdosu{eni lwm prevracali i na gromadki nazrucovali, taih bez strahu è im dahto pozbera <h trud, ohabyli naj podslunkom i|e dawden dzenq visihax.

Bulo dosc dopito ~uvac kravi, {vin< abo ovci naDeràvki: an< hladka, lwm wdna rozkonarena osamena ygoda,

128

an< dru`tva, bo dzeci co nw mu{eli nw i{li tamalq, alwsebe nahodzeli zabavi po gumnoh, ul<coh, be}elx, dol<noh,abo u` dze ih odvedli <h dzecinski baviska. Lxdze tamalqznali lwm prignac guski, za cvorenq pribic dayku kozu, avec ve~arom prisc po nx. Rid{e to bulo i pasovisko za{vin<, bo {vin< ~uvac trebalo {e nabegac.

Na Deràvku, na totu ~asc co x lxdze navolaliYra|ik, porydnw odganyl hudu nwvelqku kravu dzevecro~niIrinejko. Nw mal von an< macer an< oca: ocec mu umar odsuhotoh ked mal das pejc roki, a macer yko{ po{vidko napolx zabil grom, ked {e od bur< i di`dù pri kopanxskrila pod ygodu na polx na kotrim robela z risu.Irinejko ostal pri babi i d<dovi, voni {e o n<m starali ykznali, a von an< nw ~uvstvoval è w dayk barèj ukvilwni odìvota yk drugi dzeci. A`, vidzelo mu {e, baba go kras{edopatrala yk co, vidzel von, buli dopatreni dzeci z dawd-nih velqo~islenih famelijoh, dze ~asto bulo i nwzlogipre palwnku, abo dayku ~e`ku norov, naj~astej{e oca, ykibulo dosc i u jogo rodze i u jogo ul<ci. Z babu {e rozumeltak è wj bul prava ruka za {icko co lwm robela: ked i{lapodo<c kravu, von wj odbegnul po òhtar, scerpezl<vo zgar~i~kom na hl<vnih dzveroh do~ekal bi naj podo< i najmu nalww i|e ceple mlwko, popil go sladko a` mu pena znqogo ostavala na verhnwj }ambi, ta x na koncu lwm ol<zali takoj lapal trimac kanti~ki do kotrih baba ostatokmlwka rozl<vala. Ked zamascovala popukani pec pritri-moval wj rendani pantl<ki co ih, namasceni z palqcomzama~anim do cesta z muki i kislogo mlwka, l<pkala ykdayki flasteri tam dze bulo puknute. Tak pec bul porih-tani za drugu ìmu, è bi {e prez toti puklwn<ni nw kure-lo do hiì. V{e bulo daykej roboti: sukac civki kedtkala, preberac n<~elqn<ci ked snovala, odmaskovacosnovu ked tkala, merkovac è bi {e nw zaga{el ogenq umurovanim {porgece, ked varela. Jogo robota bula iprino{ic kopa~i spod {opi, tam ih dobre i povitresacod gl<ni co u n<h nazaostavala ked su zberani, abo ~utki,

129

ked u` kukurica bula olupana. Vec vino{el }ar kotribaba vi~iscela z peca, ~i {porgeta i robel vel< drobniroboti za kotri baba nw bula taka vertka yk skorej, abokotri nw star~ela. I n<~ mu nw bulo ~e`ko.

Z babu {e zgvaryl o {ickim, yk z maceru: o tim co bulou {koli do kotrej go poslala, go~ vel< dzeci tedi do {kolian< nw hodzeli, a okreme vihabyli {kolu ked bulo roboti upolx, ~i doma. Pripovedal wj co u~eli, alw i yk {e bavi zhlapcami: na vojni, ked {e dva {ori zbivax ta toti copopadax vipadux, o tim yk {e pilqkax, yk {e pripatralna tih star{ih è {e ~ina}ax, yk dawdni max rendanulabdu ta do nwj kopax i oganyx {e... A vec wdnej yrizalapelo co{ka {icki dzeci, ta i jogo, è {e pripatralina oblaki hiòh kolo kotrih prehodzeli ked i{li zoz{koli domu. Na tih visokih oblakoh, bulo i velqo skla, ta{e na n<h kra{nw vidzeli, a u farboh, podobi svytih. Bulikus porozl<vani, alw {e dobre vidzeli {vicaci krugi kolo<h glavoh, lwm {e mu{elo znac odkadz patric. Yk {e meny-lo mesto patreny, tak {e i slika menyla, prel<vala, dok bicalkom nw |ezla, a na tim mesce ostaval lwm vecejfarbovi{plyh. Na dzecinske zazberovanw kolo daykogo takogoukazany na sklu, zastanovjovali {e i odrosnuti. Dawdnim{e udavalo vidzic iste co i dzeci vidzeli, a dawdnim,bome, i nw. Ta bi vecka lwm odmahovali z glavu:

– To smolqgavi oblaki, masni su, ta {e od n<h slunkotak odbiva!

Bulo i takih co {e an< dobre nw zapatreli, alw {epostarali co {vid{e zohabic gromadu dzecoh yk ked bi nwsceli mac n<~ z tim, abo za~uvaj Boè, è bi {e da}dze tamrahovalo è tak rugax na Boga! Bulo i takih coprestra{eno gutoreli:

– Budze vojni! To v{e tak ked ma buc daco nwdobre, Boglxdzoh opomina!

Ked Irinejko toto pripovedal babi, vona {e za ka`dislu~aj preègnala i nakazala mu naj {e von tam nwzatrimuw, alw naj ponagly domu.

130

Pomagal Irinejko i d<dovi, alw d<do v{e dacomajstroval, ta viba~el Irinejko è mu lwm zavadza: dopi-toval {e o {ickim, ta go pretargoval u roboti, pobabraldaco, zatracel dawden gvozd, a gvozdi tedi u obiscu bulidragocini, yk i ka`da latka, ka`di slup~ok... Na d<da {elwm mogol pripatrac, naj nw budze na zavadze, a vecpokradzme proboval i sam daco majstrovac, ta ked bi d<doodkril co robi, znal {e i nagn<vac, abo lwm preùbrotac:

– Majstor kvari{!Dze d<do toto ~ul, nw zna, alw {e mu vidzi è d<do

velqo vecej zna yk gutori. Bul u vojsku tri roki, bul uvojni po dalwkih èmoh, sluèl vel<h }azdoh, ta znal i po{vabski, i po slovacki, a i po madyrski, bo mu{el, umadyrskej {koli i u madyrskim vojsku po madyrskibe{edovac. Alw z lxdzmi nw lxbel telqo be{edovac yk zozsvo<m dobrim konqom.

Vidzel Irinejko yk {e d<do z po~itovanqom spravoval}u svojomu konqovi, trimaxci è mu von podbo~n<k u jogoroboti, ta {e i von proboval kra{nw spravovac }u kravi,htoru trimal yk hran<telqku fameli<, a najbarèj vlasnu.Preto wj viberal mesta dze x budze napasac, nw dal naj xnagany pes, alw x sam navracal, patrel x vracac domu kedbulo najgorucej{e, napo<c zoz {viù vodi zoz studn<,ve~ar wj rucal do y{lqoh {vièj betel<ni co d<do zrananako{el u zagradi.

Tam, na Deràvki stretal {e z d<dom Aronom, nw znal ~ijvon bul d<do, bo go upoznal a` tam, dze von ~uval tri-{tiriovci i dva kozi, za ykogo{ik ~loveka kotri mu za totu robo-tu daval kost i spanw u hl<ve. Nw barz voni dvome be{edovali,alw {e tak, u prehodze, ozdzivali wden }u drugomu. Abo ked ihlapel zapor, ta obidvome stavali pod konari ygodi.

Wdnogo dny, pred poladnqom, ked {e Irinejko u`muhavel, i u` {e mu n<~ nw scelo, a vidzel è i na kravupo~ali barèj {edac muhi i è vona ~astej{e maha zozhvostom, odrazu, z ~istogo nwba yk ked bi puknul grom,to~no do tej wdinej ygodi. I mesto è bi {e nwbo zacmelo,

131

vono {e yko{ odverhu rozy{nwlo, a po gorizontu zamol-gavelo, vipolnwlo zoz bilima hmarkami. Irinejkopo~uvstvoval è {e odrazu na{ol yk u daykim nwpre-povedzeno vel<~eznim {atoru, velqkim yk co bulo nwbo dopervejka, kotri bezglasno i u hvilqki nacagnuti nad cali,jogo oku, dostupni {vet. U stvari toto co bulo ~uc an< nwtak zdabalo na vderenw groma, alw yk na tot zvuk kotri ~ucked dvojo mocno roztresax na gusto tkanu plahtu. Podumkana plahtu {e u hvilqki takoj ukazala i u sliki predIrinejkovima o~mi: prez cali prostor prekriti zoz{vicacoscu, rozprestarla {e bila draga, prave yk ked bito bula {iroka i barz, barz dlugoka plahta. Po tej plahti-dragi, nw hodzaci, ylw barèj pl<vaxci abo i|e podob -nwj{e, lwgko {mikaxci {e, trepecaco, prihodzela }unqomu prekrasna mlada èna, u dlugokej bilej {mati,prej} kotrej bulo prerucene yke{ dluge oplw~ko, nwbove,a prej} vlasoh medovej farbi bul nalwgko preruceni bili,skoro previdni {al ~ijo konci, prekrièni popod bradubuli preruceni prej} wj plwcoh. Nw lwm zoz ènovej tvari,alw zoz calej wj osobi, zarjovalo co{ka yk {vetlosc,mocno, alw nw take co zavadza o~om patric do nwj. @ena {enw~ujno, rovnomirno, pribl<òvala, yk ked bi {e vonasama an< nw ru{ala, alw x prave tota bila pantl<ka-dragaprino{ela, v{e bl<èj i bl<èj }u Irinejkovi. U tihhvilqkoh, to von a` posle pohopel, nw bulo ~uc n<yki zvuki:an< è krava pa{e, an< è bi zbrehnul, ta an< zabegnul pesd<da Arona, an< jogo pal<ca è doru{uw èm, an< jogokro~a<. Nw ~ul u tej cihosci a` an< vlasne {erco i vlasnedihanw, nw ~uvstvoval n<~, yk ked bi {icko bulo barzscih{ane, zaglu{ene, yk ked bi {icko stanulo i pretvore-lo {e do malxnka kotri {e nw ru{a... Lwm {e nwmo ru{alatota wdina osoba kotra, to yko{ nwpretolkuxco rozuml<ve,toto {icko i trimala u tim mire, yk u daykej zamarznu-tosci. I prave ked dumal è èna pridze calkom }u nqomu,è go doru{i, vona {e, taka o{mihnuta naraz rozpl<nula, ama}iy zamarznutej stvarnosci nwstala.

132

Takoj {e za~ul bren~ok spod kravovogo karku, zabrehald<dov pes, zabrinwli muhi, a` {e u~ula i yka{ ptica, vit-rik zalaskotal rozpalwni Irinejkovo l<ca, a stari ~loveku daskel<h kro~ajoh pri{ol }u nqomu:

– Hlap~e, vidzel i ti toto co y vidzel?! – pital {e i~udoval poluglasno.

Hlapec pokival z glavu, stal i patrel, tamalq dzehvilqku pred tim vidzel ukazanw, dzvignul ruku yk ked biscel ukazac, potverdzic, a vec ked pohopel è nw ma na coukazovac, lwm zmahnul, dlugo ostal stac nwmi i zapatreni.

Baba takoj vidzela è {e togo dny hlapcovi co{kavelqke slu~elo, vipitovala go, alw von nw è nw scel z babube{edovac, yko{ nw mogol. Nw vihodzeli mu slova z }amboh,buli mu u du{i, u {ercu, ysni i glasni, alw gl<boko ~ekalipravu hvilqku è bi vi{li na poverhnosc.

A` vnwdzelx, ked {e z babu vracel zoz malej slu`bigvarel:

– Vidzel som Marix!Pomerala baba z dlanx unukovi na ~olw è ~i nw ma

goru~ku. Vec taka, i|e nwzoblw~ena z cerkovnih {matoh,lwm z rozyzanu husto~ku na glavi, {edla na karscelq, a jomuukazala naj {ednw na drugi oprez nwj:

– Yk è zna{ è to bula prave Mariy – opital {e.– Vidzel som x nw{ka u cerkvi na obrazu – sciha, alw

pre{ve~eno odvitoval hlapec.Pomali, pomali, otvorel {e hlapec i {icko babi

vipripovedal, a` i toto yki bul cali tidzenq gl<bokopotre{eni zoz tim co vidzel, yk nw bul si}urni do togo coto bulo i yk {e nw{ka, u cerkvi doiscel è {e mu Mariyukazala. I zamodlwl babu è ked budze mac penwì naj munw kupuw ko{ulqku, abo cukru, alw paper i pe~aci ta wjnarajzuw co vidzel.

U` xtredzenq baba {e shopela i po{la do panoca,pogutorela mu {icko {orom, co wj unuk vipripovedal, tawj von gvarel naj pridze z unukom. Ked go privedla }upanocovi, Irinejko i panocovi pogutorel {icko yk bulo i

133

ked gvarel è bi toto mogol namalqovac lwm da ma z ~im,panocec mu prinwsol paper i pe~aci i von namalqovalmalxnok co zdabal na pravi obraz.

Malxnok panocec u per{ej nagodi odnwsol vladikovii vladika nwodluga prepravel dragu hlapcovi è bi {eupisal do cerkovnej {koli. U tej {koli go najbarèjpricagovalo prave malqovanw. Prez rok {e u~el u {koli coi drugi dzeci, a ked pri{ol rozpust i{ol po cerkvoh imanastiroh, v{adzi dze majstrom co malqovali u n<h treba-lo pomocn<ka. U~el remeslo, a majstrove odkrivali u n<mokremni talant, kotri {e ukazoval najbarèj u malqovanxprave obrazoh Maceri Boèj

Ked bi daraz i pri{ol na rozpust }u babi i d<dovi, a pri-hodzel ridko, Irinejko vecej nw odhodzel ~uvac kravi,ka`di raz obihodzel Deràvku, mesto dze mu {e ukazala osobakotru od tedi trimal yk za{ lwm vlasnej maceri vislan<kakotru lwdvo è zapametal i za kotru verel è {e nahodzi nanwbe, ta è mu prave vona poslala Macer Boù naj go vodziprez ìvot. U pismoh {e dopitoval o starej ygodi i bul|e{l<vi ked {e i sam pre{ve~el ̀ e ostala i dalwj ̀ elwna, ̀ ena nx, ked {icki ygodi u hotare napadli gu{en<ci nw zlwtlaan< wdna wdina lwpetka, i nw vikusane an< wdno wj l<sce.

Robota Irinejka vodzela po {vece, z malqovany namuroh pre{ol na malqovanw na drevu, a vec i na sklu. Inw{ka po vel<h èmoh u vel<h cerkvoh prez vitraì prebi-va slunko i odkriva n<`nu prekrasnu podobu Marijovu, ubilej dlugokej {mati, z nwbovokamenkovim dlugokimoplw~kom, z poluprevidnim {alom, polwgko prerucenimprej} vlasoh medovej farbi, z koncami togo {ala pre-rucenima na plwcoh. Lwm najlwp{i poznavatelw cerkovnejpodobovej umetnosci u takej roboti moù prepoznacIrinejkovu ruku, a ka`di Rusnak kotri {e zatraceni u{vece, abo narokom tam najdze, po~uvstvuw pred timaobrazami yk è {e streta z okremnu lasku Boù.

U valalw po Irinejkovej rodzini, ta i po su{edoh, amoèbuc a` i u muzejoh ~i privatnih zbirkoh, i teraz mo`

134

najsc dawden z obrazoh kotri von namalqoval. Prino{elimu lxdze è bi omalqoval `veratko, sklo, ta a` i korunkuz daykej poscelki kotra {e u` {icka rozgolqtala iroz|ipela. Dok ih malqoval, a robel to dze~nw, von {e v{eu sebe modlwl. I nw{ka, ked na{l<dn<ki takih obrazoh uàn< nw znax od kogo su, z n<ma {e ~uvstvux ohranwti izmireni, yk ked bi u <h vlasnim obiscu ~uvstvovaliblaène prisustvo Maceri Boèj. Tam, na Deràvki, {ei|e v{e èlwnww stara ygoda, go~ ygodi u keresturskimhotare davno viker~eni.

135

BOSORKI

Yk i {icki narodi i mi mame svojo kolektivnepametanw. To pamytki kotri nazberani prez viki, a a` an<fahovci kotri taki stvari preu~ux nw moù povesc co zmeod kogo i kedi preberali, a co zme sami stvoreli. Mi{ax{e zdogadovany vel<h lxdzoh z pre{losci, z pamytkamizapametanih i nwzapametanih predkoh, ta a` i z na{imadoìcami. [icko {e to yk `}rid zlwguw u na{ej svido-mosci i podsvidomosci i preno{i z kolwna na kolwno.Skorej to bulo usno, a teraz napismeno, {vedo~a o tim ykzme ìli, do ~ogo zme vereli, od ~ogo zme {e bali. Mo`povesc è na{ narod pameta velqo kojco co pametax idrugi, alw wdino co nw pameta to princezi, princoh, vity-zoh i gerojoh, nwt caroh i carstva, lwm ìvota u kotrim {e~lovek bori zoz prirodu i zoz samim sobu è bi co lwp{eìl u okruènx svo<h najmil{ih.

Znali lxdze è yk dobre, tak i nwdobre, nw prihodziz dalwka, alw w tu, lwm go nw v{e lwgko prepoznac, bo {e nwsce vidac, bo sce zatrimac moc nad ~lovekom. Moc naddrugima pripisovana osobom kotri {e po da~im rozliko-vali od drugih, a to zvi~ajno buli stari èni za kotri{e verelo è su – bosorki. Bosorka uglavnim èna, bo obosorakoh skoro è {e an< nw pripovedalo. [a, hto uvalalw l<~i z travami, hto zna za~itovac, narobic dakomunaj {e odlxbi, abo naj {e zalxbi? @eni! Hlopi {e~uvax, kedi lwm moù kerux nw lwm svojo, alw i lxckenw|esce. Ked ih daco zajdze, u` voni najdu ènske{erco kotre {e pred n<m otvori: macerovo, {estrovo,ènovo, frawrkovo...

136

U valalw {e znalo za taki èni: pridze, napriklad, pomlwko, a patri è bi to bulo ked u` slunko zajdze, (ozdatedi bosorki max najvecej moci!), ta ked z obisca vinw{emlwko u kanti~ki – odnw{e go i kravi z vimny! Darmo veckakarmic kravu, davac wj {ena, otrubi, betel<ni, napavac xzoz {viù vodu – a-y! Mlwka nwt i nwt, vimnw prazne.Bosorka kravu zasu{ela, abo {e nocami ucaguw i vicicka zvimny ka`du kapku!

Abo povedzme, pita {e tota ista vidzic lwm co naro-dzene dzeco~ko. Taki {or, {a calkom normalne è hto vaspozna, zajdze vam do obisca. I|e i pove è u~astvuw uroditelqskej radosci, u ce{enx zoz novim ~lenomfameli<. Ozda {e mo` od takogo odgvaric? A ked vonapojdze, dzecko nw mo` umiric: lwm pla~e i pla~e i pla~e –mac mu nw moè radi dac. No{a go na rukoh i mac, i ocec,i baba i d<do, i dawdno star{e dzecko. [orux umiricsino~ka ~i dzivo~ku, bracika ~i {estri~ku, alw, a-y! Nw inw, dzeco~ko pla~e i pla~e, nw sce cicku, an< no{enw, an<{pivanw, a dre {e è a` zbelavew, da {e zajdze!

– Spadlo mu z o~ – ozve {e najstar{a èna u obiscu, ato baba, abo a` i prababa dzeco~kova, co {e rozumi i dovra~an<noh. – Nwdobre na nqgo popatrela, abo go zayjkalaked gvarela: “Yj, yke w krasne!”. A n<hto {e nw osetel natoti slova plxvnuc naj go nw ureknw!

]u dzecku {e prihodzelo od no`koh, naj {e nw zorve,in{ak mogli bi mu o~ka stanuc nwdobre, postanw nazra~e!Preto {e kol<sku kladlo pod obraz, do ~ola.

Bosorki znali zayjkac i druge daco: krasnu dzivku, ~ile}iny, dobru nwvestu, co im lwm na rozum spadlo, ta {e veczayjkani znal obridnuc, postac nwdobri, pohoric {e,olwn<vic. Na ~istu tvar n<preco vidu pir|ki, vredi, ~i cou` tam i raz dva – z krasnej dzivki, rapava, z krasnogole}iny – ~erveni!

Nw mo` bulo od bosorki za~uvac an< {matu. Pohval< x– vona {e podre, opatri {e do `veratka – vono pra{nw.Znalo buc è taku su{edu ked vihodzela, }azdiny

137

viprovadzela a` i barz kra{nw bo na nx u` dumala èmoè daco narobic, ta ked kus postali na kapurki, a gevta,odhodzaca lwm povedla, napriklad:

– Yj, yk vam kra{nw tota yblonqka rozkvitla – istedrevko po lwto zapo{edli gu{en<ci, abo go kamenwc pobil– z rodu nw bulo n<~.

O {ickim tim valal dobre znal, ta hto mal toto narozume, znal {e i yk spravovac, i o~uvac. Alw, yj tomu htonw verel, abo i|e {e i vi{mejoval!

Tak pripovedax è yki{ Petro yk le}inq raz vnwdzelxve~ar, yk i po drugi nwdzel<, i{ol zoz tancu, tedi {e togutorelo: zoz kar~mi, na sala{. Tam na kri`nej dragi, dze {ekrià tota draga pokoncu valala co vodzi na pravo na teme-tov, na l<vo do gonoh, a prosto ked {e idze }u Kuli, prehodzikolo vecej sala{oh u hotare, z boku oddavna stal vimurovanikri`. Na slupku ogradi kolo krià na{ol {erpenku polnuzoz pirogami. Pirogi von odmalx~ka barz lxbel wsc, natelqoè bi {e od nqogo nw odnyla an< polna miska, ta ked vidzel cou {erpenki, lwm {e pooglydal, spu|el {e kolo ogradi,{ednul, opar {e na murik i – powdol ih.

I{ol von taki nw do sitosci nawdzeni, alw zato zado-volqni, bo od tancu, a posle pogara-dva vinka, kolo polno-ci, naisce bul u` i gladni. [meyl {e, bo znal è{erpenku hto{ka ohabel pre dayku vra~an<nu. Ked bulmali, sluhal von na pratkoh è bosorkom treba dac daco colxby ta vas zanygax, ohaby {e robic pakosci za yki ihdahto powdnal, abo yki u` voni nadumali robic è bi {etomu i tomu vimsceli za daco. Lwbo, to {e dakomu dacorobelo lwm tak – od zavisci: naj nw ma telqo èmi, naj goohabi èna, naj go nw sce dzivka co mu {e pa~i, naj obrid-nw, abo a` i, nw daj Boè, naj {e pohori.

No, u` yk to bulo, Petro scignul domu, ta {e po cmotizoblwk i ucagnul do priklwta pod perinu. Ked rano {ickipostavali, i Petro ru{el za robotu yk i ka`di dzenq,nakarmic i ponapavac statok, bo ocec u` rihtal sersan zapolqo, mac {e mu opitala:

138

– ôm è {i, Petre, nw powdol toto scegenko z kur~ecaco som ci ohabela u {erpenki u ma~anki. [a znam è v{epridze{ gladni z valalu, ta {i mogol i teraz zawsc. I|esom ci ohabela i {olqku kislogo mlwka, naj ci nw {ednw naàludok.

– Wdol y u draè – na{meyl {e Petro i vipripovedalmaceri yk èdol pirogi zoz {erpenki co bula ohabenabosorki.

Mac lwm zalamala z rukami i zayjkala:– Yj, sinu, moj sinu, to {e nw robi!Nw bulo tu vecej ~asu za be{edi, bo {e z dvora ozval

ocec:– Petre, idz {vidko po su{eda bo {e krava nwdobre

cel<, a von shopni ta naj x pridze ratovac! Po{ol Petro, alw ked scignul zoz su{edom, to i

sala{i wden od drugogo buli dosc dalwko, ka`di u stredgonoh na stred svowj èmi, vidno bulo è tu nw budzedobre. Hlopi vec zaklali kravu i odvezli do mesara, najvon porozsfalastuw i popreda meso, kelqo {e u` da virato-vac od ~kodi.

Tedi mesare nw tak ~asto mali statku na klanw, ta {e ozarezanej kravi {vidko do~ulo u valalw. Yk {e pripoved-ka {irela, tak yk {epot po{ol po valalw i glas o tim è {ePetrova mac komu{ik ponosovala yk wj sin èdol pirogiza bosorku ohabeni pred kriòm na kri`nej dragi, ta {eim vona, takoj vimscela i narobela ~kodu.

Prez tidzenq, po drugu nwdzelx, valal gur~al ̀ e Petroviporobene, i a` na sala{ pri{la pita~ka vracic hustku,kotru von yk mlodi, ked spital dzivku z kotru {e scelipobrac, podaroval istej yk obecunku è x ve`nw za ènu.

No, teraz u` i Petrovi nw bulo {icko wdno. Mu~eli gozli dumki, a i smutok za stracenu dzivku, ta ked rodi~ipolwgali, von po{ol do dvora, opar {e na mur, i zapalwlci}aretlu. Zadumani, dvowl sebe ~i veric do togo ~i nw,kurel pomali i ked ìry~ka u` odgorela od ci}aretliotresol x dolu. Alw, to bulo nwdalwko od hl<va do htorogo

139

prave togo dny menyli novu, ~istu slamu pod kon<, taponeè buli taki yk prestra{eni od togo co {e imposlu~ovalo, n<hto nw pozametal dvor, slama ostalanaroztresana po èmi. @iry~ka z ci}aretli spadla nadaskelqo slamki ta bovknul per{e mali ogenq, ru{el podra`ki kadzi bula roztresana slama i – prosto do hl<va.Nakadzi napahali ogenq i dim, kon< {e znwmireli izrego~ali, po~ali bic z kopitami, a targac {trand`}i, è{e Petro bal vojsc medzi n<h. Nw znal ~i per{e ih odvyzo-vac, ~i beàc }u valovu i z kabla ~erpac vodu na ga{enw.Uglavnim, kon<, zato, viratovani, alw Petrovi ruki ostaliope~eni. Ocec pribegnul i na Petrovo dovolovanw, takoj{e lapel z gordova pri studn< ~erpac i dodavac èni kablinaj pol<va ogenq. Vona {e ti` po{vidko zobudzela, tavibegla pomognuc, alw {e ogenq roz{irel i dzvigal a` donwba, ta a` i su{edni sala|anw vidzeli yk od <h sala{u biwplamenq i nwodluga pribegli do pomoci.

Ked bi tak nw bulo hto zna ykej bi ~kodi i|e bulonarobene na sala{u, a tak lwm ostali bez hl<va. I, gat,ostali zlwknuti. I zbunwti.

Lwm co {vitlo pozberala {e Petrova mac, zobudzelasina sebe:

– Gajd Petre – gvari – idzeme do valalu. – Mu{imedaco porobic.

Petro nw barz scel, alw {e yko{ ~uvstvoval vinovatipre {icko co im {e nwdobre naslu~ovalo ostatn< dva-tridn<, ta {e pozberal.

Po{li voni dvojo, bo ocec ostal na sala{u, dze{ka nadrugi konwc valala i vo{li do wdnej malej, starej hi`ki,za kotru Petro an< nw znal è taka wst u valalw. Per{e lwmkri~ali oprez hiì, bo kapurki an< nw bulo:

– Galo, doma sce?!U` ked dumali è {e n<hto nw ozve, vi{la na dzveri

yka{ barz stara èna, od ~ijogo vipatrunku {e von a` por-val, bo mu vipatrala prave tak, yk dumal è vipatraxbosorki. Sam ostal za plocikom, a mac vo{la do dvora i

140

co{ka ùbrotala zoz staru ènu. Spod hustki vinyla yku{zajdi~ku u kotrej bulo co{ka zakrucene, co vona ukazaladoma{nwj. Vec voni dva vo{li nuka, a mac {e oglydla ipovolala Petra:

– Gibaj i ti!Vo{ol Petro, a tam na {tred tej wdnej, wdinej prostori<

bula kotlynka u kotrej gorel ogenq, a nad ognqom z povali nakuki vi{el kotel zavyzani za lanc.

Stara èna {e an< nw oglydla na Petra, an< ih nw ponuk-la {ednuc, a voni a` u tej polucmoti nw vidzeli è ~i iwst tam daco za {edzenw.

Nagla {e staruha nad tot kotel, ucagla ruku do ki{en<,vicagla z nwj yki{ travki i potru{ela ih do kotla z kotro-go {e viparjovali i {ireli zapahi travoh. Dok to robela,co{ka sebe ùbrotala pod bradu.

Petro z maceru stal mirno i co znal, lwm ~ekal.Vecka stara èna na{la yki{ gl<nyni gar~i~ok, ta z

varehu nakladla do nqo zoz tej mi{an<ni co varela.Poucerala dno gar~i~ka do fartuha z kotrim bula opasanai dodala Petrovej maceri:

– Toto naj popiw na tri raz: rano, napoladnw i na ve~ari naj ka`di raz ked l<}nw vipove: “Hto mi narobel, naj bimi odrobel!” – pou~ela x. – Nadpominam è o tim n<hto,alw n<hto, nw {me n<~ znac, an< va{ mu`, an< su{edi, n<hto.Lwm vi dvojo. I è {e an< raz nw {me presko~ic totozn<manw klytvi, bo vec nw budze n<~ vredzic, i jogo ìvot{e vecej n<}da nw vipravi.

Po{li mac i sin domu, alw ocovi nw gvareli dze buli.Mac mala na rozume co wj vra~arka gvarela, znala è trebamerkovac na Petra, naj {e daco nw zabun< i naj nw presko~ian< raz pokon~ic yk im povedzene.

Ked po fri{tiku mac {e dakus vercela, vercela, vidziè wj mu` zapalwl ci}aretlu ta znala è dok nw pokuri nwvidze vonka, ta {e obracela }u Petrovi:

– Nolw, Petre, idz do komorki vidzic ~i tam gl<nynigar~i~ok z kislim mlwkom!

141

Po{ol Petro, na{ol gar~i~ok co go prinwsli z valalu,nagnul i odpil tak {umnw, das trecinu zoz zvarenogo èly,ta gvarel:

– Hto mi narobel, naj bi mi odrobel!Ked na poladnw, a voni {icki trojo u gonoh,

rozloèli {e wsc, a mac {e stara yk teraz pokon~i è bi{e wj mu` nw doznal, ta {e, n<bi, naraz zdogadla:

– Nolw, Petre, odbegn< na sala{ bo som nw si}urna èsom u priklwce nw zavarla ma~ku ked som vihodzela! Iopatq ~i wst u komorki i|e kislogo mlwka, ta nam prinw{!

Po{ol Petro, napil {e z gar~i~ka i za{ iste totogvarel:

– Hto mi narobel, naj bi mi odrobel – ta {e vracel napolqo i odnws wdnu kanti~ku kislogo mlwka kotru mac predtim porihtla na pol<~ki è bi mala vigvarku poslac go.

Ked ve~ar, nave~erali {e {icki trojo, a mac vidzi è{e Petro rihta spac ta mu nadpomina:

– Petre, nolw mi z komorki prinw{ fly{u z vitri-jonom, bo {e bo<m è {e mi lampa zaga{i.

Po{ol Petro, nagnul gl<nyni gar~i~ok zoz vra~arkovumi{an<nu, popil {icko do dna, pouceral usta i vigvarel:

– Hto mi narobel, naj bi mi odrobel!Togo roku vecej nw mali n<yki vek{i ~kodi, abo

nw|esca. Pre{la ìma, a na drugu yr cel<~ka co ostala zakravu ked x mu{eli zarezac, postala {umna ylovka. I|etej w{en<, ked bulo u` {icko porobene, a i|e nw zavylo,su{edi i rodzini {e zi{li na molqbu i pomogli znovapodzvignuc hl<v kotri vlwce zgorel. Na Kra~un, ked {e tridn< i{lo na tanwc do kar~mi Petro {e upoznal zoz wdnu{umnu dzivo~ku kotra pristala è bi poslal pita~ku i vontak porobel, a na Fa{en}i bula svadzba. Ked na druge lwto,tim co pri{li opatric Petrovogo per{onarodzenogo sinajogo mac mogla ponukinuc kurastri bo {e cel<~ka per{iraz ocelwla.

Kus-pokus, tota pripovedka nwstala zoz pametanyvalala. Lwm stari lxdze znali i|e donwdavna radzic

142

mlad{im naj {e nw dax zamerìc bosorkom, è {e imlwp{e vistupic, obkerovac spokusi yk u lwtac do n<h. Bo,nw~isti sili, a bosorki v{el<yk spadax do takih, lwmstreù vimscic {e, a tak è bi togo co im daco zavinwlpotrafelo tam dze go najbarèj bol<.

143

]ULY[OV GNOJ

Tamalq, kadzi {e idze na Koscel<sko, ked {e po bosejdragi za valalom skruci na l<vo, vibiw {e na orsa} dragupo htorej mo` pojsc na l<vo do Veprova~u, a na pravo naBrestovec, ~asc hotara za Koscel<skom, bl<zko Kuli, podêrvinku. Go~ dosc dalwj od valalu, vecej mawtnwj{ikeresturski }azdove tam napraveli sala{i.

Dobre {e ìlo, na Brestovcu, lxdze {e, go~ oddalwniwdni od drugih goni èmi, shadzali nakadzi roboti stanuli,abo {e spomagali u tim co komu trebalo. Za svojo dzeci aì {koli or}anizovali è bi nw ostali od lxdzoh straceni izatraceni u keresturskim hotare. Dobra èm, dobre porobe-na, dobre placela trud parastoh, ta lxdze napredovali imali v{e vol< patric napredok. Medzi n<ma, nw najmawt-nwj{i, alw dobre stoyci bul yki{ Danil. Na sala{u ìl zozènu i dvo<ma dzecmi, sinom i dziv~ecom, trimal {e è wnapredni ~lovek.

Tedi {e i|e navelqko oralo na voloh, a von {e ri{elprejsc na kon<. Udalo {e mu nabavic dva dobri ~ila{i, tavoli kotri mal do tedi, dal do tar}u. Yki{ ~lovek z Torì{e o tim doznal na piycu, ta takoj za{ol do Danila nasala{. Voli {e mu popa~eli, ta {e voni dvome powdnali.^lovek mal pri sebe dosc penwì, ta voli takoj i vipla-cel, è lwbo po{lw bire{a po n<h, abo, ked mu budze z}odnw,pridze sam po n<h, o tidzenq-dva, yk mu u` {or vidze.

Bulo to yko{ pred Kra~unom i istogo dny {e nwbo zbu-relo, po~al padac {n<g, padal i padal, prekril poly,dilqovi i dragi, telqo napadal è {e zoz tej orsa} dragisala{i nw vidzelo, a an< bradla kolo n<h. Lwm bulo bile

144

dookola cihe i bezkonw~ne polqo. O daskelqo dn<, mesto èbi {n<g kus {ednul, von po~al dopadovac, i tak ti`nymi,ked {e kus {n<govi pokrovec po polqoh zlwgnul, pri{olnovi i zarabroval sala|anqoh na <h sala{oh, a }u n<m n<htonw mogol ti`nymi prisc. Tirvalo to tak dlugo è kupec nwmogol prisc po svojo voli, a` dze{ka pred samu Velqkunocu.

Ked kupec konw~no pri{ol, von, znaxci è doma{n<telqo ~asu karmel jogo voli, ponuknul {e è mu viplaci,lwm naj, gat, }azda Danil virahuw kelqo to.

Rahoval Danil, rahoval, i ked virahoval, vi{lo è tovecej yk co voli ko{tali na per{i zavod.

– Viplac me, ta ih vodz – gvarel Danil.– Alw, – bul nwspodzivani ~lovek – maj rozuma, {a hto

è to moè tak rahovac, y nw od rozko{u nw pri{ol po n<h.Upar {e Danil, a oduperal {e kupec i na koncu – nw

doradzeli {e hopel {e isti Torànwc, z}rabel uy{ i vibegzoz sala{u, ta dilqovom po kotrim vihodzel na orsa} dragu,prekl<nal i Danila, i calu jogo famelix. Daco z togoDanil ~ul, a daco mogol nagadac po mahanx z rukami, potonu glasu kotri {e ~ul, ta {e nw mogol strimac, alwskri~al za n<m:

– Ked ci nwpravo, moè{ me udac na ]uly{ov gnoj!Bo, tam dze{ka, na totu dragu co vodzela na Brestovec,

a kriàla {e zoz bosu dragu, vibivalo polqo ykogo{]uly{a, kotri mal obi~aj vìme, ked san<ca, vivesc {icokgnoj z hl<va na gromadu, a vec go znalo zastac daco, ta nwscigoval porozvoìc go i porozrucovac po polx. Vec,iducogo roku na iste mesto znova vivezol gnoj, apre{loro~na gromada {e zlwgla, alw novi gromadu tak festzvek{al.

Mu{i buc è {e Danilovi trafel novi kupec, bo volipo{vidko po{li zoz sala{u, odvedol ih sam Danil.Veseli, zoz dobrim penwòm u ki{enki, a i kus vinka ugarlw co z kupcom u kar~mi popil za oldoma{, ru{el {epe{o z valalu na sala{. Alw, ked vi{ol z valalu lapel go

145

zmerk, ta kus po{vid{al svoj hod. Ked scignul po kri`nudragu, kus {e pooglydal i ru{el è zaobidze ]uly{ov gnoj,prava noga u bo~kori {e mu zo{l<sla i von {e na nxpo{pocel zoz l<vu i rozcagnul po gnox.

U glavi {e mu zamucelo, zabu}novalo, pred o~mizaiskreli ~erveni gvizdi, proboval dzvignuc glavu ipodzvignuc {e, alw mu co{ka zaputalo obidva nogi i vonznova z nosom dùbnul do gnox. Kelqo tak lwàl nw znal,alw ked {e otxtel, pomali {ednul i porozpatral {e, a nwvidzel an< dze w, lwm cin< gabzi kolo dragi oprez sebe, slabeme{acovo {vetlo, skrite za hmarami nad sobu, a za sobu,ked {e oglydnul vidzel spodobi co {e kivali nad n<m, pla-men<sti i gojsaci, ~ul yk dihca, yk lopoca z ~im{ik.Obracel {e na kolwna, ta o{tverno` proboval visc zozgnox, alw, go~ kelqo {e lwm kormacal, vidzelo {e mu è an<na palwc nw premenwl mesto. Pod mutnu me{acovu {vet-loscu, na samim verhu, oba~el rogatogo. Uèral {e na nqgo,regotal i, yk z dayku lepezu zamahoval zoz hvostom ponadjogo glavu, a z drugu dòbal do gnox oprez sebe. Dzedòbnul, otamalq vipirskoval ogenq, iskri skakali a` poDanilovej ~ulki, von odmahoval zoz glavu, alw wdna z tihpodoboh, yka{ vipirena, z malu glavu, a u {irokih {matohgo do}rabela za uha i pricagla }u sebe. Glava mu {e na{ladze{ka na jogo pasu, z nqogo mu do nosa buhal smrod odkotrogo mu {e vykalo, vino co popil vidrapalo mu {e dogarla i odrazu bulqklo vonka.

– Teraz {i na ]uly{ovim gnox, naj ~uwm, yku pravdumoè{ ti dostac na tim sudu! – ozval {e rogati, a z jogopiskoh po n<m pirskali èlwni {l<ni.

– To {e lwm tak gutori – lwdvo pregvarel Danil.– Hto gutori? Gvarel ti, a stato~ni ~lovek {e trima

svo<h slovoh.– Y dumal... – zagakoval {e Danil.– Dumal {i è za tebe nwt suda!? – predluèl rogati i

zamahnul zoz pal<cu kolo sebe. Yk ked bi vipukli zoz gnoxpod d<jstvom pal<ci, poviskakovali yki{ drobni spodobi,

146

}ambati i nosati, alw zoz drobnima {vicacima o~mi, zoz~ubami na verh vajcastih glavoh, bez vlasoh, ta {e yk daykimehiri na kotrih nakalameni nogi i ruki polapali za rukii napraveli kolo okolo klw~acogo Danila.

U Danilovej glavi {e znova zakrucelo i von {e, terazgorezna~ki prestar po gnox.

– To konwc – pre{lo mu prez glavu. – Ta ~om me dybolopiskal, zla{el som {e na cudzi penw`?!

– Y ce opiskal? Vidzi{ ti, teraz y vinovati – kopnuldo nqgo z kopitom rogati. – Vam, lxdzom, v{e dahto vino-vati! Ked mace vibor, lwbo {e zverice naj vas y vodzim, abo{e volace na Boga. Da vas y stvorel, y bi vam nw davalvibor. Bulo bi yk y scem i – kvit. [a, vidzi{ è sce nwvalu{ni...

Zakon~el rogati i i|e raz go vitnul zoz hvostom yk zbatogom. Danil zad`murel o~i i po~al {e modl<c u sebe,userdno yk lwm mogol:

– Boè, pomo` mi teraz i n<}da vecej nw poàdamn<~ogo lxckogo.

Pred tim yk stracel svidomosc ~ul groènw:– Prava ce pokuta i|e lwm ~eka!Ked koguti zakukurikali Danil {e targnul, vidzel è

po~alo {vitac, pozberal {e, alw n<yk nw mogol najsc wdnubo~koru, ta zobul i drugu i z nx u rukoh, z nogi na nogu,ru{el }u sala{u. Sciha {e ucagnul do kuhn<, {ednul zastol i spu|el glavu do dlanqoh. Tak go na{la i èna kedstanula, kotrej rozkazal pozberac dzeci i sama {e porih-tac è pojdu do valalu. @e {e mu{i vispovedac i èpenw` kotri dostal za predani voli sce dac na cerkvu.

Vidzela èna è w premenwti, vidzela mu na tvari {l<d~erveni, yk ked bi daco do nqgo vir}lo z kopitom, ta n<~ nwgvarela. Pobudzela dzeci, nakarmela ih, oblwkla, tapo{edali do ko~a. Hlapec, yk u` zvikol, {ednul napredok nalavo~ku dze }u nqomu {ednul i Danil, a dziv~e i ̀ ena za n<ma.

Zoz sala{u po dilqov~iku vi{li na dilqov, a vec o krat-ki ~as na{li {e pri ]uly{ovomu gnox. Danil zastanovel

147

kon<, zi{ol z ko~a i pristupel }u gnox. Tam, kolo gnox bulo{icko zrepe}ane, yk da naisce po n<m dybli tancovali, bulovidno yka potargana folqovka co {e drapala na gnoj, ykzatap{ani rozkvitnuti buy~ki co {e rozko{ovali nagno<sku. Na samim verhu {e zoz gnoy kurelo i ked Danilpri{ol calkom bl<zko a` po~uvstvoval yk z nqogo biwceplota. Zamervenu do taraski oba~el svox bo~koru, a ked {ezognul, vidzel verh ykej{ik zaardzavenej civi co stir~alazoz taraski. Dothnul {e z ruku za bolyce mesto na l<cu iopisal krug kotri ~uvstvoval yk goruci pe~ac pod palqcami.

Vàl Danil bo~koru, povitresal zoz nwj {mece co {edo nwj nabilo i prave è ru{i }u ko~u, a spoza gnox, pros-to na kon< vibegnul zayc, konqom pod nogi.

Kon< co dotedi mirno stali i skubali dawdnu travkuoprez sebe, co stir~ala zoz kolyjoh, spla{eli {e, sko~elii po~ali beàc na dva nogi. Danil lwm vidzel yk {e hlapecprevracel gorezna~ki i yk pada z glavu na kor{ov kotristal u ko~u porihtani è sebe z valalu prinw{u artejskejvodi. Kor{ov od vdereny prasnul yk mu na garlo vderelahlapcova glava, garlo {e odbilo i o{tre, grube sklo {ezadzalo hlapcovi do karku na mesce dze vihodzel kark napravim plwcu.

U wdnej hvilqki Danil vidzel i yk krev {ikla. ûl ykèna zvre|ala, a potim i yk dziv~e po~alo vi|ac. Daremno{e rozbegnul za n<ma, daremno kri~al na kon< po menu è ihzopre, daremno kri~al na ènu naj z}rabi dwplovi. A`dze{ka tam, pri kriànx ked mali visc na dragu co zKerestura vodzi do Kuli, wden ~lovek stanul oprez kon< izopar ih. Danil pribegnul, usko~el do ko~a, podzvignul naruki hlapca i skri~al na ènu:

– Zn<maj husto~ku!@ena znyla husto~ku z glavi, zavyzala hlapcu {ix z

kotrej {e vil<vala mehirkova krev i lwm kri~ala: – Ponaglyj do dohtora – do dohtora!Drin}om, scigli z ko~om pred dohtora, {vidko ubegli

nuka, dohtor proboval co mogol, udalo {e mu zastanovic

148

krev, alw nakazal naj takoj idu po daykogo vek{ogo dohto-ra do Kuli. Powdnal Danil valalski ~ejzi, ta odvezol sinai von preìl.

[icki penwì po{li na dohtoroh, alw yk hlapec ros-nul bulo ysne è ostanw kal<ka. Tota ~asc }a}ra co bularozrezana {e zosu{ela i cagala na bok glavu, ta tak {e muvikrivyla i pohrebcina. A` an< nw dorosnul do svowjpravej visoti, a u` bul skriveni doboka.

Ked pri{ol ~as èn<dbi, lwdvo mu na{li mlodu.Nakoncu na{li yku{ i {irotu, i nw{umnu – taku yka scelapojsc za nqgo. Dziv~e im bulo star{e, ta {e odala 3-4 rokiskorej yk oènwli sina i – o rok umarla u pologu! Ostal zanx hlapec nad kotrim {e tresol cali rod pre{ve~eni èpreklytstvo kotre na Danila rucel sprevedzeni ~lovek i|enw viplacene.

U` ustareni, Danil dal na mesce dze dakedi bul]uly{ov gnoj napravic kameni kri`. I po nw{ka mo` ukeresturskim hotare naisc na taki kameni kriì na kotrihmo` pre~itac hto ih i kedi podzvignul, alw an< na wdnim nwpi{e yki to grihi scel vipokutovac zoz n<m tot co go dalpostavic.

149

KAMENA KOZA

U keresturskim hotare lwm na wdnim mesce zapametanivelqki kamenq kotri lxdze, dok i|e barz stir~al zoz èmii kotri im hto zna preco zdabal na dayku kozu, navolaliKamena koza. A bul to gvary, calkom zvi~ajni kamenq, terazu` zarosnuti zoz ~ern<cami i tarasku, è go vecej n<hto nwmoè najsc. Ta i ked dahto naidze na nqgo, n< po ~im nwgodzen znac è to prave Kamena koza, bo w tak zalwznuti dotej ~arnej èmi è vipatra yk zvi~ajna medà. Pravda èbi {e dayki oseten{i }azda co na nx naidze na svowj èmimogol ogutac i rozdumac è yka to moè buc medy zoz kame-ny ked an< u Keresture, an< u wdnim valalw okolo nqogo nwtn<yki kamen<.

Hto to, kedi i preco, prinwsol na totu rovnu èm, nahtorej {e popatrunku na nwj nw sprocivi an< wden grun~ok,kamen<sko co go u` nw mo` vikopac, a i|e menwj da}dzeprenwsc, nw zna n<hto povesc. Ked {e skorej na draèvnwdzelx popoladnx, abo na {veta hlopi poshodzeli znali{e ona~ic odkadz bi mogol prisc tot kamenq i rozpravyli~i w narokom tu spu|eni, abo slu~ajno vipu|eni.Nagadoval è ked w tu narokom spu|eni, vecka von mu{elco{ka zna~ic tim co go a` tu prinwsli. Moèbuc zoz n<mozna~ene toto mesto preto è w po da~im in{ake, po da~imva`ne. Bulo i takih co vereli è to ma buc dayki grob,daykogo praistorijnogo varvarskogo vo`da, a bulo i takihco buli pre{ve~eni è lwm ked bi {e ozbilqno i doscgl<boko kopalo, pod tim kamenqom bi {e na{lo velqkeblago. @e toti co ply~kali i odn<mali po tih krajoh kedSlavynoh i|e tu nw bulo, mali zalwznuc do mo~ari co tadzi

150

bula odkedi odceklo Panonske morjo, ta toto po co {edaraz dumali vracic zakopali i poloèli kamenq od goreè bi ozna~eli toto mesto naj go lwg~ej{e najdu, najvidno z dalwka kadzi max }u nqomu dojsc.

V{e to bulo dakus rozvyzan{ih lxdzoh, bulo i takihco putovali po {vece, ta voni vino{eli a` i mo`l<voscè to ostatki daykogo èrtven<ka, oltara davnih bogohblukaxcih plemenoh ~ijo {l<di skriti u gl<bokim oranxnw{ka plodnih keresturskih polqoh. Ked su nw{ka takiblagorodni, viroytno taki buli i davnim svo<m ìtelqom –zaklx~ux prihilqn<ki naukovih tolkovanqoh.

Toti co na {icko patra yk nacionalno osvidomeni,kotri {e starax po~itovac kolektivne pametanw Rusnacohco po~ina z priselwnqom na{ih predkoh do tih krajoh, tana {icko co {e dotika Kerestura, patra prez nacionalnuistorix, i, ked be{eda o Kamenej kozi very do le}endikotra bi, povedzme, mogla gla{ic yk tu spisane.

U Keresture {e velqo ìlo po sala{oh, ta ih bulokelqo na Koscel<sku i na Bilej, abo a` i Brestovcu iDeràvki, telqo i na Seli|u i Medw{u, z gevtogo bokunw{kaj{ogo be}ely. No, ta, gvari tota le}enda, na wdnim ztih sala{oh bula odata yka{ Xsta, vertka i vredna, alwgami{na i lukava nwvesta, kotru, ked rodi~i odali oddih-li, bo v{e pravela {ora u obiscu po svowj dzeki, dakus ipreto è {e nazdavali è od nwj budu mac hasnu ked {e za}azdu odala.

Ta, tak i bulo. Nw raz Xsta na spodok ko{arki, podmaslo i sir co no{ela predac na piyc, abo pod vajca cono{ela dakomu do valalu pod kvoku, bo {e zna è sala{skivajca lwp{i i zdrav{i, ta su pridalnwj{i nasadzic –kur~ata budu zdravi i napredni, poloèla i dayke zarezanekur~e, me|ok zoz bilu muku, ~i falat slan<ni. Ta ked za{lado maceri, v{e bulo gladnih co {e wj obradovali. Tak ihnavikla è u` x barèj ~ekali pre toto co prinw{e, yk cobuli àdni vidzic x i visluhac yk ìw i povesc wj co wstnove na valalw, abo wj {e pohval<c ~i poponosovac co voni

151

max nove. Tak x obovyzali è {e ~uvstvovala è im mu{ika`diraz daco odnwsc.

Znala {vekra è vona to robi, daco znala, a daconagadovala, alw d`murela, bo rahovala è mir u obiscunajva`nwj{i. A i bula cerkovna èna, ta trimala è davactim co nw max dobre d<lo. Naostatku, na sala{u i tak bulo{ickogo nadosc, ta im nw hibelo ked {e daco odobralo.Dumala {vekra, ked nwvesti dakus pu|i na volx, ta budzebarèj pilnovac buc vredna i osetena i kolo obisca, ikolo drobiz}u, co bula wj zada~a. In{ak, to buli dobrilxdze, bo yk bi in{ak pristali è bi {e im sin oènwl zozhudobnu dzivku. Svoj mawtok sami zmogli, ta znali èvelqo va`nwj{e robic i ìc u zlogi, yk beàc lwm zadobitkom, nw patraci kelqo to ~kodzi dakomu u fameli<.

Na sala{u mlada para bula cali rok, lwm na velqki {veta{e odhodzelo do valalu, a {vekor i {vekra dohodzeli dosc~asto, ostavali i dluèj, okreme prez lwto. Od w{en< do yriuglavnim buli u valalw, ta z n<ma buli i unu~ata bo im treba-lo u valalw zakon~ic ovodu, a vec hodzic i do {koli.Star~eli {e z robotu, v{e mali i slu`ku, hlapca kotromumogli nakazac naj ~uva {vin<, pozbera vajca zoz gn<zdoh,pla{i straki naj nw pozbera kur~ata, ka~ata i gu{ata,poobera paradi~i, ogurki, abo popodrucuw gromadki kukuri-ci u lama~ki è bi {e risare, co x lamali i odvoèli, nwzatrimovali i|e i z tim. Za slu`ku bulo v{e roboti, i vlwce,i vìme. Vlwce {e barèj robelo po vonku, a vìme {eslu`kovo zadatki menyli: trebalo lupac kukuricu, prinwscogrivu do peca, poodmetac {n<g ked nafurkal do konku, aboprez {n<g napravic dra`ki po karmiki i hl<v...

Slu`ka mal poscelq rozloènu pod drabinu u komor-ki, a ked scel vlwce mogol pojsc na {opu dze pahlo {enoi ~uvalo {e sersan preruceni na gredi. Alw, ked bulfri{tik, poludzenok ~i ve~era, slu`ka {edal za stol zdoma{n<ma i wdol co predloène. Xsti {e toto nw barzpa~elo, bo {e wj vidzelo è, go~ {e hlapec un<mal nwhvatac, i nw wsc bridko, za{ lwm, v{e velqo powdol. Yk bi

152

i nw, mladi, rosnul, a ka`di dzenq vibegani co za statkom,co po dvore, naisce mogol fest powsc. Okreme ked dacolxbel, a lxbel najbarèj zoz sirom galu{ki.

Xsta, za{, ked bi vinwsla na stol misku zoz galu{kamizoz sirom, a taki co {e u n<h sir caga yk {nurki, a pahnw narozpu|ene maslo, v{e na{la dayku robotu co slu`kamu{el takoj posluhac:

– Nolw, Mitriku – gvarela bi koboy}i ufaradlovana odvareny, – vibegn< opatric ~om tak bre{e pes, ~i kurimoèbuc nw vo{li do zagradi, ta ih viènq. Abo bi {e,n<bi, zdogadla:

– Yj yk goruco, a kur~atom nw nalyte vodi, ta vibegn<Mitriku, ulwj im, bo ozda pozdihax na tej goru~avi.

A ked {e Mitrik vracel na spodku miski ostala lwmdawdna galu{ka, ta vec bi mu Xsta tak dobrod<jno:

– Yj, ni-a, ostalo n<bi kus. Sce{ naj ci odreèmslan<nki, taka dobra, ta naw{ {e ti i slan<ni, agej?

Ked bula nwdzely varelo {e kurovu xhu, a }azdiny poscegno dala {vekrovi i muòvi, sama vàla kridelka, adzecom podavala bile meso.

– A Mitrikovi no`ki i }a}or, bo von lxbi ocicovac!– vimudrovala Xsta.

Lwm ked bi scela daco od slu`ki, a take co o~ivisne nwjogo robota, è bi go namamunwla naj x posluha i nw zradzix, vin<mala z ki{en< pod fartuhom dayku gadvabnu bom-bonu, totu co na sebe mala vecej smu`ki u farboh, a ked {ex cicalo mu{elo {e to robic pomali, bo {e na nwj znaloporezac yzik.

Toti bomboni v{e mala za~uvane z piycu, a ked mu ihdavala, ta mu sovitovala:

– Pomali cicaj, nw hrustaj, Mitriku, a naobera{ mikajsi tam z verhu do tej, tu ni-a, ko{arki i ohab vecko{arku u komorki za dzveri.

Toti kajsi vecej von nw vidzel, a an< n<hto u obiscu.Xsta z n<ma dodny ru{ela ked i{la na piyc, vàla ih tak,è bi x doma{n< an< nw oba~eli.

153

Mitrik okreme lxbel mladogo }azdu. [edal zoz n<m doko~a ked i{li po betel<nu, sluhal go co ma robic u hl<ve,zaskakoval za n<m po dvore odkladaxci u` vidli, u`lopatu, u` co mu }azda gutorel, a tot mu, za{, v{e hvalwlked daco porobel.

Nakadzi lwm Xsta zba~ela, abo {e wj lwm vidzelo èMitrik geveruw, takoj mu daco na{la i rozkazovala, a v{etak, na rozum:

– Nw vidzi{ è ko{ar za ~utki prazni?!Abo bi, tak u prehodze dorucela:– Mitriku! Valovok kur~atom suhi!âsto wj trebalo daco prinwsc z pojda, daco z komorki,

daco zoz zadnqogo dvora, daco spod {opi, a daco zoz zagra-di.

Wdnej nwdzel<, pred poladnqom, xha u` pahla, a Xsta{e zdogadla:

– Mitre, za kominom na pojdze cibuly. Ve`n< sakaj-tovik ta prinw{, viberaj i vek{i i men{i.

Posluhal Mitrik, go~ bula jogo nwdzely, mogol nwrobic, mogol a` i do valalu pojsc, alw nw mal dzeku.Vidrapal {e po drabini, kus postal i ked {e rozpatrel,ru{el {e }u kominu. Oprez nqogo pirhnul z gredi biligolub i Mitrik {e lwm na hvilqku targnul, a vec rozbeg-nul na toto mesto odkalq golub vilwcel, pre{ve~eni èto golubovo gn<zdo i è tam najdze i golub~ata. Zopnul{e na palqci, dzvignul ruku i po~al macac co wst gore.Mesto è bi, yk o~ekoval, namacal megke pirw, namacalco{ka tvarde kockaste. Vicagnul toto co namacal ividzi: {katulka. [katulka celova, a na nwj narisovanayka{ frajla i pi{e “kaladont”.

Spu|el {e na{edzaco Mitrik kolo komina, rozpatral{katulku, co{ka nw vidzi yk {e otvera. Po~erkal z nx, n<~z nwj nw ~uc. Obracal x, obracal u rukoh, proboval xotvoric i za dlugo nw odkril yk, alw nakoncu {e mu udalo.Yk pocagnul verh na gore, tak {e zoz {katulki rozsipalipaperi. Paperovi penw`! Velqo penwù, kelqo Mitrik an<

154

u rukoh n<}da nw mal, bo ked i dostal daco za Kirbaj, tobulo lwm drobni, metalni penw`~ok, telqo za {tolverku,abo kromplqovi cuker. Nw znal vrednosc togo penwù co {eu polucmoti roztresol pod jogo nogami, lwm mu bulo ysneè to velqo.

Z pojda zi{ol tak {vidko yk kulqka, a` pri kominwohabel i sakajtovik i zabul na cibulx.

– Ba~i, ba~i! – dobegnul }u }azdovi kotri {e vivracelu kuhn< na poscelku, ~ekaxci nwdzelqovi poludzenok, pri-patraxci {e yk dva èni rihtax rejte{i i nwdzelqovux{ku. Bul porihtani ked budze trebac potlu~ic mak ustupki, abo natrec ybluka, u` co mu dax porobic...

Targnul {e, bo go obnyli drimoti od togo {u{kany i~erkany co ~uc ked {e rihta wdlo, ta spu|el nogi na èmglwdaxci zoz palqcami papu~i è bi ih nadzal na nogi.

– Coè, Mitriku, take nagle!– Opatqce co som na{ol – pribegnul Mitrik }u

}azdovi, trimaxci z wdnu ruku {katulku, a z drugu pri-ciskaxci verh kotri poluotvoreni bul oddulwni, bo gopaperi drilyli na gore. Xsta {e u tim oglydla i kedzba~ela {katulku u Mitrikovih rukoh, a` wj vipadlamiso~ka zoz rozpravenim sirom na rejte{i. Zblydla, i zruku u kotrej i|e trimala zamascenu vidl<~ku, nwsvidomopo~ala namescac husto~ku na glavi, a usta wj ostaliroznyti.

Teraz {e }azda calkom rozbatorel:– Dze {i to na{ol?!Mitrik, vozbudzeni, ob~ekuxci è go {icki pohvaly, ta

mu na hvilqku prebeglo prez glavu ̀ e go godni i nagradzic ̀ eim take daco velqke na{ol, uskakuxci sam sebe do slovoh,staraxci {e è bi n<~ nw prizabul, potolkoval yk do{lo dotogo odkrica.

]azda bez slovoh hvacel {katulku z Mitrikovej ruki ipribegnul }u èni, ciskaxci wj do tvari:

– Co to?! – zlyrmal tak è i mac jogo co u priklwcetopela na rejte{i, ubegla z vigriskami u rukoh:

155

– Co {e stalo? – umi{al {e i wj krik nwspodzivanydo galajku co nastal, bo i wj mu`, stari }azda, vo{ol zpitnqom:

– Co verestuwce, ozda vas po valal ~uc?!– Vera co? I|e {e pitace?! Mame krado{a u obiscu,

no ta toto! – [katulku z penw`mi tresnul na stred stola,na prave rozcagnute cesto za rejte{, obracel {e i zozkudzel< u kuce u wdnim pocagu stargnul ver{n<k, dzvignulgo, ta z n<m vderel ènu po hribce, alw tak povesc, bulo tolwm po grubim, bo vona u hvilqki precenxxci co x ~ekaru{ela }u dzverom, drilwla z lokcom {vekra co stal naudzverjoh i rozbegla {e vonka, ta dragom odrucuxcividl<~ku z ruki i hlwbovku co wj bula zaciskana do fartuhakolo pasu, vibila na dilqov co vodzel od sala{u }u orsa}dragi.

– N<~ som ci nw gutorel tel< roki, nw scel pravic zvadupre sakajtov muki, abo kilu gru{ki, ~i grudu sira, alwtoto, toto som sebe an< podumac nw mogol! – kri~al }azda zanx, nw rozdumuxci è ~i go vona u` dosc oddalwna moè~uc ~i nw.

– Gojdo wdna! – zakon~el svoj vil<v gn<vu. – Kozo roga-ta co {i nas {ickih z tima rogami do {erca podòbala.Bodaj bi {i {e tam, u polx, skamenwla! @e bi {i {e ska-menwla.

Nwdzely {e zakon~ela tak è {e n<hto n< }u komu nwozval do ve~ara. Wdlo bulo nwdokon~ene, }u mesu hibelama~anka, rejte{i buli yk z petu nabiti u tep{i, alw n<htonw doganyl. U cihosci {e powdlo u` co bulo i yke bulo, dove~ara {e ka`de krucel kolo svowj roboti, keruxci {estretac z daskim drugim, a ked {e zve~arelo, {icki tak ucihosci i po{li spac. Rano postavali yk obi~no i bezslovoh i dogvarki medzi sobu rozpodzelwli roboti kotrikon~ela nwvesta.

Mitrik nw rozumel co {e slu~elo, alw {e yko{~uvstvoval vinovati, ta {e nakadzi stanul, lapel sam doroboti. Robel {icko co {e mu vidzelo è treba porobic, u

156

per{oh go sciskalo, a u glavi mu dubonwlo. Scelo {e muplakac, a znal è nw {me, go~ nw znal ~om nw {me.

– Co zo mnu teraz budze? – vibivalo z jogo zlwknutiho~oh zoz kotrima yk virni p{i~ok provadzel ruhi mladogo}azdi. Tot yk ked bi nw vidzel hlapcovo dvownw, an< jogopotrebu za daykim slovom, an< è {e hlapec instiktivnopocagnul i stupyl pred star{ima, znwmireni.

Slu`ka {e zmirel a` ked go, pred ve~arom, }azdapovolal z }aradi~oh na konku:

– Mitriku, gibaj wsc! Tam, na }aradi~oh go do~ekal i poglaskal po glavi.

Mitrik {e rozplakal, yk ked bi u n<m pukla gac kotra calidzenq zoperala potop slizoh. ]azda go pritulwl }u sebe iskoro è mu po{eptal:

– No, no, Mitriku! N<~ ti, sinu moj, nw vinovati![icko y to zvinwl è som do{lwbodzel.

Xsta {e na sala{ n<}da nw vracela. An< x u valalwn<hto nw vidzel, bo da x vidzel, yvel bi na sala{. Wjfameliy x darmo ~ekala è pridze na piyc do valalu, ta èzajdze do n<h. Daskelqo raz i pri{ol dahto z n<h na sala{opitac {e ~i {e moèbuc nw vracela. Voni x i dalwj~ekali, a na sala{u buli ci}urni è za Xstu vecej mestanwt.

Pre{la i w{enq, pre{la i ìma, a ked }u yri yki{~lovek scel rozrucac gnoj, co mu od w{en< stal viveènina koncu poly, ta mu vidli z htorima scel rozpo~ac robo-tu, uvadzeli do ~ogo{ik tvardogo. Odrucal gnoj z togo bokugromadi, a pod gnojom {e zyvel kamen<sko. Odkopal gokelqo mogol, o~iscel od gnox, o{acoval, proboval govidril<c na dragu, alw a-y, nw mo` bulo. Xtredzenq pri{olzoz bratom, probovali voni vivaìc kamenq na dru~ki, tago tak zdril<c do medì naj nw zavadza ked {e budze konwcviorjovac, alw go nw mogli an< z mesta ru{ic. Yrn< di`dì,a i|e barèj lwtn< zapori, zmili kamenq, ta {e skorobilwl po koncu u ìce, a dva verhi z nqogo stir~ali naverhu yk dayki rogi.

157

– Yk dayka koza – o{acovali hlopi, takoj yk {e kamenqzyvel spod gnox, tak go opisali i doma ked pripovedali `eco na{li na <h polx.

Wden ~as bulo to ~udo calomu valalu, hodzeli lxdzetamalq i narokom, go~ nw mali roboti u tej ~asci hotara,vidzic toto ~udo, a vec, yk i ka`de ~udo i vono {e zabulo.

Lwm dakedi, dakedi yk odguk bur< co pre{la, ta lwmzagartu{eni dubonq ~uc z dalwka, tak {e v{e rid{e irid{e u pripovedkoh davnih Keresturcoh spominalo izyvenw Kamenej kozi u hotare. U podsvidomosciKeresturcoh ostalo `e klytva Bodaj bi {i {e skamenwl,abo skamenwla, wdna zoz najstra{nwj{ih kotru mo`vireknuc. Preto {e x keroval, ta {e x barz ridko ~ulo, ana |esce, u najnov{im ~a{e na nx {e i zabulo!

158

HLOPSKA KATA I VI\IR PAJTA[

Odrastanw na valalw v{e bulo yko{ik ukorenwtegl<b{e do pravogo ìvota, yk to mo` u varo{u. Yk ked bidzecko u` z per{ima dnymi svojogo ìvota zrastalo zozprirodu i odrastaxci preberalo wdnu po wdnu obovyzku ta{e tak osposobxw za samostojni ìvot. Toti obovyzki v{evek{i i v{e zloèn{i, ro{nx z rostom jogo cela i rozu-ma, ta nwt n<~ prirodnwj{e yk è, ked odro{nw, do~eka{icko co ìvot prino{i bez stresu i strahu.

Tak odrastala i Katka, dziv~e kotre v~as ostalo bezmaceri i kolo oca, kotri {e nw znahodzel u ènskihrobotoh, ta wj nw mogol zamen<c macer. Pravdu povedzene,nw i{li mu od ruki an< roboti kotri drugi hlopi u valalwokon~ovali u dvore i obiscu, na gumnw abo polx.

Nw mal Katkov ocec dayke velqke polqo. Mal lwm wdno,nwvelqke, i mal lwm wdnogo kony z kotrim toto polqoobrabyl kelqo-telqo yk treba. Ked zakon~el svojo polqo, zanqgo i jogo kon<ka na{la bi {e v{e dayka robota: dakomubi trebalo daco prevesc, dakomu preorac dayki falatokèmi, daykej }dovici trebala hlopska pomoc, lwbo {eodorvala deska na pro|u, spadli dzverka na karmiku,potargali banti u kurn<ku... Za totu robotu ridko dostavalpenw`, alw bi {e mu placelo tak è mu tot kogo zadluèlprihodzel do pomoci ked trebalo. Zdala {e mu i daykamiri~ka ìta, ~i kukurici, yk dodatok è bi prekarmelìvinu, ~i dawdnu {vinqku, a togo n<}da nw bulo dosc.

Zna~i, von svowj Katki wdin<ci bul i ocec i mac, a an<wdno z togo yk bi trebalo, ta dziv~e v~as dozrelo i postava-lo valu{ne za {icko. Yk odrastala, tak v{e barèj

161

pohopjovala, è w u velqo koj~im ve{tej{a i porihtan{aporobic yk wj vlasni ocec, a` x i konq lwp{e sluhal ykjogo. Po{vidko {e dobre znahodzela i u {atvi, i u àtvi.

Katka, kotra pomali postavala Kata, vidzela è z timpreberanqom robotoh svojogo oca vona poganqbxw, alwpohopela è ked nw preve`nw do svo<h rukoh {icki robotikolo }azdovstva i najvek{u ~asc roboti kolo èmi, budzeim barz ~e`ko preìc. A è to bulo lwm preìvjovanw, ztim co zrodzi wdno nwvelqke polqo, v~as vidzela, bo {e nan<m zrodzelo lwm telqo ìtka è bi bulo pokus hlwba za n<hdvo<h od àtvi do àtvi. Za {icko druge, bulo ~e`ko, bulopotrebne znajsc {e pomagaxci drugim.

Zna~i, odrosla Kata do dzivki, go~ {e toto an< nw mogloba{ povesc. An< nw barz vipatrala na dzivku, bo an<, ykdrugi dzivki nw oblwkala krasni {mati, golwm na {veta iked i{la do cerkvi, an< nw odhodzela nas mesta dze {eshadzali mladi, ta an< na nx n<hto u valalw nw patrel yk nadzivku kotru dahto spita, ta è {e oda i budze mac svojodzeci i obisce. Ked è daco bulo na nwj za patrenw, bula towj visoka i mocna podoba, shopnosc ked voèla do gorenakladzeni ko~ prez brazdi na polx, i po va}a{oh valal-skih ul<coh, lwgkosc zoz kotru rucala i skladala snopi,lwbo vino{ela mehi na pojd. Z istu shopnoscu i miromznala ked konwc w{en< zval<c na èm totu wdinu {vinqkukotru odkarmela za sebe i oca. Sama x opalwla zoz slamu,rozparala, rozfalastovala, po~iscela cenki i grubi~ereva, wvku i bendov, falati slan<ni nasolwla, {kvarkivipraèla, kolbasi nadzala, ta ih vwdno zoz {uno~kamisu{ela i kurela è bi vitrimali do Paski i po velqkipolqovo roboti na yr.

– Yk ked bi bula hlop, a nw dzivka – gutoreli lxdze onwj, i z ~asom {e na nx zal<pelo nazvisko Hlopska Kata.

Nwshopno, bridko, moèbuc uvredzuxco, alwnajto~nwj{e. N<hto nw mogol zoz si}urnoscu povesc è ~ivona i kelqo klasi {koli zakon~ela. Uglavnim, to tedi zadzivki an< nw bulo take va`ne. Za{ lwm, mu{elo {e

162

pripoznac è {e dobre no{ela i z robotami dze trebaloukazovac nw lwm hlopsku moc, alw i hlopski rozum: vibracdobri {tverci, kupic pravu {ekeru, ~i a{ov, droti i gvoz-di, è bi {icko toto co kupela posle, ti` tak shopno ihasnovala.

Znala {e i wdnac ked daco kupovala, ~i predavala. Nwplacic velqo, bo velqo penwì Kata n<}da an< nw vidzela,najvecej ked predala dayke pra{e, vajca... Moèbucpenwù moglo buc i dakus vecej yk co go bulo, ked bi wjocec, poneè pohopel è postal nwhasnoviti, ta {e~uvstvoval nwpotrebni, ked u` {icki roboti prevàlaKata, v{e ~astej{e i v{e dluèj nw {edzel u daykejkar~mi. Vona po nqgo prihodzela z ko~om, uhodzela bi dokar~mi z batogom u ruki, na hvilqku na dzveroh kar~mizastala i z wdnim popatrunkom odkrila dru`tvo z kotrimocec {edzi, pristupela }u nqomu, vlapela go polwgko zaplwco, oddzvigla z karscely, vivedla i viloèla na ko~ iodvezla domu.

Yk Kata postala mocnwj{a, ocec wj postaval slab{i,drobnwj{i, ta go v{e lwg~ej{e odvodzela z kar~mi domu,pokly {e wdnogo dny an< nw prebudzel u poscel<, do kotrejgo vona piynogo, zmescela pred tim ve~ar.

Ostala Kata calkom {irota, sama na {vece. N<hto xn<}da nw vidzel è bi plakala, n<}da {e n<komu n< na co nwpoponosovala, go~ {e wj su{edi zarekali è x ~uli dake-di yk {piva smutnu, presmutnu pisnx:

Otvor boè, otvor, tot falatok èminaj {e viàluwm, ocovi i maceri. Oca, macer, nw mam,za rodzinu nw znam.Ocec mac gl<boko, mili Bog visoko!

Znala {edzic pod konkom, z rukami zloènima na kolwnoh,zoz zognutu glavu, a z wj garla vihodzel glas {pivanki i yk~e`ki gadvab prekrival cali dvor, prel<val {e prej} kapuri,doru{oval per{i prehodzacih i z n<h virival zagartu{eni

163

jojk, kotri voni zatrimovali u Adamovim yblu~ku,ob~arovani i zarmuceni isto~asno.

Tot wj glas n<hto n<}da nw ~ul na yvnim mesce, go~ bigo vive`bane uho moglo prepoznac ked {e vidvojovalomedzi tima co na kovru{u {pivali totu vel<~eznu{pivanku:

I è heruvimi, heruvimi tajno...

U rokoh ked Kata odrastala u valalw, odrastal i hlapeckotrogo yki{ }azda wdnogo dny privedol z va{ara usu{ednim valalw, bo go posanoval pre jogo vigladnwtipopatrunok i zno{eni {mati. Hlapec nw znal dobrebe{edovac an< wdnu be{edu kotri parast rozpoznaval, alwbe{edoval mi{ano, ta {e u jogo be{edi mogli prepoz-navac i madyrski i {vabski i serbski yzik, viroytno yzikiobiscoh u kotrih od malx~ka yk slu`ka ìl. Po{vidko uvalalw zabul na svox mi{anu be{edu i po~al be{edovac yki {icki kolo nqogo.

Virosnul hlapec raz-dva i postal dosc velqkile}inq~ok, vredni i oseteni, alw mu na tvari ostali totijogo velqki o~i u kotrih bula bezkonw~na za~udovanosc zoz{ickim co vidzel kolo sebe. Taki, za~udovani, a u` odros-nuti, znal zastac na stred ul<ci, patraci za lwm co prebeg-nutima karucami. Prehodzaci po ul<coh, po daykej robotipo htorej go }azda poslal, znal {e zapatric na dayku cifruna dawdnej panqskej hiì, ta tak stal i stal, pokly bi godahto nw zorval zoz tej zanw{enosci. Znal {e zognuc ipoglaskac dayke |enw ked vidzel è w |upene i skin~i, bogo dzeci ohabeli.

– Co {e uèra{ – pitali {e mu dzeci, odrilxxci {ez n<m a` i u cerkvi, dze znal nw kl<pkaxci patric na{vicaci polilej nad svox glavu, lwbo na vivi{ivanipla| na panocovim plwcu. Dzeci to nervovalo, a okremejogo parnykoh, ta mu {e nwmiloserdno, yk to lwm dzeciznax, vidri`nqovali.

164

Ked pri{ol do valalu n<kogo nw poznal. U ridkihhvilqkoh ked {e mogol mi{ac z valalskima hlapcami bulzbunwni, nw znal im mena te ked {e scel ozvec }u dawdnomu,najlwg~ej{e mu bulo lwm povesc:

– Gej, pajta{!Ta tak toto “pajta{” postala druga ~asc jogo nazviska.

Per{a ~asc nastala tak è dzeci oba~eli yk {e von na{icko uèra, vidzeli yk na {icko vi|iry o~i, tapo{vidko zloèli:

– Vi|ir pajta{! Jogo prave meno, ked è go i mal, n<hto n<}da nw doznal,

a an< n<komu, vera, nw bulo bri}a. Nw{ka u` an< jogo ykosobu nw pametax, davno zabute yki bul, yk vipatral. Lwm uprislovki ked {e sce povesc è dahto nwuglydni i nwdos-tojni uvagi, gvari {e è w yk Vi|ir Pajta{, ostal {l<dè ìl!

Roki prehodzeli, le}inw {e popa~eli dzivkom, dzivkile}inqom, voni ih pitali, praveli svadzbi, i snovalifameli<. Kedi i yk {e Hlopska Kata i Vi|ir Pajta{stretli, upoznali, polxbeli – nw zna {e. Moèbuc togonwuglydnogo le}iny prave na velqkej slu`bi dawdnejnwdzel<, abo na {veta pricagnul angelski glas kotri ~ul zozkovru{u ked cala cerkva {pivala Iè heruvimi, heruvi-mi tajno...

Ta, tota {pivanka jogo du{u, smydnu lxbovi in<`nosci ykej u calim svo<m ìvoce nw zaznal, yk zoz~arivnu n<tku privedla }u du{i dzivki kotra, skrita zaslupkom, skromna i nwupadl<va, svox molitvu za |esceykogo bula àdna, vispovedovjovala {pivaxci Bogovi.

No, u` yk to bulo i kedi bulo, lwm è {e valal {vidkodoznal è {e toti dvojo bez svadzbi pobrali. Takoj potimbulo ~uc è predali totu hiù u valalw i è {e odselwli nasala{ u hotare. Powdnali {e è budu bire{ic u wdnogo}azdi co mal nw hto zna yki, alw {orovi mawtok. Jomu trebalapomoc bo u` bul stari, ta {e nw star~el z robotu, a i ènamu bula nwzdrava. Dzeci nw mali, ta {e nw mali komu pridac.

165

Daskelqo roki poznwj{e, ked vlasn<ki poumerali,per{e ~lovek, a vec nwodluga za n<m i jogo èna, ukazalo {eè {e voni zoz svo<m bire{om i jogo ènu tak zloèli èim prepisali {icok svoj mawtok.

A` {e yvela tedi{ yka{ rodzina umartih, taka co~ekala è bi mogla na{l<dzic mawtok, alw im u katastru dze{e rozpitovali povedzene è vlasn<ki {icko pokon~elii|e za ìvota, i è voni nw max n<yki prava. êrveni utvari, besni i nagn<vani prihodzeli po dvojo-trojo nasala{, ta groèli Kati i Pajta{ovi è ih voni viènx, zadvokatami, a ked nw, ta z kiykami, tih tolvajoh i totubidu, i è pobanux è vàli toto co im nw pripada.

O tim yk tota para dalwj ìla, skoro è n<~ nwt an< udaykih valalskih dokumentoh, an< u pametanx lxdzoh.Co{ka {e yk da zna è mali dvojo dzeci, kotri Kata, tri-maxci ih tvardo za ruku porydnw vodzela, golwm ked bulìmu{n< ~as do sala{skej {koli na Bilej. î to buli dvadziv~ata, ~i dvome halapci, ~i dziv~e i hlapec, to {e nwzna. Toto a` nw mo` vidzic an< z arhivoh {koli na Bilej,tam u tej ~asci hotara z pravogo boku, ked {e idze z valalu}u Kuli. Nw mo` an< doznac, bo {e nw zna an< pod kotrimmenom, an< kotrim prezviskom mogli buc zapisani. Zna {e,medzitim, è dze{ka, u` pred samu vojnu, abo ked u` vojnapo~ala, pozno vw{en<, ked poly u` buli vla`ni i ~e`ki,Vi|ir Pajta{ po{ol poorac i porihtac polqo za ìmu,ked odkadz{ik pri{li yki{ krado{e, vipragali z plugadva bo}ari u kotrih {e ce{el, a jogo pobili.

Dlugo togo ve~arta Kata, z lampa{om u ruki, glwdalasvojogo ìvotnogo druga po polx, dok go nw na{la {icko-go polamanogo i z pomocu dzecoh docagla na stari sala{.

Dnymi mu zagojovala rani, n<hto zoz sala{oh dookolanw znal co {e slu~uw, lwm oba~ovali è kolo sala{u yko{{icko mirne. Tedi i do valalu scigla vojna i do vojnivivedla velqo le}inqoh i mladih lxdzoh, ta {e hto{ka zdo-gadnul i na Vi|ir Pajta{a. Odvedli i jogo, a Kata ostalasama z dzecmi na sala{u.

166

Wdnogo dny do valalu priveèni zoz frontu odrazu 16mertvi mladi cela. Povedzene è voni poginuli nw takdalwko, na pobre`x Tisi. Valal {e u` zbegnul: macerizalamali ruki, mladi nwvesti zayjkali, {estri i bracazaplakali, rodzina zacerpla. Kata pri{la krista kriòmprez goni z dzecmi, alw celo wj muà nw bulo medzi zabiti-ma. Poznwj{e do valalu pri{ol wden z ranwtih, okripic{e, ta gvarel è tam, na Bolmanu, vidzel Vi|ir Pajta{a,è pada smertelqno ranwni, a dalwj n<~ nw zna. Kata po{laa` i na bo<sko dze i|e bulo nwodnw{enih mertvih, alwPajta{ovo celo nw prena{la. An< na wdnim pamytn<ku tihco spadli tej w{en< nw sto< jogo meno, an< wdna ul<~ka uKeresture nw navolana po n<m.

I pokly maceri u ~arnim, {estri i }dovici oplako-vali svo<h najmil{ih i zdihovali, Kata {e vracela nasala{ i vecej x n<hto n<}da nw vidzel u valalw, an< o nwjn<hto n<}da n<~ nw ~ul, an< o wj dzecoh.

Medzitim, i|e v{e, ked {e poznej w{en<, putn<k daykipribl<ùw }u valalu, moè prez cmotu oba~ic daco co zdabena dim htori {e vikruca z komina dakedi{nqogo sala{a,nw{ka pretvorenogo do gramadi ru<noh. Dakedi, vnoci,vidno yk ked bi dahto poloèl lampu do oblaka, otamadzmo` zamerkovac pasmo {vetlosci, yk dayki znak.

Prez {ori nwvirubanej kukuri~anki vitor su|i smut-nu presmutnu melodix, kotra yk bar{onq oblapy calihotar, vivoluw jojk u per{oh tih co prehodza, ta nahvilqku zastavax i skoro è mo` prepoznac slova davnej{pivanki:

Otvor, boè, otvor...

To Hlopska Kata i|e v{e ~eka svox paru, Vi|irPajta{a, i svojo dzeci kotri poslala do {veta prenajscoca, è bi {e vraceli {edlaxci bo}aroh, i predluèliìvot kotri pretargnuti prave ked podumali è konw~nopo~al.

167

BORA> I MAÊ

Tam dze na{o lxdze ìli pred priselwnqom, hiùbudovac nw bulo tak ~e`ko yk tu. Ka`de z n<h mogol pojscdo gori, zrubac ~erfu, dva, tri, kelqo mu u` trebalo, ta kedbul shopni, mogol sam, abo ked nw, zamodl<c dakogo, naj mustebla prereè vozdlu` po poli. Vecka z tih polovkoh,odmeranih po dluìni yki bi trebali buc visoki murihiì, skladalo {e wdnu kolo drugej yk mur. I tak {tirimuri – hi`ka za famelix. Yk fameliy rosla, hiù mo`bulo zvek{ovac. Na verh pri{lo zakrice: gredi z istihtakih ~erfoh, a po verhu konari naskladani, z l<scami i tobula ohrana od di`dù i ìmi. Z odpadkami od rubany irezany dreva zatikalo {e dziri tam dze stebla nw pris-tavali wdno }u drugomu, a ked toto z ~asom povipadalo, mo`bulo obnavyc i znova do ìmi pozatikac, è bi prez dzir-ki vitor nw preduval.

Alw, ked pri{li do tih krajoh tu nw na{li lwsi, lwmpolno gl<ni i vodi. Ta po~ali pravic hiì z gl<ni. Navibranej porti namerali {tirougelqn<k, do ka`dogo jogougla zabili kolok, kolo kolkoh okruceli {par}u, a kolo{par}i kopali fundamenti. Do tih fundamentoh sipaligl<nu i nabivali x z kiynku. Ked fundament bul napolnwni,z bokoh {e zaloèlo deski co ih zaglobjovali z kolkami, itak nabivali muri. Nabivali kelqo deska visoka, vecprekladali deski, nabivali dalwj. Gl<nu navoèli zdol<noh co ih kopali, a patreli è bi bula taka co {e nwsipe, alw dobre zbiva, òvta. Muri rosli, deski {e dzviga-lo, tam gore ih {e utverdzovalo, vec znova nabivalo. ê`kato bula robota, robel x cali rod, a poznwj{e {e na totu

168

robotu pozberalo dru`tvo shopnwj{ih, ci}urnwj{ih,kotrim {e mu{elo placic.

Tak rosli hiì, ul<ci, valal... Na mestoh odkalq {ebralo gl<nu ostavali dol<ni, u kotrih {e vlwce dzecikupali, vìme kor~olyli, tam {e vw{en< mo~elo konopu, a zyri na dol<noh bulo guski z gu{atami i ka~ki z ka~atami.Kelqo dol<ni postavali ~asc keresturskogo ìvota gutoripisny, guncutska, hlopska, htoru {e {pivalo ked u` garladakus zograti od vinka, a {erca od{melwni prekazovac {epred dziv~atmi, ~i mladima nwvestami:

Ka~ur na dol<nw, ka~ka vodu piwka~ur na nx vola vrac {e du{o moy,vrac {e du{o moy...

Smrod {e znal {iric ked konopi u n<h gn<li. Zadlugokonopa karmela, alw i hovala Keresturcoh. @alo {e x,su{elo, mo~elo, presceralo, znova su{elo, zberaloodvoèlo i tarlo, a vec ~esalo na vlakno, pa~eski i klo~e,è bi èni predli, spu|ovali, a vec tkali i predavali,karmeli dzeci, kupovali cuker i vitrijon, {irki i daykeplacenko, a }a~ki i sukenki drobnim dzecom.

Go~ taki, nabivani hiì buli cepli prez ìmu, a hlad-kovo prez lwto, voni buli nwodporni na toto co Keresturunajbarèj groèlo: na vodi kotri znali zyri i vw{en<naisc, tak è {e po ul<coh moglo prejsc lwm u koritoh, agl<nyni muri lwzli do èmi i nwstavali pokly bi {e hiìcalkom nw zvalwli. Ta i ked u` vikopani velqki be}elq, iked {e voda pocagla zoz hotara, po keresturskih ul<coh, ai|e barèj ul<~koh, tamalq kadzi v{e buli velqki lapo{i,znala stac voda. Taki {e ul<~ki kerovalo i pe{o, bo {e~lovek znal po uha zalx{tac, a z ko~om, naj {e nw zalw`nw.

U wdnej takej ul<~ki, na koncu valala, kotra na wdnimboku bula vis{a, a na drugim calkom n<zka, z wdnogo bokubuli napraveni dva-tri hiì na tim, kus vis{im boku.Toti {e hiì medzi ostatn<ma po~ali zamenqovac za toti

169

ceglyni. Ked nw bulo na calu hiù z cegloh, dobre bulogolwm fundamenti podmurjovac z ceglami, ta go~ {eskladalo kus cegli na sek, das na pol metera, a vec dogoreohabelo nabivane. Toti hiì u tej ul<~ki buli ozda medziostatn<ma u valalw co svojo nadovo zakrica za~erali za~erepovo.

A vozdlu` drugogo boku rozcagla {e dol<na z kotrejtoti hiì napraveni, a i dawdni u ul<coh dookola. Xlxdze, pokly w nw zaveèna sama od sebe i pretvorena dotopolqovogo lw{ika, volali Borajova dol<na. Bo, wdna z tihspomnutih hiòh bula dom ykogo{ik Boray. Bula kusucagnuta, nabivana yk i drugi, a za nx vecej u {oriku nwbulo an< wdnej, po zagradu hiì kotra u` bula u {ore coprerezoval ul<~ku. U tej ucagnutej hiì, prikritej znadom ìl Bora<, kotri ~asto pre vodu co {e docagla a` pojogo kapurku, trimal i kapuru otvorenu. Mal von i ènu,alw èna mu bula horjovita, ta von v{e sam vihodzel zozobisca, lwm telqo ked mal daco okon~ic. An< wdno, n< dokogo nw i{lo, n<hto do n<h nw zahodzel, n<hto nw zna povescan< yk voni dvojo tam ìli i zoz ~ogo ìli. Dakedi, zato,odhodzel ~lovek do dakogo pomognuc daco na polx, abo uobiscu, placeni bul u` yk bul, vidno bulo po dvore daykukurku è pohodzkuw, alw {e o n<h n<hto n<}da an< nw rozpito-val.

Oba~eli lxdze è u` wden ~as Bora< hodzi z ko{arku urukoh, a dawdni tverdzeli a` è ~uli yk da sam zoz sobube{eduw, zakukuw do tej ko{arki, zakriva tam co{ka zozru~n<~kom, a vec mu na tvari trepeci blagi o{mih. Hto znahto {e per{i doznal o Borajovej tajni, ta po{vidko tovecej an< nw bula tajna: u ko{arki Bora< no{el ma~e. Male,bile, tarkaste ma~e. Wdno uho malo ~arne, a wdno bile. Natim oku co bulo na boku dze bulo ~arne u{ko, yk daykalabdo~ka bul ~arni krug, a na hribce malo ti` ~arni{plyh, yk dayke {edlo. [umne ma~e, predlo i umilnopatrelo na ka`dogo hto bi {e lapel do be{edi z Borajom ikomu go von dze~nw ukazoval. Ce{el {e von u tim ma~ecu, a

170

ked vidzel è {e i drugi lxdze zainteresovali za nqgo,prosto postaval veseli.

Bulo bi to tak hto zna yk dlugo ked bi nw pri{lavojna, a u vojni vel< hlopi narukovali i ostali lwm totico nw mogli pu{ku trimac, a medzi n<ma i Bora<. Za nqgoteraz bulo po valalw v{e vecej roboti, alw zarobku bulov{e menwj. Wdnogo dny zgurklo è umarla Borajovi èna.Malo hto i{ol za trunu, alw vidzeli gologlavogo Boray,znova, i na hovanx, z ko{arku i ma~ecom u nwj. O dawdendzenq po hovanx, u obiscu vecej nw bulo vidno n<kogo. Aàn< ve~ar {e nw {vicelo u oblakoh, a kapurka o wden ~aszarosla do korov~a, yk i dra`ka co {e po nwj uhodzelo doobisca. Dopitovali {e geverni dze znal nwstac Bora< ijogo ma~e, dok hto{ka nw gvarel è go vidzel u Fil<pove.@e {e i tam nw odvojoval od svojogo ma~eca. Pre{liroki, a do Kerestura {e vracel u` stari ~lovek. Dahtoprepoznal Boray, a dahto znal è to von po tim, èviker~el korov~e z dvora è bi do nqgo mogol vojsc, ta {euselwl do svojogo obisca. I|e rid{e yk dakedi, vihodzelz obisca, raz na me{ac vidzeli go yk pe{o popod ygodiodhodzi do Kuli, a ked {e vracal, pomali prehodzel poul<ci. Dzeci, kotri naj{vid{e odkrix osobu kotra impodobna, begali za n<m, oskubovali go za reklu, cagali zarukav i kri~ali:

I{ol d<do z Fil<pova~ital sebe bo`ski slova, A dzeci mu pomagaliZoz torbi mu hlwb cagali.

Bora< bi {e na toto na{meyl, zacagnul ruku doki{enki, vicagnul x, a u nwj v{e bulo cifrovani gadvabnibomboni, yki {e dakedi kupovalo na va{aroh. Ka`domudzecku spu|oval po wdnu-dva do rukoh, zavi{i kelqo dzecibulo, i predluòval dalwj, guncutski {e o{mihuxci,dopolnxxci dzecinske vidri`nqovanw.

171

Y bul mali, nw kradnul somCo som vidzel, uhvatnul som!

– Gajde, naj vidzim hto kelqo uhvatnw! – ta rucal drob-ni penwì do prahu, a dzeci a` da {e pozabivali za n<ma,zberaxci ih. To ~lovekovi ohabelo dosc ~asu oddal<c {eod n<h i na miru pojsc domu.

Yko{ nakadzi {e Bora< vracel z Fil<pova, na jogoadresu po~ali scigovac pisma co na sebe mali {temblxAmeriki. Zakukoval valalski po{tar, scel znac hto topi{e staromu Borajovi. Nagvaryli go dawdni oseten{iìtelw u valalw, è naj otvory pismo nad paru, a vec è goznova zal<py, lwm è bi vidzeli co za pisanw u tej koverti.

I yk to v{e, tak i tota tajna nw ostala zadlugo tajna.Otvoreli na koncu wdno pismo valalski lxbopitni iodkrili è pisma posila Borajov sin! Kra{nw, na koncupisma, u kotrim {e isti dopitoval yk ìw i co robi, ~i w , ~i{orovi w, ~i mu treba i|e daco okrem tih dolaroh co mu ni-a u pismu priloène posila, bulo napisane: pozdravy ce tvojwdini sin!

A` teraz {e ~udovali lxdze po valalw. Do{eptovali{e, nagadovali... A` po{la pripovedka po valalw è toBora<, ked jogo umarla, da}dze tam u Fil<pove ìl z dayku[vabicu, ta è zoz nx mal dzecko. No, ta, è to ma buc totjogo sin co mu z Ameriki pi{e i posila dolari.

Oseteli lxdze penw`, ta {e Borajovi takoj na{lapomoc. Ponukli {e èni: wdna è mu obil< hiù i zodnukai zodvonka, druga è mu okope zagradku oprez hiì i zahiù, nasadzi do nwj cibulqki, krompl<, lwm naj pove cosce, a na{ol {e i hlop co pri{ol è gat, narubal naduvecej yk mu treba, ta ~i bi Bora< nw scel naj mu pretre{ezakrice, bo o~ivisno è {e na dawdnih mestoh zlwglo. @e,opominal go isti, è tam ked nw pre~urelo, dok zapadasi}urno budze premakac, ta mu uprepasci cale obisce.

Na daco z togo Bora< pristal, a na daco i nw. Toti co mubuli u dvore i daco kon~eli, pripovedali è ih n<}da nw

172

pu|el nuka, ta {e zgvaryli è tam ma buc, bo bul sam~lovek, velqki nw{or, ta {e ganqbi.

Roki prehodzeli, pisma scigovali, alw raz pri{lo takeè {e po{tar nw mogol dokri~ac do Boray, ta vo{ol doobisca. Dzveri buli zamknuti zodnuka, bo bulo vidno èklx~ u dzveroh, alw {e n<hto nw ozdzival, go~ kelqo kri~al.

Vecka po{tar po{ol do valalskej hiì, odkalq pri{lii|e dvome hlopi, vivalwli dzveri i vo{li nuka. Tam nw bulon<~ogo. An< ìvi, an< mertvi Bora< vecej nw ìl u svo<m dome.Obrazi stali u ~olw, poscel< z dvoh bokoh viscelwni, kolopeca poscelka, a u priklwce kol<ska. A` teraz {e ~udovalivalalski babi co pri{li zakukovac do praznogo obisca:

– Co tu robi kol<ska, ked Bora< dzeci nw mal?!Nw mogli {e pre~udovac. Roki prehodzeli, valal {e menyl, na Boray zabuli

{icki lwm ostala prislovka:– Ce{i {e yk Bora< u ma~ecu – gutorelo {e ked dahto

scel vi{meyc dakogo hto {e z da|im pi{el, a nw mal bogznayku pri~inu za toto.

Pripovedka o Borajovi bi {e tak i zakon~ela, da raz,u` get po Drugej {vetovej vojni, prez valal nw prehodzelavtobus, a u n<m {e wdnej èni z Kerestura pital wden è~i to tot ruski valal zoz htorogo bul Bora<.

Pri{lo èni na rozum è ked bula mala, ta sluhalahlapcoh yk za wdnim starim vikrikovali pisnqo~ku:

I{ol d<do z Fil<pova....

Ta {e zdogadla i Boray i pripovedki o jogo ma~ecu.– Y rodom z Fil<pova, poznal som starogo Boray ked tam

sluèl, a z jogo sinom som {e bavel yk hlapec. Prihodzimopatric mo<h, bo teraz ìwm u Ameriki i robim u fabrikimladogo Boray.

@ena u ~udu nw znala co povesc, ta {e lwm opitala:– Yki sin? Von nw mal n<ykogo sina!– Bayko, lwm mu{i buc è sce go nw vidzeli. Bo, da sce go

173

vidzeli, ta bisce go i zapametali. Bul v{e barz umilni, takibilki, bilki, alw bulo nwzvi~ajne è go~ mal vlasi bili ykpa~eski, na pravim boku mal take yk pasmo ~arni vlasi. A`mu na tim boku i toto oko, zna~i prave, bulo ~arne, a druge mubulo belave. Nwobi~ni hlapec – zaklx~el Amerikanwc.

@ena bi nw bula èna ked bi {e dalwj nw dopitovala,alw Amerikanwc wj nw znal bogzna co vipripovedac. Znallwm è sin po{ol na samim po~atku vojni, ked dostalpovolanku narukovac, è pripovedal yk {e skrival pogajzibanoh, yk {e ucagnul na ladx htora go prevezla prej}okeanu, yk {e mu~nw znahodzel per{i roki ked scignul doAmeriki. I è – co bulo èni naj~udnwj{e, o daskelqoroki poslal po advokatovi i pravo, i penwì, è biodprovadzel jogo oca na dragu }u nqomu. Kelqo tot isti,putn<k znal, ocec dobre scignul i donwdavna, das dze{ecroki nazad, yk umar, ìl zoz sinom i jogo famelix.

[icko toto èni bulo take ~udne i nwobi~ne, è o timnw {mela pripovedac an< svojomu vlasnomu muòvi, bo {ebala è wj pove:

– Udyn, lwm naj ce dahto nw ~uw, bo povedza è {iri{plwtki, ta ce vi{mex.

Korcelo x, korcelo, ta {e zverela svowj maceri. A mac,yk mac, verela wj, bo to bula wj dzivka, a u` bula stara, nwbarz do~uvala, ta co ~ula, nw ~ula, alw po{la do su{edi taistej vipripovedala co i yk pokap~ala. No, ta, i su{eda u`bula tvarda na uha, alw wj yzik i|e dobre robel, ta {ickopopripovedala svowj {estri. Yk to bulo pretolkovane,pomi{ane, potracene i pozberane hto zna, lwm è {e uvalalw take kojco po~alo pripovedac è u` n<hto nw mogolrozmervic co moè buc pravda, a co splwtan<na keresturskihgevernih baboh. Sudqba Borajova, jogo ma~eca i jogo sina, ipo nw{ka ostala nwrozmervena pripovedka, a u zdogadovanxlxdzoh u` {e stracelo {icko o n<m, lwm ostalo zapametaneè lxdze vi{mex togo, co {e bez pri~ini ce{i u da~im.

A hto to zna, hto yki pri~ini ma ce{ic {e u da~im, ihto ma pravo presudzovac co to dakomu krasne, abo va`ne!

174

DZVON>CA

I nw{ka po valaloh, yk co bulo i davno, najvis{ibudinok cerkva. Povedli bizme è vona i najva`nwj{i, bonakadzi valal nastal, vibudovani per{i hiì, takoj {edze{ka na stredku naselwny patrelo vibudovac cerkvu. A`vecka {e budovalo kolo nwj valalsku hiù i {kolu. Tobuli tri glavni budinki kotri trimali valal vwdno.

U {koli {e u~elo vironauku, ta dzeci, na {veta, zu~itelqkami zoz {koli ru{ali do cerkvi, za okremni obry-di {e rihtali u {koli, a vec odhodzeli do cerkvi.Najsvyto~nwj{a bula Per{a pri~asc, vecka {e i{lo svytrucac, vecka {e rihtalo za Kirbaj, ta u~elo kra~unskipisn<... Tak dzeci odmalx~ka buli vyzani za cerkvu, ykstredok krasnih shodzenqoh, stretanqoh na kotrih ìtelwpodoznavali, i co nove, i co i hto ma daco predac, i co {eu valalw ma slu~ic. Svyto~nosci kolo cerkvi u ka`dimostavali yk najkras{i pamytki z dzecinstva. Visokacerkovna turny bula prikraska ka`dogo valala, alw vonamala i calkom prakti~ni zadatki: zoz cerkovnej turn<, utla~idbi {e patrelo ~i da}dze nw vibiw ogenq, bo dotedi{n<h tre{koh {e mu{elo topic, robeli na paru co {edostavala zoz vodi kotra mu{ela vrec. Od takogo ogny, koloìta i slami, a na gorucim xlijskim slunku, znalavisko~ic iskra, ta {e znala zapal<c slama kolo nwj, a dahtonwzdoba~ki mogol napravic i velqku ~kodu u hotare – moglozgoric i ìto pre htore {e parasti telqo narobeli. Zozturn< {e yvylo nw lwm o ognx, alw i o kamencovej burjovejhmari kotra prihodzela na valal, a naàlq, z cerkvi {e zdzvonami ogla{ovalo i ked {e vojna zorvala, abo ked daykevojsko nadihodzelo do hotara, ta {e opominalo valal~anoh

175

naj ~uvax u` co ~uvac treba pred voykami pod oru`jom,kotri me{acami od domu, rozpu|eni...

Tota turny zoz zlatnim kriìkom na verhu per{i poz-drav tim co prihodza do valalu, a ostatn< tim co odhodza.Kravarom na valalskim pasovisku co mali dobri o~igutorela kedi poladnw, kedi max napo<c kravi, a {ickimvalal~anom ukazovala i ked i|e nw bulo {orovi dragi idilqovi po hotare, yk max naj{vid{e scignuc domu.

Alw dzecom, dzecom turny bula ~arivne mesto. Ykodrastali, tak {e zberali kolo dzvonoh u nwj. Hlapcibeàli zoz godzinoh u {koli scignuc per{i, è bi imdzvonar dal obe{ic {e za najvek{i, poladnqovi dzvon, taked bi {e zagojsali na jogo grubim {tran}u, i ked ih vondzvignul dze{ka visoko, a` do dzvon<ci, to bulo uìvanwyke nw{ka moù doìc lwm toti co skakax zoz padobranom,lwtax zoz {arkanqom, abo skakax toto novotne skakanw covolax bandì dàmp. Naj nw pripovedame è kolo togouìvany nw bulo za odrucanw i toto è shopnim hlapcomrosnul uglyd u dziv~atskih o~oh, kotri {e yk prepilkizberali u valalskej porti, pripatrac {e yk hlapci dzvony,i ~udavali {e yki su {meli i mocni. Mali i dziv~ata svoxpri~inu pojsc robotni dzenq do porti, bo {e kolo pol-corovej Mari< u kuce na nagorenih {vi~koh nazberalokapki vosku kotri rozmeg~ani u ustoh dostaval prikmetipravogo ùva~a. @e to zdabe na ùva~e, dziv~ata nw znali,tedi ùva~a an< nw bulo, alw uìvali ked bi im hlapcikotri {e nw bali od griha è ru{ax svytinx, nazberali ztogo vosku. Lwm naj{mel{i presko~eli èlwznu ogradu ivo{li do togo malogo ogradzenogo prostoru, kotri zdabal nakamenu pe|eru u ykej {e, tam dze{ka dalwko, po panocovihpripovedkoh, zyvela Lurdeska Mariy, Mac Boà.

Ta ked dawdnomu dziv~ecu, dawden hlapec ~astej{edodaval vosku, to vivolovalo zavisc pajta{koh, a ka`dazavisc v{e nacaguw nwnavisc na togo komu {e zavidzi.

U ~a{e ked nastala pod<y za totu pripovedku do trecejklasi vwdno hodzel yki{ ]abrik i wdna Femka. ]abrik bul

176

shopni za {icko: napravic paridx zoz drevenih ro{o{kohi }umki co vikuhtarel u macerovej miri~ki dze trimalacverni, igli i no`n<~ki, napravic najlwp{i {alan}i io{trogelq na batogu, vidrapac {e po najkras{u bi{almu usu{edovej zagradi, alw i naj{vid{e pre~itac tekst u buk-varki co zadala u~itelqka. Pravda, lwm krasne pisanw mu nwbarz i{lo od ruk, tintu znal vivracic, pirko na po{viroz~aknuc, u teki i kn<`ki napravic uha. Alw, Femki to nwzavadzalo. Lxbela a` i ked x blago poskubal za wj dlugi~arni var}o~i, bo {edzel za nx u lavki, a ked {e wjdziv~ata, tam u porti, pre tot vosok vidri`nqovali: ,,Frawri frawrka...”, nw mala n<~ prociv. Mu{ela {e pravic è wnagn<vana, alw u` xtredzenq per{a beàla za hlapcami docerkovnej porti.

Zakon~ena {kola, {ejsc klasi. Dziv~ata svojovar}o~i poskrucovali kolo glavi, pod {iroki sukn< podo-davali i|e daskelqo vikrohmalwni, ~ulki vibrenovali ipo~ali hodzic do }azdin<, a vec i na tanwc. ]abrik i dalwjpatrel stavac }u Femki, drec {e zoz nx tak è wj rozvyzo-val ma{lx na fartuhu, a Femka {e i dalwj pravela è wjto zavadza, ~ervenwla i potajnw uìvala u ]abrikovejuvagi. Na Velqku noc ]abrik obovyzno prihodzel zoz svo<mdru`tvom obl<vac x, vona za nqgo viberala najkras{upisanku kotru vipisala, davala mu a` i per{i kvet kotrivikvitnul u zagradi naj sebe poloì za kalap. Na Kirbax]abrik za nx viberal najvek{e {erco z medovn<ka, take cona n<m bula zal<pena slika dvo<h zalxbenih, a pod nx`veratko. Ked wj go dal, zamodlwl naj {e vwdno opatra u`veratku, ta {e im vidzelo è voni dvojo kras{a para odtih zoz sliki.

Nazberalo {e tak za tri-{tiri roki dziv~eny velqokojco u Femkovej {katulki napravenej z dreva, kotruna{l<dzela od maceri, kotru {e no{elo za mlodu uvin~anx. [erca {e nw mesceli, ta stali pod obrazami, a u{katulki bulo i plehovo ~ati do vlasoh z gvizdo~ku nakoncu, i koscovi grebenq~ok, i }ombo{ka zoz stribla, i

177

pacerki kolo {i< zoz bilih i belavih perloh. [icko tobulo ]abrikovo darunki z kotrima x znal obradovac kedilwm mal nagodu. Za toti darunki znala lwm wj najlwp{apajta{ka Xlka, kotra wj naisce bula taka virna è nwgutorela n<komu n<~ o tim, an< x nw vidavala ked {e dakedivimkla z }azdin< vonka skorej yk drugi, abo gutorela èidze po vodu i è {e zatrimala bo za{la do Xlki po bre-najzlo, abo teku dze spisovala mustri za vi{ivanw, a ustvari {e bula, u ul<~ki dze bulo cma i dze lxdze ridkoprehodzeli, vidzic zoz ]abrikom.

Xlka a` dumala è wj nwodluga budze dru`ka, ked povalalw gurklo è ]abrikova mac poslala pita~ku do wdnej <hpajta{ki, kotru an< nw barz poznali, alw znali è i vona sebeu` vibrala le}iny po dzeki. Ked toto doznala Femka tak {erozplakala tak è x mac dlugo blagala i nakazovala wj naj{e nw ukaè è wj nwpravo, bo {e n<}da nw oda. Hto {e zosceoèn<c zoz dzivku kotra tuì za drugim le}inqom. PlakalaFemka i ked po{la do Xlki, voni dva {edzeli dlugo podygodu na draè, bo {e Femka nazdavala è naidze ]abrik ipoce{i x è to {icko nw pravda. Alw ]abrik nw nai{ol an<tot ve~ar, an< drugi. A` treci dzenq pribegla Xlka i gvarelaè stretla ]abrika, ta von odkazal naj pove Femki è bi {ena{li nave~ar, ked {icki polwgax, i ked valal za{pi, ucerkovnej porti. Lwgla i Femka, alw wj {erco bilo, i vonanw mala mira dok na cerkovnej turn< nw vibilo wdenac godzin.Pomali vi{la z obisca, zagulyna do cmej hustki, go~ bulacepla lwtny noc i nw trebalo {e hto zna yk oblwkac. An< samanw zna yk {vidko scigla do porti, a tam, za slupom uhodnihdzveroh stal ]abrik. Ked go vidzela scislo x u per{oh i lwmsciha zaplakala. Von x glaskal po vlasoh i zmirjoval:

– [icko budze u {ore, y mu` drugej nw budzem, lwmtvoj.

Ked vidzel è {e dzivka zmirela, ]abrik vinyl zozki{enki yki{ik drot i z n<m otvorel uhodni dzveri docerkvi. Ucagli {e voni dvojo do cmoti, ]abrik trimalFemku za ruku i pocagnul x }u dzvon<ci. Pomali {e po~ali

178

drapac po uzkih }aradi~oh, omacuxci muri kolo sebe è bi{e zna{li i nw popadali, per{e ]abrik, a Femka za n<m. Bezslova, scigli calkom gore, tam dze ]abrik, ked buli mali~asto odhodzel viberac ta|i gn<zda co ih no{el Femki, apoznwj{e, ked {e Femka od{melwla, ~asto i vona znalaodhodzic z n<m tam, medzi dzvoni dze {edzeli, patreli prezobla~ki dalwko do polqoh i pripovedali o tim yk zadumuxdalwki {vet kotri {e presceral spoza gorizonta. Ked bi {eslu~elo è godzina vderela dok buli tam, rozn<mali usta izatikali uha, {meyli {e i nadkri~ovali zoz zvukami kotriim potresali pohrebcinu. Prehodzelo prez Femkovu glavu,yk ih raz zastalo poladnw dok buli gore, ked {e kivalidzvoni medzi kotrima {e tedi na{li, l<vo pravo, a u n<hvelqki kul< praveli zvuki od kotrih bi {e bula barz zlwklalwm ked bi nw bulo ]abrika pri nwj. U` nw pametala yki todzenq bul, lwm zna è predzvanylo zoz {ickima i è tedipodumala yke to torèstvo u turn< ked {e {icko tre{e, ykna Sudn< dzenq, i kra{nw i stra{ne isto~asno.

Teraz dzvon<ca bula ciha, popatrunok prez wj obla~kicalkom in{aki. Dolu vidno bulo lwm cmotu, ta valal vipa-tral yk dayka velqka dzira, u kotrej lwm da}dze-da}dzeìà~i dayki kaganwc, a voni dze{ka nad totu dziru, an< nanwbe, an< na èmi. A nad n<ma, nad calim valalom, rozpirsli{e miliyrdi gvizdi, dalwki i ìmni, dawdni lwmd`murkaci, obecuxci. Na dnu togo nwba, yk ked slunko {edavlwce, bul polni me{ac. Jogo {vetlo vecej nw malo mocio{vicovac valal, alw ysno o{vicoval dalwki valalskipaìci, kotri vipatrali yk posipani zoz striblom podjogo {vetloscu, bo {e rosa spu|ela na ceplu èm.

– Gibaj, nw boj {e – gvarel ]abrik i lapel x kolo pasa.Prez nx pre{lo pocerpanw, alw pre jogo mirni glas

i n<`nu ruku, {vidko nwstalo. Pristupela }u obla~ku izdihla.

– Gej, {icko toto mu{ime ohabic ked nw sceme è binas rozlu~eli – gvarel ]abrik i zdihnul i sam. – Alw, nwboj {e, budzeme vwdno naviki.

179

Wden ~as postali, a vec dzvigli ruki }u gvizdom i }ume{acu, zagojsali {e yk dayki prekrasni dzvoni i pu|eli.Lwceli voni, lwceli prez totu lwtnx noc, blago i n<`no, }uzawdn<ckej vi~nosci.

Ked xtre rano dodny dzvonar pri{ol vidzvon<c paceriza~udoval {e yk to dzveri vistaveni, a zoz cerkvi n<~ nwhibi. Oddzvonwl paceri, ta vi{ol vonka i zapatrel {e naturnx. Nad turnx lwtali dva bili golubki, ta ked {e zvukidzvona u turn< zmireli, napraveli i|e dawden krug iodlwtli visoko, visoko, dok <h jogo stari o~i nw straceli.

Ked o wden ~as wden majstor pri{ol opravic godzinuna turn<, bo wj wden ~as muntatovi po~ali isc nazadok, ykked bi {e ~as vracal, von zamerkoval è pri~ina takejgodzinovej roboti to è do godzini vo{li golubi inapraveli nove gn<zdo.

– Tak som sanoval toti dvojo golub~ata u gn<zdze èsom cale gn<zdo lwm preloèl pod gredu dze go nw godniznyc {vancare ked è {e dayk ucagnx do dzvon<ci – gvarelmajstor.

Od tedi dzvonar u dogvarki z panocom dal napravicklatku na dzveri do dzvon<ci, a klx~ od nwj mal v{e prisebe.

]abrikovo rodi~i {e barz nagn<vali ked ]abrika ranonw na{li u poscel<, a an< {e im nw yvel, a ked ~uli è uisti ~as yk i <h sin nwstala i Femka, dzivka kotru voni n<yknw sceli do obisca za nwvestu, vigla{eli u tej istejcerkvi è {e odrekax od svojogo sina wdinca i è mu n<~posle svowj {merci nw ohabyx.

Yk co {e to v{e slu~uw i o ]abrikovi i Femki scigo-vali zadlugo nwprevereni vistki. Ta è ih dahto vidzel uvaro{u, è {e ]abrik zapo{lwl u ykej{ik fabriki,drugi, za{, vidzeli Femku yk slu`n<cu ked bula z }azdinxna piycu, ta no{ela ko{arku napakovanu zoz {ickim conakupela tak è {e wj tvar nw moglo vidzic, alw x lxdzeprepoznali po husto~ki yk vyù Ruskin< i po pasovihsuknqoh.

180

Uglavnim, n<hto to u` vecej nw godzen povesc co prav-da. Vona dze{ka zaplwcena medzi snom i d<x. Ka`de moèvidzic ked {e zapatri na turnx i pri~eka è bi dzvonarvderel z dzvonom, yk zoz verha dzvon<ci vilwtuw ~uporbilih goluboh, ta lwta, lwta okolo, obidze cali valal yk napozdrav {ickim jogo ìtelqom i vraca {e nazad do svojo-go domu. Abo, ked ma |esca naisc na dakogo hto zna na{ustaru smutnu {pivanku, u htorej odgukuw motiv]abrikovej i Femkovej lxbovi:

Keresturski {tiri dzvoni,tak nam kra{nw dzvonwli,

polxbel y {varne dziv~e,dac go za mnw nw sceli!

181

[A[KA

Bulo to pred tim yk najstar{i ìtelw valala bulimali, skorej yk <h babi buli mali, a <h prababi o timsluhali ked buli dzeci. U Keresture ìli hudobni lxdzeco, i ked mali dakus èmi, mali x u tej ~asci hotara uhtorej znala abo stac voda, abo pobilo, abo bula nwplodna,sejkovita èm, a to buli Sejki i Medw{. Nw{ka na tej~asci Vodica, a tamalq }u Seli|u, kotre ti` nw buloblagodarne }u robotnim lxdzom pokly {e zoz tih gonohvoda nw spu|ela ked vikopani be}el< co {e tam dze{ka nakoncu hotara stretax, prescerali {e valalski paìcikolo kotrih draga vodzela do Lalitx.

Na tej paìci valalski kravar Ynko viganyl odv~asnej yri po poznu w{enq kravi, a na gacoh starogobe}elx dziv~ata ~uvali guski i bilwli z ruku tkanekonopovo platno, ta {e tak rihtali za odavanku: z guskohoskubane pirw bulo do pirna}oh zaglavok i perinu, htorimlodi no{eli do mlodijovogo obisca. Vibilwni krugikonopovogo platna {e rezalo na ponqvi, slamy~i, ru~n<ki,partki, hlwbovki – co {e vi{ivalo i skladalo do ladikotru le}inw na rozberanki odvoèli do mlodiy.

Ynko {e odkadz{ik priblukal do Kerestura, gvary èbul zoz su{ednogo valala Lalitx, ta {e barz {vidkozviknul na lxdzoh i lxdze na nqgo. A medzi timadziv~atmi co na gaci ~uvali guski najvertkej{a bulayka{ Gan~a, wdin<ca u maceri gdovici, z konca valala. Bulataka vesela è {e lxdzom vidzelo è i wj guski buli yko{okremni, veseli. Nw si}urne è pravda, alw gvary è na nxdumal poeta kotri vi{pival pisnqo~ku o Gan~i iguso~koh:

182

Rano guski ked Gan<~ka na paìcu gnalaTa na guski, ta na bili “Gu~aga!” kri~ala.A z ve~ara ked zmerkalo, ked molga padala“Biri-biri, birki mili” – tak guski volalaA guso~ki ked u~uli Gan~ov glas na dvoreTak beàli a` traceli ~ièmki po {ore!

Mala Gan~a dlugoki var}o~i, kotri wj vikukovali spodhusto~ki, bo tedi dzivku bez var}o~oh i bez husto~ki nw mo`bulo zadumac, alw wj spod husto~ki toti var}o~i tak pod-skakovali è ked Ynko tamalq gonwl valalski kravi mu{elbokom patric i zadumovac yki {e wj kandùrki pravy podhusto~ku. A ked pravel o{torgelq i mahal z batogom z kotrimnaganyl kravi, vidzelo {e mu è tak i toti wj var}o~iki pre-begux pred jogo o~mi. Ynkovo belavi o~i z paìci patrelina turnx kedi treba napavac kravi na valalskej studn<kotru, zoz sohu, bulo vidno zoz paìci na kotrej Gan~a~uvala guski, a Gan~a za{ tamalq kadzi Ynko, vipatrala kedslunko zahodzelo. Kedi }od vidzela è {e soha zgina, wj {evidzelo è wj to Ynko maha na pozdrav. Pajta{kom {e vig-varyla è tamalq vipatra na slunko kedi budze zahodzic,kedi wj ~as guski gnac domu, platno pozberac...

Po{vidko pajta{kom postalo ysne è medzi timadvo<ma co{ka nastava i po~ali ogvaryny. @e bi zoparlaogvarki, a dumaxci è dziv~ecu obezpe~i |esce, wj macpriyla pita~ku kotru poslali wdni pristojni i mawtnilxdze u valalw. Alw, Gan~a go~ spitana, i go~ wj pajta{kizavidzeli è {e, ni-a, dobre i po{vidko oda, bula natelqosmutna è to bulo vidno, ta {e po }azdinqoh po~alo{pivac totu {pivanku, za htoru dahto tverdzel è w zLalitx prinw{ena:

Na{a Gan<~ka, lwm za Yni~ka bi {e odavala...

Mladim v{e ~e`ko rozumic pri~ini star{ih, ta iGan~a nw rozumela macer, alw x nagvarela è bi {e nw

183

odavala tej w{en<, alw na yr, abo a` iduce lwto, ked i|edakus guski nahova i piry sebe do pirna}oh nazbera. Amogla bi sebe z risu naàc konopi, namo~ic i dac vitrec,ta natkac i|e ru~n<~ki i partki, naj ma, ked {e do takogodobrogo obisca odava, naj nw idze tam, yk dayka {irota.

Alw, togo roku, tak }u w{en<, zoz di`dòm, z hmarikotra {e nadvila nad Medw{ na poly, napadali i èlwnikon<ki – toti co ih dzeci dok su mali lapax i zapragux do{katulki od {irki zadumuxci è to ko~iki. Bulo tovelqke ~udo, bo {e pripovedka o kon<koh kotri popadali naoran<nu i takoj {e zacagovali do èmi {vidko roz{irelapo valalw. Znalo {e è po paìcoh i po gacoh kon<kiskakax, alw è bi z nwba padali, to bulo per{iraz.

– Dobre è takoj pozdihali – prigvaryli lxdze poslevelqkej Slu`bi u cerkovnej porti.

Alw, na{ol {e wden stari majstor kotri dosc putovalpo {vece bo frendoval, tak {e gutorelo o usover{ovanxmajstra kotri po tim yk zakon~el {e}ertovanw mu{el pre-men<c daskel<h majstroh i vecej mesta è bi dostalkalfovske pismo, co gvarel:

– Nwdobre to budze, to {a{ka!@imske oranw odkrivalo bili va<~ka kotri nanwsli

pozdihani kon<ki, ta ~arna oran<na vipatrala yk z vapnompopirskana.

– Mraz ih vimraì – nazdavali {e lxdze.Alw, ked pukla yr, i per{i l<sto~ka ìta, kukuri~ki,

travki, yrcu, ~i betel<ni, {e roz{ireli na slune~ku,dze{ka medzi Velqku nocu i Kirbajom, zoz èmi po~alivihodzic i na n<`ni ro{l<ni {e drapac èlwni kon<ki.Tisy~i i tisy~i gladni insekti galavo ogrizali n<`ni ste-belka.

Vivedli dziv~ata guski z gu{atkami na paìcu. Alwpo{vidko {e z Medw{u nwo~ekovane vojsko kon<kohroz{irelo, a ked poogrizalo co moglo i bulo, zmocnwtiinsekti roz{ireli kridla i nadlwtali v{e dalwj i dalwj.@elwnogo v{e menwj, a kon<ki bulo v{e vecej! Prehodza z

184

poly na polqo i yk poly postavax v{e bidnwj{i, tak vonipostavax v{e rozko{nwj{i.

Vlasc {e zastarala, bo vidno bulo è z rodu togo rokunw budze n<~, a ked lxdze nw max, an< nw moù dac. Ta vidatirozkaz:

– [a{ku {e mu{i vilapac!Bo, znali toti u vlasci è {e {a{ka budze {iric i na

drugi ~asci hotara, i è vona nw ostanw lwm na Keresture,è ~koda budze prevelqka nw lwm za parastoh, alw i za caluderàvu.

Lxdze zohabeli {icku robotu, a roboti hto zna kelqoan< nw bulo, ked ogolwni poly vecej nw trebalo an< kopac,an< ogartac, an< {e na paìcoh nw moglo napasac statok – bonw bulo n<~ogo na n<h! Lapali lxdze {a{ku do mehoh, zber-ali x zoz polqoh, a wj bulo v{e vecej i vecej. Co x barèjlapali, vona {e {vid{e oznova ukazovala, yk ked bi pros-to bulqkala zoz èmi. Pri{lo do takogo è nw bulo dzestanuc, a è bi {e pod nogami nw ~ulo yk hrapu|a z}aènicela i kridla insektoh.

Vec vlasc poo{trela rozkaz:– Vlasn<k ka`dogo fertaly èmi mu{i nazberac pejc

mehi {a{ki! O tim {e a` vodzelo zapiski: lxdze na ko~oh

privoèli pejc mehi {a{ki i voni buli ozna~eni iodno{elo {e ih dalwj zakopovac do gl<bini...

Alw, ratunku i konca tej pokori {e nw vidzelo.Vidzela vlasc è {e rihta prepasc, ta vidati i|e

strog{i i ysnwj{i rozkaz, z kotrim zalapeni {ickiìtelw, bez oglydu ~i mali èmi ~i nw, i kelqo mali.

– Ka`de mu{i nalapac pejc mehi {a{ki!O tim do keresturskih hron<koh zapisane:– Ko~i prehodzeli kolo valalskej hiì. Lxdze

odvyzovali mehi, ukazovali yki su napolnwti, pisarepisali hto prehodzel, e{kuti kontrolovali, a sereànwmerkovali ~i dahto nw klame valasku vlasc. Serànw aì po valalw hodzeli preverjovac ~i {icki nazberanu

185

{a{ku spalxx i zakopux, yk rozkazane, ~i rozkaz nwpotupxx!

Alw, {a{ka {e nw pridavala. Yk ked bi zoz ~lovekovejmuki i znox lwm rosla, rosla, mnoèla {e i {irela. ZMedw{u {a{kova gaba ru{ela na Sejki i na Seli|e.

– Cali valal u hotare. Lapax lxdze kon<ki zozro{tami. U hotare i d<dove i dzeci – {icki ruki maxroboti! – pisal hron<~ar.

Lapali i stari i mladi preklyti hrobaki, mehipolnwli z n<ma, spalqovli ih, dawdni ih gl<boko zakopo-vali, a {a{ki bulo v{e vecej. @edla kukuricu, èdlayrec, èdla oves – owdla ìtni poly.

– Z poly na polqo, {a{ka idze yk voda. Lxdze xdo~ekux na svo<h polqoh na Koscel<ku, na Brestovcu, naBilej. Yk dohodzi tak x lapax, bory {e, alw robota darem-na! [a{ka po~ina prelwtovac, spu|uw {e stred ìtnihpolqoh i visoke u` ìto za hvilqku nwstava – mogli lxdzelwm pripovedovac toto co vidzeli i sluhali od tih co obi-hodzeli svojo poly po hotare.

Do lxdzoh vo{ol strah, u` vidza gladni o~i svo<hdzecoh tej ìmi, u` vidza od gladu pozdihani statok,pristavax robic dzenq-a noc, taman<c {a{ku.

– Mehi polni, a {a{ki telqo, è na èm nw mo`l<vestanuc dze {e zyvi. A vona idze {orom, n<~ nw ohabynwzoàrte. Pred prestra{enima lxdzmi nwstava <h trud, <hxtrej{i ìvot, nad<y... [icko èdzene na Medw{u, naSejkoh, na Seli|u... Lxdze sebe pomo~i nw moù.

Obracax {e na Boga. Shodza {e kolo cerkvi, modly{e, dzvoni dzvony, volax nwbo do pomoci, ked wj u` naèmi nwt. Dzvigax glas svowj molitvi do nwba, procesi< zkriàmi i kandilom, z molitvami na }amboh i u {ercohodhodza do hotara, a {a{ki n<~.

Hotar pusti, lxdze zabri}ovani, popatrunki prazni,bo {e zastanovxx na praznih dvoroh, karmikoh, zakukux dopraznih komorkoh, ~uvstvux prazni àludki. Glad o~ivis-na, nwstrimovno prihodzi do valalu, a {a{ka nw odhodzi.

186

Gan~a svojo guski, wdnu za drugu porezac mu{ela, nwdo~ekala è bi pirw naroslo za skubanw. Gu{atka od gladu{e lwm prevracali i <h odnwsla zakopac do gnox. Ohabelalwm wdnu, sebe najmil{u guso~ku, za nx vinahodzela iostatnx travku kolo yrku, z nx yk z najlwp{u pajta{kupripovedala, svoj smutok wj spovedala... Z nx {e wdnogorana ru{ela z vonka valala, tam dze {e dakedi na Ynkov~upor valalskih kravoh pripatrala. A i Ynko ostal bezstada, bo lxdze statku wsc nw mali co dac. Daco porezali,daco pozdihalo, mawtnwj{i {e oseteli ta go na drugivalali popredali.

O~ivisno, nw bulo preco vecej wdnac kravara, nwmali preco pu|ac kravi na paìcu na kotrej travi nwbulo. Na totu golu paìcu vi{ol togo rana i Ynko. Ozdasebe radi nw mogol dac, bo Gan~u dlugo nw vidzel, abo mu{erco gutorelo è {e tam stretnw zoz lxbenu dzivku.Vi{ol von na paìcu, odpitac {e od Kerestura i svojo-go sna o n<m.

Pripatral {e wden ~as na turnx cerkvi u kotrej, ~ulè nwodluga budze z drugim povin~ana Gan~a. Dumal ykpre{lej w{en< z dzeku zamahoval zoz batogom, bo verel èGan~a sluha yk von puka zoz batogom i duma na nqgo.Rozcagnul i|e raz, ostatn<raz, svoj kravarski batoh,porozpatral ~mi}ov i o{torgelq na n<m viplwceni.Pametal z yku radoscu go ukra{oval, è bi bul isto~asnoglasne, a n<`ne ran{e budzenw i ve~ar{i pozdrav lxbenej.Takogo go zadumanogo zastala Gan~a pri studn< navalalskej paìci. Z guso~ku u rukoh vona vi{la z valalu,stracena i zarmucena, a obradovana ked go zba~ela.

– Gan~o, za mnw tu vecej roboti nwt, a i ìvota beztebe. Idzme otadz! Pridze{ zo mnu?

Gan~a zaplakala, bo {e od svowj maceri i od svojogoobisca, pajta{koh, nw odpitala. Poglaskala svox guso~kui zogla glavu.

– Nw boj {e, y mladi i zdravi, najdzeme sebe novi dom,zarobime hlwbika – nagvaryl x Ynko. – Opatq, shopni som,

187

kravara treba u ka`dim valalw! Ozda {a{ka nw prekrilacali {vet!

I yk ked bi wj scel ukazac svox odluku odpu|ic {e do{veta, rozmahnul z batogom, napravel {iroki krug i naglotargnul }u sebe. O{torgelq puknul, jogo o{tri zvuk roz-paral nwbo nad valalom, yk ked bi {trelwlo mocne dzelo, zturn< {e spla{eli golubi, a guso~ka u Gan~ovih rukoh,mocno strepala z kridlami.

Lxdze ~uli yk pukanw streslo cali hotar, dahto poslepripovedal è u istej hvlqki ked {e za~ul batog za}a}alai guska, alw è to vwdno barèj zdabalo yk ked u najvek{ejbur< zagirmi i tre{nw grom. U tej {e hvlqki z polqohdzvigla ~arna hmara ponad hotar i za kratki ~as odlwtladze{ka na siver. To {e milioni i milioni èlwni kon<kipodzvigli odrazu i napu|eli keresturski hotar...

I n<hto vecej u Keresture nw vidzel an< {a{ku, an<Ynka, a an< Gan~u. Lwm i teraz ked dahto putuw tamalq nasiver, prez madyrski pustari, ked dobre patri kadzi pre-hodzi, moè vidzic ~upor guskoh i stada kravoh. A ka`dejyri, za gu{atkami po lwm co virosnutej travi~ki begaxdziv~atka z kandrastima var}o~ikami, a za kravami z boj-tarami belavooki hlap~ikove.

188

ZOZ STAREJ [PIVANKI

Wst mena htori lxdze no{a tak yk ked bi {e tak vecejn<hto nw volal, ta ked dahto <h meno pove takoj {e zna èhto to – to takvolani ori}inali. Mal Kerestur, yk ozda ika`de mesto na {vece, u svowj istori< velqo takiori}inali, a ma ih i nw{ka. O tih co buli davno nw mo`be{edovac, bo pametanw ~lovekovo kregke i kratke, a o tihteraz ti` nw barz mo`, bo hibi tota oddalwnosc htoraìvot pretvorxw do le}endi. Lwm o tih, zatracenih i pokusxrodivih {lwbodno {e be{eduw, {a i dok ìli n<hto {enw un<mal povesc daco, prez {mih, a bez zlobi.

Povedzme, Keresturci i nw{ka, ked ~ux za menoEmilko, i to prave tak, yk ked bi {e ozdzivalo }u dzecku,takoj sebe prigadax podobu drobnogo le}inq~ka, cozaskakoval kolo ti` takej drobnej maceri, kotra {vidko,skoro prebegovala spoza be}elx Velqkim {orom, tak è {eu tej {vidkosci lwdvo oba~ovalo è hrame. Vona an< nwhramala, bo wj nogi po dluìni buli wdnaki, alw malanw|esce è wj i|e u mladosci kosa~ka lapela nogu iodrezala pol talpi, ta tak nw bula wj noga alw talpa krat{a,ta nw hramala, alw nadibovala. Na totu talpu obuvala zbi-vanu podtalpovanu ~arapu: zoz z~ugavenej volni ~arnu, ykco wj buli ~arni i {mati u kotrih bula i|e drobnwj{a.

Lxbela vona svojogo sina wdinca, yk ka`da mac co lxbisvojo dzecko, kedi lwm mogla obradovala go z das~im, daykubombonku, yblu~kom. A barz ridko mogla, go~ bi obidvojoritualno uìvali u luksuzu, yk napriklad u pahu midelka,kotre rozkrucala i davala go pahac sinovi, u` tam, takoj preddutynovim avzlo}om, napredok {e raduxci yke to uìvanwbudze kupac {e z n<m pred Velqku nocu, ~i Kirbajom...

189

Nw mo` co{ka rozoznac htore z n<h dvo<h per{e umar-lo, lwm si}urne è to bulo wdno za drugim, po{vidko.

Drugi keresturski ori}inal Danilko i|e ìw, dake-di zbiti {vidki hlap~ik kotrogo vihasnovjoval ka`dehto scel za drobni penw` abo zno{enu gandru, mac vis-lugu pitomogo {vancara htori virosnul do mocnogohlopa z dzecinskim rozumom i {ercom. U` tedi go ohab-eli toti co {e mali starac o n<m naj {e stara sam o sebe,~i hto sce. Zakon~el, go~ nw taki stari, u stareckimdome, porydnw odhodzaci z togo svojogo wdinogo pravogodomu, do cerkvi, uglavnim, do malej slu`bi, dzepoz}odzeni do darovanih {matoh miloserdno {e modl<Bogovi na svoj ori}inalni sposob, poce{eni zoz ìvo-tom è u starosci ma zakrice nad glavu, tanwr ceplogowdzeny i è w nw sam.

Voni dvome zadlugo buli wdini co mali taki menahtori pre <h sudqbu drugi kerovali davac svo<m dzecom, taztim i|e barèj ostavali – ori}inali, o kotri {e u`skoro an< nw be{eduw.

Alw, wst osobi kotri nw z menom, alw zoz svoxokremnoscu ostavax yk {vedkove ~asu, voni u` davno nwìx, a o n<h {e i|e {piva. Nwt o{pivan{i Keresturecyk yki{ Maka< i jogo davna lxbovna balmuta. O n<m {emalo zna, a` an< toto, ~i pravda toto co {pivankabe{eduw, kepkarski, fi}lyrski, posperdno, alw o~ivisnoi zavidno:

Maka<, Maka<, kra{nw podstrigni, y go barz lxbela, bo bul v{e pribrani...

Narodni poeta zvyzal, alw lwm ~asovo, lxbov Makay iykej{ik Irini za zbuvanw na starej rizka{i, deràvnimmawtku na htorim vel< keresturski dzivki z nadn<cohzarabyli na sukn<, bluzni, husto~ki, boto{i, ~i cipeli, aì daco do ladi bez kotrej {e nw mo` bulo odac. A tam {ei|e na biyloh robelo.

190

Na starej rizka{i biylu zabili,tedi ked Maka< hodzel }u Irini...

Ej, tota Irina, ~i wj to valalski dzivki zavidzeli, aboto Makajovi Irina nw bula bogzna yk pri {ercu, abo mu wlwm podrucena!? Bo, {e o tej istej zalxbenej u jogo menopoet dosc nwkra{nw viraùw:

Nw hodzel y za nx, alw vona za mnu,yk mlada ylovka, za èlwnu travu.

No, ta, preto i podozrivosc o tim ~istim i pribranimle}inqovi...

A pravda, viroytno dze{ka indzej, u ìvoce kotritedi rozdvowl vel<h, ta i spomnutogo Makay od dzivki kotrulxbel, a kotra nw bula tota Irina. Naostatku, yki bi tole}inq bul ked bi lxbel taku co za n<m bega yk mlada ylov-ka za èlwnu travu?

Dokazux lxdze è Maka< naisce bul nw lwm per{oklas-ni le}inq, po priberanx i po spravovax, alw i popohodzenx. Bul wdinwc, z bogatogo obisca, na Velqkim{ore, u hiì na klx~, dze u predn<h hiòh, ked buliotvoreni obla{n<ci pirhali }renadirovo firon}i, zozpreplwtanima gadvabnima ruàmi vi{itima na n<h i roj-tami pospodku, kotri buli predluènw finej mreìviplwcenej z ruku. Ked vitrik zadul, abo dahto uhodzel dohiì, ta napravel cu} i odhilwl firon}u, vidno bulo yk zpovali vi{a {iroki polcorovo lusteri zoz kri{talqovi-ma cicalkami dookola.

@eni, co buli powdnani pomagac pora<c i rihtacobisce pred velqkima {vetami gutoreli è u hiòhpatosi, ta ih voni zoz cirkovima |etkami ~uhali dokdeski nw pobilwli, a vec masceli zoz okremnim voskom, tana n<h vracali tepihi, taki ~e`ki è ih hlopi mu{elivino{ic i uno{ic. Cali valal pripovedal o tim comalyre, priveèni dze{ka z dalwka, malxx pod ajnfurt

191

kapuru ti`nymi. A ked majstrove zloèli svojo drabinkii pozberali kabli z farbami i |etki, vel< sebe vidumovalivigvarku pojsc pre daco do Makay, lwm naj vidza totimalxnki co tam prekrili muri uhodu na boku i do gore naokruglo.

– Yk u cerkvi – gutoreli toti co {e togo ~uda napatre-li. – Lwm è nwt svytih, alw yki{ lovare, bregi, paìci,zagradi, yki{ krasni èni i v{el<y~ini, o ~im nw mo` lwmz wdnogo patreny popripovedac.

Htora è bi to dzivka vecka nw scela buc vibranavojsc do takogo obisca, a za takogo le}iny, co lwm menylko{ul<, lajbiki i kalapi... Ta ked Maka< uhodzel do kar~mika`da bogata krasavica, bo {e znalo è lwm voni prihodzado oglydu, zoginala ganqbl<vo glavu u sladkim pocerpanx,è prave x ve`nw na tanwc i budze {e z nx vikrucac tak èwj mac, co stala pod kar~mu z drugima macerami, budzevozbudzena yk i vona sama.

I nw lwm na tancu, alw i u cerkvi, abo ked u ~ejzoh dokotrih zapragnul dva ~erveni kon< prehodzel prez valal,mladi Maka< pricagoval uvagu i mladih i starih. @emerkoval yk w oblw~eni u ka`dej nagodi i to bula pravda.Hlapci {e spatrali na nqgo, go~ ridko hto go mogolprovadzic, a i da mal, toto yk {e von trimal nw mo` bulotak poskladac – trebalo buc taki narodzeni.

Tedi {e medzi dziv~atmi co hodzeli do istej kar~mividvojovala wdna Amalka, ta ked x Maka< per{iraz vàl natanwc bulo {ickim ysne è su narodzeni buc para. Nw telqoih podobi, alw barèj tota <h okremnosc, toto trimanw, èna nwj isti {mati, yk co mali i drugi mawtnwj{i dziv~ata:rizovo, kadifovo, bar{onqovo, stali yk na babki.Mawtnosc wj rodi~oh {e nw mogla merac z kapitalomMakajovih, a i Amalka mala i|e dvoh bratoh, tak è {eznalo è muòvi nw odnw{e htozna kelqo. Bogatstvo u wj{matoh nw bulo {icko wj kupene, daco bulo macerino, bo{e vono preno{elo od babi na unuku. Wdni {mati vredzelidakedi yk fertalq, ta i dva èmi, a ked {e Amalkova mac

192

odala mala {tiri gatlaski hustki, ta ked praveli hiù dvapredala i za dostati penw` kupeli drevo i ~erepi nazakrice. Taki dzivocki {mati {e barz ~uvalo i cenwlo ykokremne bogatstvo – co i buli. Hudobni dzivki mogli calelwto hodzic po nadn<coh, ta i tak hto zna ~i sebe ih moglikupic. A trebalo pod n<h golwm 4-5 bili, {lin}erajovo, co{e krohmalwlo, pej}lalo i no{elo lwm do cerkvi i dokar~mi na tanwc, a robotni dzenq i na robotu do polyno{elo {e farbarski, a pospodku dva tri z platna yk naperini verhi, gibalq è {e i na n<h vi{ilo ~ipki ina{ilo krivyndri.

Nw {mel an< Maka< velqo raz tancovac z Amalku, a ivona nw {mela patric na nqgo tak è bi bulo vidno, alw, toi tedi lxbov, ka{elq i hudobstvo nw mo` bulo skric. Nadaskelqo zavodi na n<h dahto nai{ol dok sebe {eptali ucinx da~ijogo konka, ~i kapurki, ta bi {e Amalka zadih-cena i |ervenwta vracala do sali, z husto~ku co x sciskalau rukoh ucerala ~olo i {ix, priciskala z pescami per{ii zmirjovala {erco naj tak nw durka. Vec, wdnej nwdzel< utancu Maka< gvarel Amalki:

– Po{lwm pita~ku, – a Amalka {e a` pomilwla u tancuod vozbudzeny.

Po{la i|e togo ti`ny pita~ka z Makajovogo obisca,alw nw do Amalkovih rodi~oh, alw do wdnej <h rodzini. Tatakoj posle Rusadlqoh bula svadzba. Amalka {e pohorela imac, nw znaxci co porobic, povolala poznatu vra~arku zozKapu|anogo {ora naj wj rube }ro{, bo in{ak nw budzedobre, vidzela vona. Pri{la ista, ked slunko {edlo, pita-la wden }ro{, dalo {e wj, vona go poloèla na prag uhodnihdzveroh, preègnala {e i co{ka sebe preùbronwla podbradu, vderela zoz {ekerku po n<m tak è wdna polovkaodsko~ela do priklwta, a wdna a` na dvor. Slova kotri pritim vigvarela n<hto nw rozumel, a vona ked vidzela yk {edva ~asci }ro{a rozlwtali na procivni boki, zadovolqnogvarela:

– [icko budze u {ore – i po{la.

193

Gurklo po valalw, i o Makajovej èn<dbi zoz nw takudalwku rodzinu, alw i o tim rubanx }ro{a, ta wden ~asAmalka mu{ela buc doma, è {e pohorela. Ked {eod{melwla pojsc do dru`tva, Maka< u` bul oènwti, ta nwbulo strahu è {e stretnx.

O rok {e i Amalki trafel mlodi zoz Kocura. Mirno,yk co{ka co {e mu{i, priyla gatlasku husto~ku na glavu,co wj buduca {vekra poslala. Zloèla {e i z tim è takojz muòm pojdze na sala{. Tam {e lapela do {ickihrobotoh co na nx, yk na }azdinx, ~ekali, yk znala i mogla.Muòvi n<}da nw prevredzela an< slovo, alw mu {e n<}da, ykmlada èna, an< nw poradovala. Bula u` ozda i dva rokiodata, a do valalu nw scigovala n<yka vistka o tim co{vekra ~ekala – è {e ponovy.

Alw, zato, ked pri{la do maceri, dakedi{ny verna wjgvarela è wj dakedi{n< Maka< u` ma dva dziv~ata. U tim{e zorvala vojna i wj mu`, yk i drugi mladi hlopi zvalala, narukoval. Lwm Makay ocec, yk wdinca viwdnal, tago nw odvedli.

Nw pre{ol rok, a Amalka ostala }dovica i skoroisto~asno wdina na{l<dn<ca, bo wj obidvome bracapoginuli, a i|e nwpoènwti. Poneè bula bez dzecoh in<~ x nw vyzalo vecej za femelix wj muà, vracela {e }urodi~om, u stvari }u ocovi, bo wj mac od bolx za sinami{vidko po{la do vi~nogo obisca. Yk ocec doslugoval,vona bula tota co provadzela zoz mawtkom. Nw barz napre-dovali, alw im dvo<m bulo dosc. Amalka i yk }dovicaostala lakomna, vivyzana u husto~ki, vipasna visoko, yk{e mladej èni {ve~i, u papu~koh odhodzela z ko{arkuu rukoh do dutynu, abo na piyc. I|e v{e {e za nx ogly-dali i hlopi i èni, per{i porovnuxci x zoz svo<ma nwstar{ima od nwj, alw o sebe nwzadzbanima ènmi, adrugi, probuxci odkric co to vona ma take è x vid-voxw od drugih. Bo, ked patreli na nx i {mata, i obuj,i husto~ka na glavi buli yk i <h, alw vona v{e vipatralain{ak.

194

Zadlugo Amalka kerovala prehodzic prez Makajovuul<~ku i popod <h oblaki. O daskelqo roki i drugi ìtelwpo~ali kerovac tamadz hodzic, bo {e znali naraz otvoricoblaki, a na n<h bi {e znala zyvic dawdna z Makajovihdziv~atoh i n<}da {e nw znalo co kogo moglo od n<h znajsc:dakedi dawdna lyrmala, a druga bula ciho, dakedi {e obid-va regotali, znali i plxvac na ka`dogo hto prehodzel, abome znali i rucac kojdzeyki predmeti z tih oblakoh,velqkih i visokih. Okreme {e od n<h bali dzeci co i{lizoz {koli lwbo zoz cerkvi, ta ked mu{eli po tim boku pre-jsc najvolwli buc u }rupoh, a to Makojovo dziv~ata i|ebarèj znwmirjovalo.

– To zato è im ocec i mac bl<zka rodzina – ~uli dzecico {e ponosovali na Makajovo dziv~ata, yk star{i medzisobu be{edux u dovirix.

Amalka per{e po~uvstvovala co{ka yk zadovolqstvovimsceny, a vec {e zagnqbela od sebe samej i probovala comirnwj{e prehodzic kolo obisca i dzecoh svojogolxbenogo z mladosci. Vec {e co{ka u Makajovih slu~elo,èna jogo zakon~ela u {pitax, a dziv~ata, u` velqki dziv-ki, odvedli do “{alwnej hiì”, tak gutoreli lxdze. Cobulo, co nw, to n<hto nw znal, abo tot co znal nw scel povesc,bo {e bal è pripovedaxci o cudzej bri}i nacagnw bri}una sebe, ta mudro bul ciho.

Makajovu ènu vecej n<hto nw vidzel an< na ul<ci, an<u cerkvi. Z obisca vihodzela i do nqgo uhodzela lwm dake-di wdna hudobna }dovica, bez dzecoh co {e podnyla staraco obiscu i o tej èni.

Yk {e davno zalxbeni stretli, co be{edovali co nw, ton<hto nw zna. Amalka yk i drugi èni u wj rokoh, a bula u`rokami sama, bo i oca pohovala, po~ala z yri vihodzicoprez svowj hiì i u plwcenim karscelx ~ekac naj spadnwnoc. ûdovali {e su{edi è nw prihodzela }u n<m bo {evoni v{e shadzali oprez trecej hiì, a vona ostavala sama.Vec {e ~ulo è Maka< prevàl robic wj èm, ta mal v{edayku vigvarku zahodzic }u nwj. Po~ali ogvarki:

195

– Vodzi {e z Makajom – ùbrotali èni i tak {enamescali è bi vidzeli ~i }u nwj dohodzi ka`di dzenq,kelqo {e zatrimuw, ~i uhodza vwdno nuka, ~i zamikax zasobu kapurku, kelqo {e dlugo {vici ked ve~ar... A Amalka,viyzana yk mlada nwvesta, lwm teraz u cmih farbarskih{matoh, v{e zoz viviksanima papu~ami, ~istu husto~ku urukoh, u bluzni z fodro~ku kolo {i<, mirno {edzelaka`dogo zmerku yk ked bi calogo ìvota ~ekala na toto, takonw~no do~ekala co mala do~ekac.

Yk ~as prehodzel davna para postala v{e menwj zas-tarana ~i ih dahto uvidzi i co pove. Za kapurku stalstolq~ok o tri nogi, ta ked nai{ol Maka<, lwm otvorelkapurku, dolapel stol~ok i {edal }u svowj nwsudzenej. Iteraz v{e bul u novim kalape, bli{ovih pantalonoh ykiozda n<hto u valalw nw no{el, z reklu prerucenu na plw-coh, zmireno kurel svojo kup~i ci}aretli. Po tih pan-talonoh i kalape èni i prepoznali Makay. I ked {epripovedka potverdzela, ked {e u` cali valal doiscelè {e toti dvojo shadzax nw skrivaxci {e, opu|eno{edza u ceplim vozduhu i v{e max polno cihej be{edi,vecej an< nw buli za ogvarku. Kedi-nwkedi znala spodgromadi rokoh visko~ic davna pripovedka o <hdakedi{nwj lxbovi, prisma~ena zoz tverdzenqom dawd-nih è ih mo` vlapic yk {e trimax za ruki.Ked bi ih ividzeli è vwdno uhodza do wj obisca, to vecej nwsobla`nqovalo n<kogo. Yk ked bi {e im udalo postaviclwm za sebe pravila spravovany yki po tedi za n<kogo uvalalw nw vaèli.

Buli i pred tim i posle keresturski lxbovi kotri {ezakon~ovali i |e{l<vo i nw|e{l<vo, alw lwm o tej wdnej{e i nw{ka {piva, pokus uprekosno, pokus zavidl<vo,naj~astej{e ked od vinka, ~i palwno~ki, kontrola dakuspopu|i, ta dahto zapo~nw:

Na starej rizka{i biylu zabili,tedi ked Maka< hodzel }u Irini.

196

Ked noc me{a~na, u starej ma}nuri pred dakedi{nxAmalkovu hiù zagojsax {e wj vikrohmalwni su|aci{mati. Ked okrugli zarnasti plodi spadnx na èm y}dazaklapkax wj papu~i, vozduh prez Velqki {or zanw{ecihe zdihovanw, yk gl<boki àlq za mladoscu co pre{la,darmo.

197

NWBORAK

Ked {e narodzel bulo to velqke poce{enw i za jogo oca iza macer, a okreme za d<da i babu, kotri tak posle daskelqorokoh pocerpany i nazdavany konw~no mogli oddihnuc: naro-dzel {e na{l<dn<k, nw takogo velqkogo, alw zna~nogo mawtku covoni z}azdovali, a pokus i na{l<dzeli. Dzeco~ko bulo i|e i{umnenke i napredne u per{ih me{acoh, a vecka nai{limorovki do valalu, vel< mali, i kus vek{i dzeci pomarli, avon, Ferko, yk mu dali meno po d<dovi, istim co go malna{l<dzic, preìl totu oberacu horotu i nw tak è prestalrosnuc, rosnul yko{ yk tota ro{l<nka co {e x uno{i dokonku ta w dluga, a cenka, a n<yk nw kvitnw, nw rozkonari {e inw prino{i plod. @e co{ka z n<m nw u {ore doiscelo {e kedpo~al hodzic do {koli, bo mu okrem azbuki i podpisavlasnogo mena i ~i{l<c do dze{ec nw moglo vecej vojsc doglavi. Ked u` yk velqki lompov volwl {edlac prucik yk co{edlac pravogo kony, co go d<do vikarmel tak è {e mu{vicel hribet i a` dzvigal hvost ked beàl po ul<ci,poradzeli {e {icki u obiscu è budu patric Ferka nwpu|ac zvonka obisca i merkovac è bi v{e bul dahto kolonqogo i kelqo mo` obkerovac mo`l<vi ~kodi ~i nw|esca ujogo spravovanx. Bo, ked Ferko hodzel }u dzecom na dragubavic {e, dzeci {vidko viba~eli è von lwgkogo rozuma, ta{e po~ali sperdac zoz n<m:

– Ferko, nwborak, zdzal bi }a~i, nw zna yk! – kri~ali zan<m i {meyli {e z nqogo.

Dzeci {e {meyli, a toti napasnwj{i i{li za n<mprobuxci mu scagnuc }a~i, bo {e tedi dzecom {ili kloto-vo ~arni, abo cmi belavi }a~i do htorih {e udzivalo }umku

198

u pasu, ta {e ih lwgko i oblwkalo i zoblwkalo, a to za taku~elydz co {e znala po ostatnx hvilqku zabavic bulo barzva`ne è bi {e nw obstalo i nw poganqbelo {e. GoliFerkov zadok i jogo podskakovanw, bo pre }a~i na kolwnw nwmogol yk treba hodzic abo beàc, vivolovalo regotanw imen{ih i vek{ih dzecoh.

A Ferkovi yk ked bi nw bulo va`ne è {e muvidri`nxx, voni {e {meyli, ta {e i von {meyl, a` {eradoval è von tot, co tak zabavel {ickih. Lwm èrodi~om, co toto vidzeli, rozuml<vo, bulo nw pravo, tapreto i odlu~eli è go nw budu posilac na dragu, }u dzecom.Okreme ked {e ~astej{e po~alo slu~ovac è {e vracaldomu zoz velqku girx na glavi, yk è do nqgo dahto rucelceglu, abo zoz rozkirvavenima kolwnami i odranima dlany-mi, yk ked bi go dahto narokom, a nw nwzdoba~ki drilwl.

Ferkovi nw zavadzalo è ostaval u dvore sam. Na{olvon v{e sebe dayke bavisko: drapal {e po zvi{koh, odkadzgo gnwtka zn<mali, bo nw znal yk zisc, bil z pal<cu po kvecuu zagradki, ta {e baba z n<m vadzela, skakal zoz seka dolu iznova {e drapal, abo lwm tak, zviskoval po zadn<m dvore,mahaxci z pal<cu, ta pla{el drobiz}.

Roki prehodzeli, a Ferko nw dorastal do le}iny an<po vipatrunku, an< po rozume. Pri{ol ~as poradzic {e co{e budze dalwj robic zoz hlapcom, ta babi pri{lo narozum è bi mu moèbuc pomoglo ked bi {e oènwl.Znali è nw moù rahovac na dayku lakomnu dzivku, alwvereli è {e za{ lwm najdze dayka {irota co {e dasprevednuc, odnosno è {e wj rodi~i zla{a na <h mawtok.I, akurat, na{la {e wdna hudobenka dzivo~ka, yka{Makrenka, u` mala i dosc roki, a nw mala an< wdnogopita~a, ta x spitali. I yk o~ekovali, pita~ka odnwslahusto~ku i svadzba bula poradzena na fa{en}i. Alw, dziv-ka {e oddumala i o~ayla sko~ic zoz Visokogo mosta. No,poneè wj celo n<}da nw najdzene, ostala pripovedka è{e nw zadavela, alw è po{la vandrovac zoz ykima{ikvandrovka{ami.

199

U su{edstve rosla i Ferkova parny~ka, dziv~e co {evolalo Xlka, htora, go~ bula wdenaste, najmlad{e dzeckou fameli<, bula zdrava i napredna, ta ked wj bulo {ternacroki dali x, yk {e to ~asto slu~ovalo medzi ogutan{uhudobu u valalw, do Veprova~u do [vaboh sluìc.Otamalq vona prihodzela ridko i na kratko, na {veta, aboked bula u rodze svadzba i nwdajboè, hovanw. I ka`di razked pri{la vidno bulo è {e fest zadziv~ela, i postalanw natelqo krasna, kelqo yko{ okremna, zoz tim è nanogoh mala in{aki cipeli yk valalski dzivki, i nw malazarucova~ku na plwcoh, alw panqsku hustku, i nw no{elafarbarski sukn< yki {e no{elo na ka`di dzenq, alw {itiz grub{ogo platna, na kotrim nw bulo drukovani, alw tkaniruì~ki, smu`ki, lwbo dòbo~ki. Ked bulo ìmnwj{e,poverh tih {matoh bula oblw~ena u rekli kotra oblapylawj u` calkom rozko{ne celo zoz èlwnim {tofomobrubenim z ~arnima gadvabnima {ujta{ami:

– Tota u` pre{la na {vabski! – o{torpovali {e èniza ko{arkami ked x vidzeli na Pashi u cerkovnej porti .

Nw mo` povesc è wj doganyli na da~im, lwm è <mzavadzal uglyd kotri o~ivisno mala medzi svo<mapajta{kami, preto è od kedi lwm pri{la do valalu v{emala daco nove ukazac ~i vipripovedac, ta {e zbegovali donwj poopatrac yki ma ~ati, pantl<ki, spodn< {mati i co u`dziv~ata skrivax yk tajni svojogo priberany.

– Poko{tujce, su{edo, yki vidumni pokera< napeklana{a Xlka – hvalwla {e wj mac, a vec {e znalarozpripovedac yk tam od [vabicoh nau~ela i v{el<ykimustri vi{ivac, nw lwm po kriìkoh i polnwne, alw ilancu|ki, i okreme co{ka co {e vigvarylo prez pozberani}ambi: na toledo dzirkovanw.

– U` x }azdiny u~i {ic na ma{ini! – gvarela macsu{edi das o rok-dva yk Xlka sluèla u Veprova~u.

Xlkovo pajta{ki v{e ~astej{e nagadovali è {evona viroytno nw vraci do valalu, è hto zna ~i {e tam nwoda i to za [vaba! Ta {e vec dalwj nagadovalo è co budze

200

zoz vin~anqom, bo, zna {e è [vabi hristiynw, alw nw takiyk mi, ta na{ panocec nw zosce mlodyta povin~ac, a tam xviroytno nw zosce <h panocec vin~ac, ked {e nw prekresci.Taki kojdzeyki {pekulaci< bulo polno, alw n<hto n<~ to~nenw znal. A` an< tedi ked {e, dze{ka nayr, Xlka vraceladomu i vecej, ~ulo {e, an< nw pojdze do Veprova~u. Ked {ewj dahto daco pital o tim wj sluènx, vona lwm skrivalao~i, a su{edom, co ~astej{e dohodzeli do n<h, bulo ysne ètoti o~i viplakani, bo skoro v{e buli ~erveni.

Wdna z tih su{edoh co nai{la na Xlku yk pla~e opar-ta na steblo rozko{nej mladej yblonqki, bo im zagradibuli wdna kolo drugej, bula Ferkova mac.

– Coè, Xlko, coè pla~e{? – ozvala {e }u dziv~ecu.– N<~, n<~ – probovala zagvaric su{edu Xlka, nasilu

{e o{mihla i z fartuhom, yk ked bi wj mu{ka ulwtla dooka, poscerala slizi.

– Y ci lwm scem pomo~i – nw odustavala od be{ediFerkova mac, alw Xlka na to lwm ~e`ko zdihla:

– Ked mi Bog nw pomognw, n<hto mi nw moè pomo~i!Po{acovala su{eda Xlku, oblapela x, pritulwla }u

sebe i ohabela naj {e na wj per{oh dobre vipla~e.Takoj xtre rano, stregla Ferkova mac za Xlkovu

maceru, ta ked {e ista ru{ela do utrin<, i vona vi{la zkapurki:

– Su{edo, pojdzeme vwdno – ponukla {e wj.Dva èni {e vwdno i vraceli zoz cerkvi i togo ve~ara

u hi`ki na boku u Ferkovim obiscu dlugo {edzeli dvamaceri i viplakana mlada dzivka. Ked {e u poznih godzi-noh rozhodzeli, na kapurki {e Ferkova mac, i|e razozvala:

– Ked {e budze{ po~itovac, budzeme i mi tebe. Nwbudze{ banovac, ver.

Takoj tej per{ej nwdzel< per{iraz ogla{ovana mladapara: Ferko i Xlka.

I ~udovali {e lxdze, i nw, ta dobre o{acovali imlodiy i molodu, a pod svadzbu pripatra~oh bulo yk n<}da.

201

Svadzba nw bula hto zna yka vesela, mloda bula barz smutna,a kolo nwj dva sva{ki nw dali n<komu do nwj dojsc. Samizoz nx {icko kon~eli, sami x i za~epeli, i viprovadzelido hi`ki na boku dze za mladih buli porihtni dva poscel<,orman, kredenc i stol z karscelymi. O tih dvoh poscelqoh{e pripovedalo wden ~as, bo to nw bul obi~aj è bi mlody-ta spali na okremki. Doma{n< o tim buli ciho, ta ipripovedki pre{li.

Tak po~al Xlkov malènski ìvot. Vona na sebeprevàla starosc o Ferkovi, a o {ickim drugim {estarali doma{n<, dopu|uxci wj {lwbodu robic kelqo {ewj scelo, nw naganyxci x n< na co vecej. Xlka za{ lwmpatrela priobric daco do obisca, ta kly}ac sir yk conau~ela u [vaba, ta mucic maslo i z nqogo pravic krasnifurmasti falatki, to bula wj robota. U obiscu {epo{vidko vidzelo è scigla nwvesta, bo {e kvece zyvelo iu oblakoh od ul<ci, i vi{elo zoz strehi pod konkom, ipravelo cifrovani {oriki u zagradki u predn<m dvore.Ferko v{e bul na pomoc svowj nwvesti. Vona pilnovalazapo{l<c go i pohval<c ked bi {e mu daco udalo, a ked wjstap{al zombulqki, abo poscinal z pal<~ku ruì, probo-vala mu mirno potolkovac è {e tak nw robi.

– Nw mo` tak! – ponavyl wj rozkazi i {meyl {e, {meylradosni Ferko. Nwodluga bulo vidno è {e mlada paraponovi, ta {e vel<m le}inqom baxs krucel pod{mihovaco,a dziv~ata {e do{eptovali:

– Na kogo budze zdabac Ferkov sin?I naisce, narodzel {e sin. Kolo polo`n<ci hodzela

lwm mac i {vekra bo, gat, dzecko {e narodzelo v~as, ta nwdopu|a è bi drugi dohodzeli, nw natelqo è bi mu z o~ nwspadlo, alw è take malx~ke, narodzene na sedem me{aci,nw za patrenw. A` i kumovo nw pri{li no{ic wsc poklydzecko nw napolnwlo dva me{aci, a ked go vidzeli, nw moglinw pripoznac è yke to krasne i napredne dzeco bulo. Nwlwm è bistro patrelo na {vet zoz tima svo<ma belavimao~kami, alw u` i navelqko gurkotalo. Ta, ked go vlwce

202

vino{eli u ko{are pod ~ere{nx, a vono nacagovalo ru~ki}u ~ervenim plodom, {icki dzeci zoz su{edstva {e zbego-vali bavic {e zoz n<m. Dzecku n<~ nw hibelo, mal tri babi:Xlkovu macer, Ferkovu macer, alw i jogo babu, a ti` telqoi d<doh. Xlkovo braca i {estri u` mali vek{i dzeci, tamali Ferkov sin mal polno bratnykoh i {estrin<ci,kotrim {e mogol radovac po calim dnx i n<}da mu nw bulodopito, i n<}da nw bul sam.

Xlki [vabica, dakedi{ny }azdiny privezla yk pri-dani novu {ivacu ma{inu, be{telovanu zoz Bej~u, zozAdlerovej fabriki i Xlka {e kolo dobrogo dzecka i pomo-ci baboh, lapela {ic do valalu. Ferko {e nw barz zatri-moval an< kolo svowj èni, a an< kolo sina, kotri go, takimali, zbunqoval, okreme ked go Xlka doj~ela, abo pre-vivala. Kratki ~as mu {icko kolo dzecka bulo intere-santne, a vecka {e znova volwl bavic zoz psom, begac za plat-nynu labdu, drapac {e na golubarn<k, pla{ic kuri po gnox.Po{vidko umar d<do, vec i baba, Xlki bulo milo èdoìli praunuka i buli poce{eni è max na{l<dn<ka, alwwj v{e ~e`{e bulo merkovac i na sina kotri rosnul i begalpo dvore i na Ferka kotromu {e n<}da nw znalo co zvityì.Yk starel, rozum mu nw dozreval, alw mu celo slablo, ta go nwsluèlo yk von zviknul. Ta ked raz pri{la tre{ka do obis-ca, a Ferkovi {e to barz pa~elo, rovno {e krucel kolo nwj.Hlopi zoz n<m po~ali pravic franti i nagvaryc naj pravidayki fi}l<, a na koncu go nagvareli i naj {e vidrape nabradlo. Ked Xlka vidzela dze {e Ferko vidrapal, rozbegla{e è go zastanovi naj nw sko~i nagn<vano kri~aci nahlopoh:

– Von durni, alw vi {alwni i zli! – alw dok dobegla,Ferko u` sko~el. Dnymi go dopatrala polamanogo u pos-cel<, a yko{ u tot ~as i {vekor {e pohorel. Ferko vecejn<}da nw stanul yk {vet na nogi, ta go Xlka od rana klad-la na plwceni karscelq pod konk, u htorim godzinami{edzel, a ked trebalo pomagala mu dojsc }u stolu, lwbo dozadnqogo dvora, ked mu bulo nu`da. Od {vekri, u`

203

ustarenej, nw barz bulo pomoci, ta Xlka nw znala coper{e.

– Dzivko moy – nw raz wj gvarela {vekra – naj ci Bogzaplaci na tim co {i nam dala. Naàlq, nw moème cipomognuc no{ic tvoj kri`, lwm ci moème poàdac najvitrima{ do konca z tim nwborakom i z tim ~adom co nasobradovalo za ìvota.

Ked {vekor umar i ìvot u {vekrovim celu {e poma-li ga{el. Wdnogo dny povolala unuka:

– Naj ce baba, ~ado mojo, poblagoslovi i naj cezamodl< è bi {i po~itoval macer i oca svojogo.

Xtredzenq umarla.Xlka ostala sama, zoz wdnim nwborakom i wdnim i|e

nwdorosnutim sinom. Ferko v{e barèj zavi{el od nwj, amladi sin v{e barèj bul àdni {veta i àdni rozmahnucnwvidl<vi kridla kotri mu rosli. Xlka nagadovala è xvon godzen po{vidko ohabic. U {koli, na godzinoh, hlapecbul taki bistri è u~itelqovi bul podbo~n<k. Ked trebaloutverdzic toto co {e u~elo, jogo prevoloval, ked trebaloporihtac daco nove, ti` {e na nqgo mogol zlwgnuc. Alw,prave toto po~alo zavadzac drugim {kolyrom, a okreme timkotri {e nw mogli pohval<c an< zoz znanqom, an< zoz krasnimspravovanqom. Nw raz mu rozbili tabl<~ku, a poznwj{enarokom vivraceli fly{o~ku zoz tintu ta po~urela poteki, abo kn<`ki.

[icko toto bi mu an< nw tak ~e`ko pripadlo yk toto èmu {e, ked {e vracal domu zoz {koli, brandà dzecohvidri`nqovala:

– Ferkov sinu, trima{ suknx macerinu!Ked vidzeli è go to ukvilxw, a` vec postali i|e

bezo~nwj{i:– Yki ocec taki sin, yki ml<nar taki ml<n!Abo i|e gor{e:– Ocec durak i ti durak, obidvome duraci...A ked hto{ka vipripovedal yk Ferko raz na{ol penw`

co go Xlka {porovala i vidzel na n<m narisovani voli ta

204

ih povi{trigoval i bavel z n<ma tak è ih “vodzel” po smu-goh na partku yk po dragi, vidri`nqovanw postalokonkretne:

– A ~ijo to volki na stolw, Ferko z no`n<~kami ihkolw!

Daskelqo raz u~itelqka zastala hlapca uplakanogo naduprepascenima kn<`kami i stvarami za {kolu. Naostatkunadumala i po{la do Xlki poradzic {e co bi najlwp{ebulo zrobic:

– Ked mace mo`l<vosci poslac go dalwj na {kolovanw,bulo bi najlwp{e – radzela vona Xlku. – Tu go dzecizadùbu!

Pozberala {e Xlka i po{la do paroha na poradu.Paroh bul upoznati zoz wj obstavinami i obecal è napi{epismo vladikovi i opita {e co bi {e u tej nagodi daloporobic. I odvit scignul: ve`nx go do cerkovnogo inter-natu, ta ked {e ukaè dobri, vecka {e moè vi{kolovac zapanoca, abo daykogo profesora u cerkovnih {koloh.

Scisla Xlka macerinske {erco, stanula pred `veratko,pred sobu vidzela ozbilqnu ènu na kotru {e bolycoo{mihla zdogaduxci {e na hvilqku na svox mladosc, ta samasebe ponakazovala:

– Nw narodzela {i go pre sebe, alw pre nqgo. Ked go da{Bogovi, moèbuc ci von lwg~ej{e preba~i. – Z tima dumka-mi vracala nazad do du{i slizi kotri {e wj ciskali ugarlw.

Yk Xlkov sin po{ol z valalu, vona ostala lwm zozsvox ma{inu i zoz Ferkom kotri z rokami postaval v{ecih{i i zmiren{i. Skoro è wj bulo milo è w nw sama utim svo<m samotnim ìvoce. Dok vona {ila, von lwm tupopatrel abo na dzveri, abo na oblak, vona mu pripovedala osvo<h pocerpanqoh pre sina i pre zawdn<cku budu~nosc. Ykked bi {e konw~no zmirela i pomirela è {icko takmu{elo buc, a Ferko Nwborak {e wdnogo rana nw prebudzel.Na jogo hovanw i|e i dosc lxdzoh pri{lo, nw telqo rodzi-ni, kelqo lxbopitl<vi kotri sceli doznac yk {e Xlka

205

budze spravovac. Vel< {e ~udovali è yk barz plakala zamuòm, alw bulo i takih co pohopjovali è to vona nwpla~e za n<m, alw za svo<m ìvotom. Najbl<z{i x ce{eli ykznali:

– Hto zna preco to tak mu{elo buc. Ma{ sina, naj civon budze pot<ha.

I naisce, sin wj bul velqka pot<ha. An< rok posleFerkovej {merci Xlka {icko rozpredala, lwm {ivacuma{inu podarovala wdnej dzivki kotru le}inq ohabel keddoznal è w samodruga, i po{la. Dahto gvarel è robi ykslu`n<ca u na{im vladi~estve, bo tam v{e wst roboti zavredni ènski ruki, okreme ked su shopni i znax {ic,vi{ivac i ukra{ovac, nw lwm reverendi, alw i vel< ru~n<ki,parto~ki i firon}o~ki po cerkovnih prostorijoh {ircomvladi~estva.

Znaxci è {e Xlkov sin barz dobre u~el i è mu macjogo bula z n<m yk podpora, ~udovali {e lxdze è odaskelqo roki, ked u` bulo {or è bi zakon~el, è nw lwmè an< wdno z n<h an< raz nw vidzeli u valalw, alw o n<h an<n<~ nw ~uli. No, raz {e ka`da tajna odkriw, abo {e lxdzepostarax rozri{ic x tak yk {e im vidzi najlo}i~nwj{e,ta {e i tajna o sudqbi Xlkovej i wj sina doznala: obidvo-jo ìx dze{ka u Nwmeckej, a Xlkov sin vecej nw maFerkovo prezvisko, alw yke{ nwmecke. Dahto dokazuw è {etak volali toti [vabi co u n<h sluèla Xlka u Veprova~u.

A i ked nw tak, o~ivisno è ~om lxdze tak pripovedax,bo ih ìvot pre{ve~el è {icko raz pridze na naplatu, tai na{o grihi i na{o dobri d<la.

206

O FARKA[OVEJ DOL>NI

Kerestur rovni, an< gori nwt, an< lwsi kolo nqogo nwzapametani, ta na tej rovn<ni najopasnwj{a ìvotinyir}a, ger~ok, mi{a, abo take daco co pravi ~kodi i takzagroùw ìvot vrednih parastoh. Nad tima rovn<naminadlwci dakedi dayki orel, ~astej{e ystreb, a i vraniznax napravic gn<zda kolo sala{oh, ta a` i na okra<skohvalala, rid{e i u samim valalw i zyri robic velqki ~kodibo {e lapax do kur~atoh, ka~atoh i gu{atoh co pa{u mladuyrnx travi~ku. Taku nwodrosnutu ìvinu napada i hort, tato bi bulo {icko prociv ~ogo {e lxdze mali boric è biza~uvali svoj mawtok.

Alw, slu~elo {e co{ka co ohabelo {l<d na valalskuistorix: hto zna odkadz i kedi do hotara priblukal {e yki{vovk. Tedi {e deràva starala lxdzoh obovyzac najbe{edux po madyrski, ta vovk bul farka{. Gadali lxdze èto mu{i buc è {e pricagnul za stadami ovcoh kotri, yk ipo drugi roki, priganyli xga{e naj {e napasax na scernyn-ki za poko{enim yrcom i ìtom. Lxdze to dopu|ovali, botedi i|e nw mali zvik gno<c svojo poly yk co to robeli[vabi, kotri {e yko{ isti ~as yk i Rusnaci doselwli tadzidze{ka z gornqogo ceku Dunax, a oba~eli è tam dze bulipasli ovci, a i|e barèj tam dze odpo~ivali i nocovali,dze bula ih torina, uroà< iducogo roku buli velqo lwp{i.

Spoyl {e tot farka{ i na statok co go lxdze mali posala{oh. Tam mu bulo lwg~ej{e dojsc do plwna. Za gorucihdnqoh lxdze ohabyli statok povyzani okolo sala{u, podba}renkami, a psi sala{ski buli dayki bojtare, abo a` itap{ijove, telqo è brehali yk opomnuce }azdovi naj vidze

209

vonka ked {e dahto nwpoznati pribl<ùw }u sala{u. Lxdzeper{e nw vidzeli co im za `virina taman< statok, alw ked`vir postala taka bezo~na è za wdnu noc naparatovala ~kodina vecej sala{oh, po~ali ozbilqni pripovedki. Wden vidzel~arnogo farka{a htori yk zoz franti sko~i na ovcu i zval< x,preku{i wj }a}or, drugi za{ tverdzel è farka{ {ivkasti,treci è w òvkavi. [icki {e zloèli è w velqki, a è wopasni, to u` bulo vidno po krevi kotra za n<m ostavala.

Znahodzeli {e }azdove yk znali: dawden a` stregol podbradlom, ta ked oba~el è {e farka{ pricaguw, palwlogenq, lyrmal è bi {e zbegli {icki z obisca i odognalinapasn<ka z vidlami i lyrmu. Do valalu farka{ an< raz nwza{ol, a sala|anw po~ali zve~ara zaverac statok do hl<vohi obihodzic ih z lampa{om daskelqo raz prez noc.

Xga{e, co kojodkadz priprovadzeli svojo stada dokeresturskogo hotara, vidzeli è nwt franti, ta è {emu{a dogvaric i podnyc daco i zanav{e o{lwbodzic hotarod napasci. Yk per{e, napraveli akl< za ovci, zbivali ihdo vwdna, a na ka`dim uglw akly straàrel po wden xgas zozokreme be{telovanima ov~arskima psami, kotri {e nw boystanuc do bitki an< zoz vovkom. Medzitim, ukazalo {epo{vidko è `virina bula valu{na za noc trom velqkimpsom roztargac }a}ri i rozodrec bruhi.

– Ked psi nw mogli odpla{ic farka{a, coè vec moùpastire?! – Bitkali {e lxdze.

O pu{koh {e tedi medzi obi~nima lxdzmi an< nwbe{edovalo! Straàreli z kiykami u rukoh, trimali psapri sebe, alw ked oba~eli è {e ovci po~inax znwmirenokormacac po aklx, è {e im pes po~ina zaplwtac medzinogi, poznwj{e a` i skin~ac od strahu, ciskac {e popod~ugi, vec i im nw bulo {icko wdno, ta ratunok glwdali usvowj kol<bki, za rozloènim ognqom, bo znali è {e `virlwm od plameny bo<. Mogli {e lwm nazdavac è ih na totzavod obkeruw, i è ~koda budze co men{a.

Tirvalo to tak dosc dlugo, ~kodi na statku {e{orovali, a nw na{ol {e {meli ~lovek stanuc vo~i

210

farka{ovi i odognac go zoz kiykom, vidlami ~i da~imtakim zoz ~im bi mu mogol konwc zrobic. Medzi timaxgasami kotri vipasali stada ovcoh bul wden mladi kotri{e priblukal zoz svo<ma ovcami na pasoviska yki dakedi,dok nw vikopani keresturski stari be}elq bulo tamalq }u@obra~ej gori. Volal {e Danko Gricov, lxdze gutoreliè w odkadz{ik spoza Dunax i è von wdini po calu nocstreè kolo svojogo stada. Kolo sebe mal dva velqkiov~arski psi kotri go tak sluhali è vwdno tvoreli takuohranu è to ozda i farka{ vidzel, ta jogo stado nwnapadal. Danko nw ~ekal na farka{a u svowj kol<bki, alw {ekrucel kolo torini, ogradzenx do htorogo ked ve~arnaganyl ovci è bi {e prez noc nw rozhodzeli, a toti co {edowli è bi lwg~ej{e vidvowl i podowl.

Ka`dogo rana prihodzel }azda po mlwko i pre~itovalovci. Danko bul mladi, ta tak povesc na nogoh spal kolotorini, a farka{ovi ozda bulo ci}urnwj{e pojsc klacovci tamalq dze nw bulo ~uc ~love~i pah, ta zadlugokeroval Gricovo ovci. Danko znal è {e farka{ pricaguwtak }u ovcom è bi mu vitor bil do noz}roh, a nw è bijogo smrod no{el }u ovcom. Bo ked ovci napahali èfarka{ prihodzi, takoj buli znwmireni, a ked bulma}arec medzi n<ma von reval i bil z kopitami do ogradi,ta {e i xga{e mogli znwmiric. Ked ih bulo vecej na gro-madi, udavalo {e im è zoz zapalwnima konaramiodpla{eli `virinu.

Pravdu povedzene, zyri i vlwce farka{ an< nw taknapadal na ovci, ozda sebe mogol lwg~ej{e lapic daykogozayca, prepilku, abo i sarnx, dzivu {vinx ~i wj pra{e!Druge bulo ked zw{en<, ked u` xga{e rozdumovali ~i rozber-ac torini i sel<c {e ka`di do svojogo valalu, lwm i|esceli vihasnovac ostatnx travu è bi }azdovi za{porovalipotravu, bo to trebalo mac velqo porihtanogo {ena pokly nwnaro{nw na yr nove pasovisko. Yk {e xga{e rihtali visczoz hotara, tak u hotare nwstavalo drugej dzivini z kotru {efarka{ mogol karmic, ta po~al v{e barèj napadac.

211

Xga~e buli z rozli~nih valaloh, a dawden z n<h n<}dai|e nw vidzel farka{a, ta valal~anw pu|eli glasi è {eto voni dogvareli sprevedac svo<h }azdoh. @e u stvari,sami klali i pekli baran~ata, abo a` i velqku ovcu. Abo è{e dogvaryli zoz daykima kupcami kotri sceli tunqo dojscdo mesa, a` {e verelo è {e tu robi o dogvarenej kradzi!O~ivisno bulo è barz velqo zvalwne na wdnogo farka{a, ta{icko ukazovalo è tu max umi{ani palqci i toti co bidojsc do lwgkogo zarobku. Pitali {e lxdze, yk to teraztaka napasc, a u tih krajoh {e nw zna è bi z farka{amibulo turboti. Bulo ~uc, alw yk dalwka pripovedku o timda}dze, lwm è nw i za Kerestur, è po zalydzenim Dunaxked tvarda ìma zi{li vovki zoz goroh, ta {e docagli dookra<ska dawdnogo valala, alw tak, vlwce, a lwm wden farka{è bi napravel telqo ~kodi?!

Kolo rozloènogo ogny, dze {e ve~arami ked u` cmotav{e skorej padala na poly, shadzali xga{e pripovedka {ev{e yko{ zakon~ela, yk {e otresc od farka{a. Dawdni z n<hgutoreli ̀ e u valalw wst lxdzoh kotri rozpoloèni prisc imdo pomoci. Od tedi kolo ogny z xgasami v{e bulo i daskelqohlopi z valalu, naoruàni z vidlami, {ekerami i lopatami.

Vec, raz wdnej noci, i mladi Danko {e zo~el zoz far-ka{om. Stal yk i zvi~ajno, na uhodze do torini, oparti naslup, ked odrazu, n<odkadz, an< n<~ nw za{u{ocelo, `viri-na prosto na nqgo, vi|irela zubi, vivalwla o~i kotri {e name{acovej {vetlosci i|e barèj ~ervenwli i zmur~ala nanqgo. Danko zamahnul z pal<cu, a vovk sko~el, zoz piskamihvacel pal<cu i z wdnim zamahnucom glavi vitargnul xle}inqovi z piskoh. Pes kotri dotly straàrel pri Dan-kovej pravej nogi sko~el farka{ovi do o~, z}rabel go zaklapa~ku z piskami i zmahnul. Alw, vovk bul porihtani i zwdnu labu zarval psovi pod }a}rom, krev {ikla i ked vovkodmahnul z glavu, pes skin~aci odlwcel dalwko. Drugi pesu` bul na vovkovim hribce, zaku{el mu do karku, alw vovk,vek{i od nqogo, rucel {e na hribet, i dok Danko kl<pnul,u` vovk bul tot co targal ìli na psovim karku. Pes

212

kvi~al, a Danko dotly z}rabel kolok zoz ogradi torini ivderel vovka po hribce. @virina {e zopla na dva nogi, razoglydla, odsko~ela besno mahaxci zoz svo<m dlugim~ervenkastim hvostom i odbegla do gu|avi. Drugi xga{epribegli i ked vidzel dva roztargani psi, ufaradlovanogoDanka, opitali {e mu:

– Kadzi po{ol, kadzi?– Idzce tamalq }u verbinkom, do nadu i {a{u! Do tej

dol<ni {e ucagnul...Lxdze buli porihtani, mali pal<ci na kotrih na verhu

bulo nakrucene klo~e nama~ane do lox kotri zapalwli i ztakima faklymi {e ru{eli za farka{om. Mahali voni zoztima pal<cami, zbivali {e do ~upara i lyrmali. Yk ked bisebe z ognqom i lyrmu ul<vali {melosc i odganyli strahkotri o~ivisno do n<h nagnal farka{.

Ostoro`no, alw ri{eno, pribl<òvali {e }u dol<nikotra bula ogradzena z verbinkami, {a{om i dikinqom.Pocerpali è ih prave u tej gu|avi `virina moèdo~ekac:

– Co ked visko~i na nas? – opital {e wden, o~ivisno ustrahu.

– Zapalqme totu gu|avu, {a u` w dosc suha, lapi {e! –zdogadnul {e hto{ka.

U istej hvilqki ka`di z tej dze{atki zlwknutih, alwri{enih lxdzoh, spu|el zapalwnu faklx, ta bovkli suhimetolki nadu, od kotrih {e ogenq dalwj {irel.

Lyrma, a vecka i ogenq pobudzeli lxdzoh z najbl<z{ihsala{oh i per{ih valalskih hiòh. Pribegli hto z ~im:dahto z}rabel vidli, dahto kosu, dahto a{ov, {ekeru ~imotiku, dahto lwm dayki kiyk, alw ka`de mal daco co gomoè ohran<c od farka{a, a z ~im moè istomu na~kodzicked pridze do zo~eny.

Glasi pogoni odgukovali nad zaspanim valalom, ~erykii ro{l<ni kolo dol<ni dogorjovali i u tim ognx i dimu ykprez zavisu dakomu {e prividzovalo è vidzi daco, tamalo-malo dahto skri~al:

213

– Tam w!– Kadzi?– Tadzi, tadzi! – ukazoval drugi, àdaxci è bi {e }u

nqomu zbegli co vecej i tak mu ~uvali strah.– Merkujce – skri~al odrazu hto{ka – vderi na nas!– Pu|ce psi!Psi zabrehali ked napahali `virinu. I ih bulo velqo,

bo dawdni z valalu privedli zoz sobu i svojo, ta dostali{melosci. Brehali, podskakovali i rozbegovali {e, a daw-den z n<h {e vracal skin~aci }u svojomu }azdovi.

– Lapaj go, lapaj!– Gotovi w!To naisce bula nwrovnopravna borba. Wden farka{, a

daskelqo dze{atki hlopoh. Jogo zubi i vi{l<skani konci vid-loh, jogo pazuri i nao{treni kosi i a{ovi... Jogo strah i bestel<h lxdzoh. Farka{ yk ked bi stracel naprym i nw bulodlu~ni kadzi sceknuc. Per{e beàl prosto, vec skrucel razna l<vo, vec raz na pravo. Spred faklqoh, yk ked bi bul daykivelqki zayc, scekal i podskakoval, a vec {e rucel do vodi.Zapl<val, a u noci {e ~ulo zvuki yk ked bi dayka velqkaìvotiny trepala na verhu vodi. Za n<m {e do vodi pu|eli ip{iska, od{melwni z jogo scekanqom. Dawden go scigoval,hvatal za labu, abo a` i uha, a farka{ bi lwm kedi-nwkedioglydnul glavu na bok ked po~uvstvoval è mu za hribtom daw-den zoz psoh, proboval {e za~iric i tak poglwdac ratunok. Tokratko tirvalo, ta odrazu obracel naprym, ozda nadumalsprevednuc psoh, ru{el {e bokom }u gaci. Psi {e na hvilqkuzbunwli, drobkali po vodi u mesce, a vec ru{eli za n<m. Lxdzez gaci nagadali co sce, è w nadumani vderic medzi n<h isceknuc, ta {e rozdarli na cale garlo. Kri~ali, lyrmali, a htoco mal u rukoh, zamahnul i z n<m plxskal po vodi. Dawdni goa` zarvali z koncom dlugokogo kiyka. Vec `virina popu|ela.V{e mu ~astej{e glava bula pod vodu, yk nad vodu. V{e kedodpl<val nazad od gaci dze mu z faklymi i vidlami, lyrmu ikiykami groèli lxdze, do~ekali go psovski zubi, a ked {evracal }u gaci o{tri konci vidloh, abo pe~aci kiyk. Vresk

214

lxdzoh, revanw ma}arcoh, be~anw ovcoh, brehanw psoh – {icko{e zmi{alo zoz plx|anqom vodi. A vec {e voda, tam dze muostatn<raz ogany~e vidzeli glavu z vi|irenima zubami i penuna piskoh, zmirela. Ked {e psi vraceli z vodi, fakl< u` dogor-jovali, a z vodi {e n<~ nw ~ulo, lxdze {e porozhodzeli.

Totu dol<nu od tedi Keresturci volali Farka{ovadol<na. Kolo nwj z roka na rok prihodzeli novi stada ovcohi novi xga{e, a pripovedka o velqkomu farka{ovi kotriuprekoscel calomu valalu, nw lwm tim co ~uvali ovci, {epreno{ela z kolwna na kolwno. Yk roki prehodzeli takfarka{ u pripovedkoh rosnul dok nw dostal dva meteridluìni, dok mu zubi nw postali dlugoki yk {abl<, a hvosttaki è mogol pozametac piyc z n<m. No, alw i o Dankovi,jogo {melosci i znahodl<vosci pripovedka {e {irela, ana pratkoh ka`di u~asn<k u tej odlu~nej bitki zoz pri-blukanu `virinu, pripovedal svojo vidzenw tej noci.[icko toto z ~asom dostavalo skazkoviti prikmeti: è toan< nw bul pravi farka{ alw sam nw~isti, è {e nw vibore-li z n<m lxdze, alw mu kon~inu zrobela dayka vra~an<na, aè Danko an< nw bul zvi~ajni xgas, alw dahto hto bulposlati totu vra~an<nu zn<|ic. No, zato, lxdze {e doisco-vali è Danka }azda vàl za svojogo, bo svojo dzeci nw mal,ta è go oènwl z bratovu dzivku, bo obidvome bracaàdali è bi im taki geroj ostal u rodze.

O farka{ovi {e vecej n<~ nw ~ulo. Z po~atku {e {ickico buli prisutni na dol<ni dze farka{ konal, zarekali èw mertvi, alw ked n<hto n<}da i n<}dze nw na{ol an< jogo celo,an< skorku, a` an< hvost, vec po~ali podozrivi pripovedki.Nwodluga {e i dol<na zmen{ala bo vikopani stari be}elq, atoti co zapametali totu pod<x znali zahodzic na visu{enilapo{i, {pirtac po mutlynki i po visu{enej èmi, glw-daxci {l<di yk dokaz o velqkomu farka{ovi kotri tam ìl.Go~ poprenahodzene v{el<y~ini na mesce buv{ogo mo~ara ipasoviskoh kolo nqogo na kotri i dalwj z dalwka prihodzelistada ovcoh, n<}da nw prenajdzeni an< lopov, an< drugi ~ascikoscan<ka kotri bi mogol potverdzic è farka{ tej noci

215

na tim mesce zabiti. Stari babi, ked {e spominala pogonaza keresturskim farka{om, {e ègnali i primahovali zglavu, è gat, nw treba to lwm tak opu|ic, bo o~ivisne è tonw bula obi~na `virina i è vona nw lwm tak nai{la doKerestura, è to mu{elo buc co{ka in{e, bo in{ak nw mo`potolkovac yk to è an< od tedi an< do tedi Keresturci nwmali bri}i yk z tim wdnim farka{om.

Keresturu ostala Farka{ova dol<na, a dlugo i|e, kedbulo ~uc è da}dze tak na vek{e nwstava statok, abo ked {eslu~elo è dahto nai{ol na roztarganogo psa, znali {enavracic i sumn< do togo è farka{ za{ lwm preìl i totugajku o kotrej {e u` teraz lwm da}dze u dawdnej hron<kispomina.

216

DQORDQOVA TORINA

O tim ~a{e u htorim {e slu~ovala na{a pripovedkahron<~are pi{u yk o ~a{e ked nw bul vikopani an< Velqkiba~ki be}elq, an< Stari be}elq, a o velqkej mreì Dunaj-Tisa-Dunaj nw bulo an< be{edi. Nwt zazna~ene an< è bi {edakomu pri{n<lo è take daco mo`l<ve. Kerestur bul odkedi pri{li Rusnaci do jogo hotara mo~arne podru~e, a tamna tim koncu valala co {e i nw{ka vola Medw{, htori {eprescera od Vodici ta po Fil<pov, a tedi bul dalwko odvalala, bul mo~ar. Ta<nstveni, opasni, vivolovaci i polnispokusoh, alw i groàci bo {e nw spravoval po lxdskihzakonoh, an< {e nw dal ~lovekovi podyrmic, alw bul takiykogo go Bog i priroda stvoreli. Preto i vivoloval yke{strahopo~itovanw pri lxdzoh: voni {e nw lapali menyc go,do nqgo uhodzeli kelqo im dopu|oval, pohopxxci è bi{icko druge bulo nwrozdumane. Yk {e menyli ro~ni ~asci,voda u tim mo~aru {e dzvigala abo spu|ovala, ta, ked bulomenwj vodi, grun~ki co za visokih vodoh buli lwm maliostrovka, postavali dlug{i pasma kotri lxdze navolaligredi, bo vipatrali yk ked bi buli z lxdsku ruku nasipani,a zdabali na dlugoki i mocni dreva kotri trimali zakricenad hiù do vwdna. Kolo tih gredoh roslo nadosc dikinx i{a{u, nadu i kaku, bulo tam i stari verbi i mladi verbovopruca, {icko popreplwtane u nwrozlu~nim bratstve z vodu.[icko roslo, co vodu lxbelo i ~ijo koren< nw gn<li u nwj.Ta, za{ lwm, smrodu bulo co {e, ked buli goruci dn<, {ireldookola, yk gorko-drapaci zapah {merci i gn<ca, nwstavany ioznova rosnuca. Bulo i taki ro{l<ni kotri {e konareli irozkvitali lwm vlwce, ked suhi plati bulo vecej, a bulo itaki co {e lwm pred ìmu stupyli, zreli i prividno

217

nwstavali, è bi {e z yru znova zyveli i z i|e vek{u upar-toscu prekrivali tot falat hotara kotri gutorel opre{losci calogo valalskogo podru~a. Velqki verbi,rozkonareni i rozkorenwni, naginali {e nad vodu i ma~alisvojo zginaci konari po wj poverhnosci. Vek{a voda umo~aru pravela svoj cek, ta bulo yk ked bi prez nx ceklarika. Na drevoh i u gu|avi, mo~ar bul dom vel<m ìvotinqomhtorih {e indzej stretnuc nw moglo. Gore buli pticovogn<zda, u stebloh okreme tih kotrim vik bul pri koncu, abou` zakon~eni, zvili svojo gn<zda glodare, a dolu gadi, àbi,ribi, koritnyvki i hto zna yki stvori. Kolo n<h svojo pros-tori rozko{no hasnovali ro< lwtacih, hodzaci, kotulyxcih i{l<zkaxcih insektoh i vodoèmcoh.

Wdnogo lwta, ked na Sejkoh u` èm pukala od su{i, bodi`d` nw padal dlugo, dlugo, lxdze {e darmo modlwli ivivodzeli procesix do poly – di`dù nw bulo. U mo~arelavki, abo gredi, hto u` yk gutorel, postavali natelqovelqki è {e pretvoreli do pasoviskoh. Valalski ìtelw itedi ridko kedi tam odhodzeli, bo {e kolo togo prostoruplwtli vel< pripovedki. Ridki na|ivitelw toti pripoved-ki potverdzovali z faktom è nai{li na falatki gl<nynihgar~koh, è {e pod nogami rozo{ali pacerki nwzvi~ajnejbelavej farbi, è im {e moglo najsc ardzavi falatki cozdabali yk ked bi buli ~asc noà, kopi<, abo a` i {abl<.Lxdska fantaziy, abo stvarnosc, nw zna {e ked {e koloda~ogo po~nx toti dva stvari preplwtac, navodzela nadumki è tam pohovane dayke vojsko, bo {e ~ulo è dahtovidzel yk zoz èmi stir~i co{ka take èlwzne, co mu{elobuc nadzivane na glavu, bo malo wj furmu, alw to moglo buclwm preto è bi pripovedka bula co stra{nwj{a. Yk i totao koscoh ~love~ih najdzenih tak, è vipatralo yk da~lovek umar na {edzaco.

Na tih lavkoh, togo roku, yk prej} noci na{li {e pejc~upori ovcoh. Odkalq voni pri{li, kedi pri{li, codumali z tim prihodom – n<hto nw znal. Za ovcami pri{lixga{e, mali psoh i ~ugi, alw an< psi, an< toti ~ugi nw buli

218

taki yki zapametali na{o stari z pripovedkoh yk buliper{i doselwnci pooblwkani ked prihodzeli zoz starihkrajoh. O wden ~as golwm daco z togo roztolkovane, go~lxdze nw be{edovali po ruski, alw ~lovek ~loveka porozu-mi lwm ked sce. Doznalo {e è toti lxdze i{li z dalwkazoz svo<ma stadami glwdaxci dze wst potravi za <h statoh, ta{e zastanoveli na tih gredoh dze pre vodu co z mo~ara nwcalkom vishla, mo` bulo najsc pa{i. Tu, tolkovali totilxdze, budu zoz svo<m statkom pokly <h }azdove nw najdukupca za n<h. A kupcoh u Keresture nw bulo, bo lxdze bulihudobni, a u su{i nw barz bulo mudro vàc statok kotromunw godni obezpe~ic potravi prez ìmu.

Ovci na lavkoh buli bezpe~ni, na ka`dej takej grediwden ~upor mal wdnogo xgasa, a von za{ nw mu{el pocerpacè mu poscekax, bo i sam lwdvo prena{ol dra`ku è bi ihna gredi pregnal. To xgasoh o{lwbodzovalo, ta {e ~uvstvo-vali è moù vodzic taki ìvot yki na drugim mesceviroytno nw mogli. Ovci na gromadi, }azda dalwko, a vonipravi panove nad stadom u kotrim {e lwgko zatraci nw lwmmale baran~e, alw i velqka ovca. [vidko {e voni pejcmezgvareli i zor}anizovali. Ka`dogo ve~ara pozbivali ovcina totu najvek{u gredu, ohabeli wdnogo-dvoh naj ih ~uvax,a voni mogli odhodzic do kar~mi, bo go~ yk {e ~e`ko ìlo,piyn<ci znali yk dojsc do pogarika, a v{e bulo takih cotot smyd znali vihasnovac. A xga{e rozko{ovali: dopenw`ka dohodzeli bo dakedi dakomu predali daykebaran~e, ta za vinko bulo, a wdno baran~e zaklac im od tel<hnw bulo problem. Ta bulo mesa i vina, a kolo takih {enazberalo i gudacoh i kojdzeyki nwzvi~ajni osobi.

Glad durkala na vel< valalski kapurki, ta ka`dodnqovegoscenw i napavanw nw moglo ostac nwoba~ene. Kolo xgasoh{e per{e po~ali motac valalski le}inw, a za le}inymi zlxbopitl<vosci, a i po nagvarki pajta{oh, kotrim za{ takitrud z pogarami vinka placeli xga{e, pri{li i dziv~ata.Kvi~aci i obavaxci {e, per{e ganqbl<vo, a vec skoroporydnw, tri-{tiri z baveny zabegli }u gudacom, a voni im

219

ponukali pe~enogo mesa, sladkogo vina, od ~ogo <h tvaripostavali ~erven{i, {mih ~astej{i, a pisn< glasnwj{i.

Medzi tima dziv~atmi najkras{a bula yka{ Febronka.Mac, }dovica, ~uvala x kelqo mogla, alw vona, krasna ykabula, zavidzela bogatim dziv~atom na rizovih i gatlaskihsuknqoh, krasnih pacerkoh i cifrovanih ~atoh u vib re no -va nih ~ulkoh. Ked {e opatrala do togo zamolgavenogo `ve -ratka co stalo u ~olw, okrugle, pripravene na wdnu maluladi~ku kotru wj mac, yk gvarela, mala na vin~anx, za nx xdru`ki no{eli, vidzela dva {vicaci ~arni oka, gustivlasi, oberva yk {nurki, l<ca kotri nw trebalo po|ipac èbi {e ~ervenwli i }ambi zloèni yk najkras{a ~ervenaruì~ka, bulo wj ysne ~om x na tancu vikrucax i najbo-gat{i le}inw. Alw wj ti` tak bulo ysne è an< wden z n<h xnw budze pitac za ènu – bo talu vona n<ykogo nw mala. Udru`tve tih daskel<h pajta{koh i nwpoznatih mladih xga-soh po~uvstvovala {e najva`nwj{a. [icki {e obegovalinalyc wj do pogara, a` oddrilqovali wden drugogo, lwm èbi }u nwj co bl<èj {edli.

[tirme {e xga{e zmenqovali hto pojdze do valalu, ahto ostanw merkovac na ovci, a lwm wden, yki{ Dqordw, v{eostaval z ovcami. I prez dzenq {e na nqgo pripatrali ykshopno zoz svo<m pulinom zagany ovci, yk go ovci sluhax i dokonca dny {e {icki pozberax na najvis{im grun~ku, a preznoc {e ~udovali yk von an< wdnu ovcu, an< baran~e nw stracel.Volali voni jogo vecej raz, alw von n<yk nw pristaval ohab-ic svojo ovci. Medzitim, raz pri{ol }azda zoz kupcom, taponeè jogo stado bulo najlwp{e {vidko potar}oveli:ostali nwpredati lwm wden baran i daskelqo ovci, telqo ̀ e biih moglo strepac do ko~a i odvesc do aklx è bi preìmeli,a nayr z mladima baran~atami zapo~ali {iric nove stado.Zadovolqni }azda ~uhal ruki i povolal Dqordy:

– Nolw, Dqordw, ked zme tak dobre potar}oveli,zasluèli zme {e dakus pove{el<c.

Nw barz {e i{lo Dqordqovi, alw, trimal, naj vidzi vontih lxdzoh i tot valal o kotrim jogo pajta{e pripovedax

220

nwzvi~ajni pripovedki: ̀ e u n<m {icki hiì na bilo obilwnia z ~arnim obcagnuti, è valalski {ori prosti, è lxdzemirni, lwm {e im vistupxx z dragi ked voni prehodza, è go~ih nw rozumy starax {e im co lwp{e potolkovac ked {e maxdaco pitac. A poneè bul mladi, bulo mu interesantne i totoo {umnih dziv~atoh kotri kra{nw {pivax.

Po{ol Dqordw z }azdom do valalu, vo{li voni dokar~mi zoz zaklanim i odartim baran~ecom, ta takojkar~marki rozkazali naj im go upe~e na calo. ]azda, vec,pital vina za cale dru`vo i ked {e dru`tvo rozve{elwlo,nai{li i valalski le}inw, {tirme-pejcme, a nwodluga itri-{tiri dziv~ata.

Ked Dqordqovo ~arni o~i stretli Febronkovo, bulo muysne è tot valal vecej n<}da nw godzen zabuc. Co{ka {e mupod rebrami zakormacalo, u àludku zatrepecelo, a dlan<{e mu po~ali zno<c. Ked go i|e jogo pajta{e namesceli{edzic na lavo~ku }u nwj, naraz tak zasmydnwl è pogarvina co stal pred n<m naraz vipil do dna. [icki {eza{meyli, bo von bul tot co tverdzel è nw lxbi pic, a}azda mu takoj nalyl novi pogar. [mih i pripovedanwpostali v{e glasnwj{i. Odkadz{ik {e tu na{li i gudaci,ta yki{ Ci}an gu{lyr pri{ol }u <h stolu i tak umilnozagral è {e Dqordqovi }ombovec zopar u garlw i poàdaln<}da otadz nw pojsc.

– Ka~mar, daj nam vina! – ~ul na daskelqo zavodi }azduyk kri~i, vidzel è teraz u` }azda {edzi pri Febronki, èi wj nal<va wden za drugim polni pogar, vidzel yk vonaper{e ganqbl<vo ma~a usta z vinom, a vecka u` {orov{evipiva. ûl i wj sladki glas kotri {e vivival ponad zvukismikovej orhestri, po~uvstvoval smutok, a vec {e mu uglavi zakrucelo.

Pri{ol }u sebe a` ked {e vonka za uglom vipovracal.Dakus toto nwpriwmne iskustvo, dakus ìmni nocni vozduhrozbatoreli go i von {ednul na lavo~ku odpo~inuc {e.

Kelqo tam odpo~ival, kelqo nw, lwm go naraz targlacihosc: zoz kar~mi vecej nw bulo n<~ ~uc. Stanul i po{ol

221

zakuknuc co {e stalo i vidzel yk ka~marka zameta, a ka~mardzviga karscel< i lavo~ki na stol è bi wj napravel mesta.

– Dze xga{e – opital {e Dqordw.– Po{li – gvarela ka~marka i skoro mu pred nosom

zavarla dzveri.Vracel {e Dqordw do svowj kol<bi na mo~arovej lavki,

lwgnul na rozprestarti ov~i skori, alw mu son n<yk nw i{olna o~i. Ked konw~no zadrimal, prividzelo {e mu è ~uwodkadz{ik dalwko ènski glas yk u rozpuki kri~i:

– Nw! Nw!ûl yke{ik hlopske regotanw, a vec n<~.Zaspal, a` ked slunko vi{lo, zobudzel {e. Glava go

bolwla i von takoj stanul. Nw mal vecej velqo ovci, ta{vidko obi{ol toto co ostalo od stada, zagnal ih barèj}u verbom, bo okolo trava u` bula spa{ena. Yk {e ovciprimireli, poglwdal hladok pod verbami, bo go glava i|ebarèj bolwla ked na nx, go~ prez kalap, uparlo slunko. Idok sebe glwdal dobri hladok oba~el è {e prez spu|eniverbovo konari co{ka celovew. Pristupel bl<èj i mal covidzic: na ìloh verbi kotri stir~ali gore, bo ostali nasuhim ked {e voda pocagla, lwàla Febronka. Kolo {i< wjbula {ilqka napravena zoz fartuhu, a wj i|e ve~ar ~ista icala {mata bula zalx{tana i roztargana.

Dqordw dzvignul Febronkovo celo, odkrucel wj zvyzkifartuha zoz {i< i odnws x do svowj kol<bi, ta x spu|el nabaran~ecovo skori kotri mu sluèli mesto poscel<. Zoz~uturu po{ol }u bistromu ceku mo~ara nabrac vodi i vra-cel {e, ta z nx poumival zabrudzenu dzivkovu tvar. Keddothnul tam dze wj visko~eli gir< vona zastukala i toDqordqovi bulo znak è w ìva, lwm zamlwta. Daskelqo dn<Febronka bula medzi ìvotom i {mercu, a vecka, kus-pokus, prihodzela na ~asi }u sebe, po~ala {e oglydac idopitovac dze w. Sama nw znala odvitovac Dqordqovi napitanw co {e zoz nx stalo, nw znala povesc an< yk wj meno,an< odkalq pri{la. Dqordw i|e ked x umival znyl zoz nwjzalx{tani {mati i spalwl ih, a oblwkol x do wdnej svowj

222

ko{ul< kotra wj vipatrala yk dayka ko{uly na spanw. Ked wjgoru~ka prestala, po~ala wsc, ta Dqordw pohopel è wj idzena lwp{e i è vizdravi. Napaval x zoz {viìm mlwkom i znadrobenim hlwbom, daval wj yblu~ka, gru{ki i bi{almikotri na{ol u hotare i kotri dozrevali u wdnim korcu ukuce jogo kol<bi, zakrival x ked po~ali duc vitri, zatikalkol<bku z konarami, nadom i {a{om, è bi co bezpe~nwj{eporihtal svoj dom za prihod ìmi.

U valalw {e ~ulo è Febronka tej noci nwstala. Kojcolxdze pripovedali, dawdni nagadovali è po{la zoz }azdomco tej noci mulatoval, to podkripeli a` i viyvi xgasoh cove~ar buli u kar~mi i toti valalski le}inw co vidzeli yk x}azda namesca do karuci. Alw smutna mac nw verela è bi {ewj wdin<ca nw odpitala od nwj ked ru{ala do novogo ìvota.Hodzela vona dlugo lamaxci ruki, dopitovala {e, modlwlalxdzoh co da}dze putovali naj {e rozpitax dze wjdzivo~ka, ta na ostatku a` od rozuma zi{la.

Dqordqovi {e n<hto n<~ nw pital, bo {icki znali èvon per{i po{ol, ta nw moè znac co bulo zoz Febronku.Von {e za{, tedi ked ridko odhodzel do valalu, uglavnim,lwm kupic muki i sol<, dobre ~uval da {e nw vireknw, è bivalalskim plwtkom nw dal nagodu ogvaryc dzivku, a lxbo-pitl<vih nw zvirlwl prisc viglwdovac do mo~ari. Znal èpravda nw zdogon< vinovatogo, a è {e }azda i drugi xga{eco tej noci mulatovali u kar~mi ~uvstvovali vinovatividzel i po tim è }azda n<}da nw pri{ol po toti daskelqoovci co ostali na torini. I ked ìma pri{la, i ked zavy-lo, von tam bul zoz Febronku u svowj kol<bi, zakruceni doceplih ~ugoh. Febronka {vidko nau~ela jogo yzik, a zabu-la svoj, yk co zabula {icko co {e pred totu stra{nu nocuslu~ovalo. Lxdze nw prihodzeli }u Dqordqovi, lwm z dal-wka vidzeli dakedi yk {e tamalq na torini viw dim, ta {ezgvaryli è mu{i buc è tot Dqordw ostal i è, viroytno{e nw ma dze vracic ked ostal ìmovac na torini...

O Febronki n<hto vecej n<~ nw pripovedal. O Dqordqovi{e i|e dlugo pripovedalo, bo takoj na yr valalski }azdove

223

co mali ovci priprovadzeli ih }u nqomu. Powdnali {e è biih ~uval, dowl, pravel sir i {trigal ih, a voni lwm pri-hodzeli raz do ti`ny po {icko toto. Tedi {e u Kerestureovci zapateli na vek{e, bo lxdze oba~eli è ked Dqordw zn<ma xga{i, z n<h moè buc hasnu. ûdovali {e yk to vonwden {icko postar~i: i ~uvac ih, i do<c, i pravic kislemlwko i sir... Alw, poneè {e do takej roboti nw rozumeliyk co {e rozumeli <h davni predki, ohabyli go na mire. Nwbulo im ~udne an< toto è Dqordw od tedi na mo~aru ostavalka`dej ìmi, a ked u` zdobuli doviriw do jogo shopnosci i~esnoti, an< im to nw zavadzalo. Toto mesto navolaliDqordqova torina. Stari Keresturci bi vam i nw{ka mogliukazac kadzi bula tota torina, a dawdni a` gutory è i teraz,ked {e prez totu ~as hotara prehodzi vnoci, na lavkoh kotriostali od ~asu ked tam bul mo~ar, mo` vidzic ked me{acpolni, dva {ivo-belavkasti cin< yk trepeca u ceplih nocoh,dzvigax {e na meter nad èmu, prehodza {e yk dayki vityzzoz svox damu, ciho i dosto<nstveno. Dqordqovo menozapisane i do hron<ki Kerestura, a Febronkovo, vwdno z jogomenom do tej pripovedki.

224

@OBRAÂ GORA

Preco {e tota nwvelqka ~asc hotara pod povalynimVisokim mostom, ked {e idze be}elqom do Veprova~uta {e z gaci spu|i na l<vo dolu, vola @obra~a Gora~e`ko roztolkovac. Toto “òbra~a” i|e yko{ mo`vicagnuc zoz pripovedkoh i davnih pametanqoh, alwtoto Gora – n<yk. Bo, to an< nw gora, a` bi {e lwdvomoglo povesc è w dayki bre|ok, è w lwm wden nwvelq-ki falat èmi na tromedì Kerestura, Veprova~a iFil<pova, kotri n<hto nw oral i nw kopal, ta na n<mrosli yki{ ~eryki i ri`ni travi, nw ru{ani i nw sci-nani. Wden ~as {e na nx shadzala mlade` co scelasvojo preslavi Per{ogo may, {kolskogo rozpusta abodaykej takej nagodi, otrimac dalwko od o~oh lxbo-pitl<vih valal~anoh. Tam voni znali a` i {atorirozopinac, ta i kotl<ki varic. A znali {e i daykipari umknuc è bi {e nwzavadzano prepu|elimedzisobnim n<`noscom, ta ked bi ih odkrili ribareco i{li co dalwj od galajku kupa~oh lapac ribi, vecbi poganqbena dzivka pla~uci scekala, a za nx do pasagoli le}inq. Zdogonwl bi x a` bl<zko pri {lajsu, bo{e vona tam u` zmirela i poganqbela è po wj vipa-trunku godni vidzic kupa~e o ~im {e to robi, ta bi {ez o{mihom prepripovedovjovalo yk tam totu i totu ztim i tim vlapeli na @obra~ej gori.

Moèbuc to lwm Keresturci, àdni goroh i lwsoh,kotri im ostali u pametanx, poàdali mac golwm ufantazi< dayku goru – ta x sebe vidumali znaxci è nwpridze na rozum ka`domu preverjovac co to. A precoòbra~a, o tim bi u` moglo buc be{edi, mo` wdno -

225

stavno povesc è to mesto dze {e shadzax òbraci. Toim take yk mesto shadzany posle obihodzeny trohvalaloh, dvoh tedi preva`no {vabskih i wdnog rusko-go, dze mogli na mire poprepatrac co im naspu|ovalimiloserdni lxdze od kotrih òbrali, abo kotrim{pivali. Abo i toto co sebe sami naspu|ovali ked imbulo pod rukami, ta zakon~elo u mehu ~i torbi, a }azdago posle daremno dnymi glwdal po obiscu i bitkal {edze mu, a dze mu. Ta vecka voni toti svojo zarobkimedzisobno prepatrali i ~erali, uputjovali wdnidrugih yk bi z togo vicagli co lwp{i hasen. Viroytnoè to bulo i mesto <h poradi pred rozihodzenqom dotih valaloh, a i mesto planovany kadzi dalwj, zavisnood kalendra va{aroh, piycoh, abo velqkih {vetoh.

Toto mesto medzi dvoma vojnami, a gvary è topo~alo i|e u Per{ej {vetovej vojni, postaloshodzisko ri`nih sceka~oh od zakona. Od togo kotri biih {trofoval pre ri`ni potupeny, najskorej kradzi,bitki, ta i zabojstva... Za{ lwm, najmasovnwj{i sceka~ebuli toti od vownih vlascoh kotri lapali tih co {ezrucovali z uniformoh, zato è nw sceli isc zabivac,abo u strahu è budu zabiti. Takih lxdze volalilov}o{e. Yk {e vojna, gevta Per{a {vetova, bl<èlakoncu, tak tih lov}o{oh bulo v{e vecej, ta gvary è {ewden ~as telqo nazberali è znali uhodzic do valalu ykdayka ~eta, è na wden zavod a` i yku{ zastavu no{eli.U valalw bulo predstavitelqoh vlasci, alw {e voni, bobuli mocnwj{i, a dawdni zatrimali oruìw kotre maliyk voyki, od àndaroh nw bali. @andaroh bulo u valalwlwm daskelqo, ta im nw prihodzelo na rozum zraòvac {ez tima co u` sami sebe postaveli nad zakon.

Valalu ostalo lwm buc ciho, stupyc im {e z dragi,patric co menwj {e stretac z n<ma, a ked bi {e slu~eloè toti isti od dakogo vàli daco powsc ~i popic, nwvredzelo {e bun<c, abo udavac ih, sprocivjovac {e im,mogli {e lxdze lwm medzisobno skarìc.

226

U Keresture {e velqki kradzi tedi nw slu~ovali~asto. To skorej bulo tak è ked z obisca vinw{enipirna}i, abo dayki statok, znalo {e è to tolvaw copri{li z okolnih mestoh. Valal mal mocnu samokon-trolu, ta yj tomu za kotrogo bi {e odkrilo è lxbilxcke. Lxdze buli velqo hudobnwj{i yk teraz, alw zatoridko dakomu padalo na rozum svojo hudobstvo nadopol-nqovac zoz lxckim zarobkom. Bo, ked bi stracel totowdine blago co mal, svox ~esc, vec bi mu n<yki }azda nwdal zarobok, an< z risu robic, an< slugovac, an<bire{ovac, a hudoba in{ak nw mogla pretrimac {e, lwmbuc vredni i ~esni. êsni i vredni mogol rahovac èrokami budze robic u istogo }azdi, a taki mu{el buc itot co mal lwm wdnogo kony, ta mu trebalo spragovac {ez daskim co ti` ma lwm wdnogo kony. Dru`tva kotri {epravelo za robotu pri ma{ini za tla~enw, za nabivanwhiòh, za vek{i roboti kotri vimagali zverjovanw~loveka na ~loveka, ti` mu{eli zazberovac takih cosebe wden drugomu mogli veric.

Nw pameta {e è bi taki krado{, tolvaj, yk {e totedi po madyrski gutorelo, mal dakogo u valalw kotri muprepatrali i ukazovali dze co moè ukradnuc. Zvi~ajnovoni sami mali svo<h ve{tej{ih ~lenoh co vizitiralipo valaloh, tak è znali prisc na piyc, abo na va{ar,dze bulo mo`l<ve vidzic co hto ma na predaj, yki statok,na ykih konqoh pri{ol, ta {e vec takogo }azdu co maldaco lakomne provadzelo i vec bi porihtani krado{epri{li, zvi~ajno vnoci, a bome bulo slu~a< è pri{lii po bilim dnx, ta ked bi {e oduperal i nw dal po cokrado{e pri{li, bulo a` i zabojstva.

Pameta {e yki{ik {tiroh bratoh zoz Parabutx èpri{li po kon<, ta }azdu na{li na polx na Veprovackej, ykore, jogo podòbali è go vec me{acami l<~eli, a kon<odvedli. @andare z valala nw mogli n<~. Lxdze {e nw mogliodnyc od n<h, ta na sala{oh bire{e z kri`nima drevamizakladali dzveri do hl<voh, a voni za{ lwm uhodzeli, i

227

vivodzeli kon<. Wden ~lovek ked ~ul è {e co{ka slu~uw uhl<ve vi{ol, a yk vihodzel ta hvacel klx~ku z kotru z brad-la cagal slami ta taki od{melwni pristupel }u tolvajom awden mu hvacel totu klx~ku i zadzal do nqogo. Tak go, zklx~ku u bruhu na{la èna i dva dzivki ta povolalisu{edoh zoz najbl<z`{ogo sala{u i vec {e napravela velq-ka pogona za n<ma. Tedi {e na n<h pozberali i àndare zdrugih valaloh, a i {mel{i lxdze. Ked su konw~novlapeni, bo {e spoyli ta kradli i indzej, skoro v{e lwmkon<, odvodzeli ih stotki kilometeri dalwj i predavaliih, ta z togo penwù ìli, a` mulatovali, vecka sud bulstrogi i osudzeni su, vek{ina, na doìvotnu robix.Najstar{i, glavni, zato è {e dokazalo è nw lwm pobil,alw i zabil dakogo, obe{eni. Hto zna, moèbuc i toti bracadakedi prebuvali na @obra~ej gori, tam planovali, ota-malq odhodzeli kradnuc.

No, u` yk tam bulo, glavne è tota @obra~a gorabula poznata, vipatra, vel<m z vonka valala, a` i bar-èj yk tim u valalw. Valal {e za nx barèj zaintere-soval a` ked {e slu~elo co{ka co mu obracelo uvaguna toto mesto.

U valalw {e rihtala svadzba. Odavala {e yka{ Makrenka,{umne i osetene dziv~e, za ykogo{ Ferka co go mac vodzela docerkvi, od dzecka, nw hodzel z drugima dzecmi, bo go oddrilqo-vali. Ked virosnul, ta i da scel nw mogla go pu|ac do }azdin<,bo bi go mlade` vidrilyla. Von {e i najbarèj volwl sambavic, vlwce zadlugo, u` taki lompov, {edlal prut yk daykogokon<ka, podskakoval, rego~al i bil z batogom, a tak ̀ e bi {e zan<m kurelo po dilqove. Vìme v{e daco strugal z bi~akom comu ocec kupel na va{are. Ked go raz mac ohabela doma samogo,na{ol pod gredu yki{ paperi, tak {e mu pa~eli volki covidzel na n<h è ih povi{trigoval i porozladal po stolw. Taèna, mac jogo, ked pri{la, lapela {e za glavu:

– Ferku, sinu moj, ta co {i porobel. [a dva fer-tal< èmi zme mogli kupic za tot penw`. To penwì, nwvidzi{?

228

No, ta, za takogo mlodiy x sceli rodi~i dac.– Mamo, yki to mu` budze – plakala Makrenka.– Golwm nw budze{ gladna i gola i bosa, von wdinwc,

{icko jomu ostanw, a ti budze{ }azdiny u obiscu i zoz{ickim ti budze{ bajla}ovac. – Tak ce{ela macMakrenku i ukazovala wj yki wj kabat buduca {vekraposlala.

Oblwkla {e wdnogo ve~ara, Makrenka, ked rodi~ipospali, do togo kabata, i naisce, taki krasni {matin<}da nw mala na sebe. Vi{la taka pribrana, u bar{onxvi~esana do lwtnej noci. Me{ac o{vicoval wj rodnivalal, ul<~ku u kotrej {e od dzecinstva bavela zpajta{kami, dragu }u be}elx na kotru vi{la.

Vec {e po gaci ru{ela }u {lajsu. Voda oprez nwjsu|ala, padala i pripovedala o tim yk {icko prehodzi,yk n<~ nw mo` vracic. Podumala visc vo~i tomu ceku,ru{ela dalwj, dra`ka na gaci bula v{e menwj vi}aèna,rosa po~ala vlaìc travu kotra wj laskotala sklwn~kinad cipelami, a vona lwm i{la i i{la, dok na me{aco -vej {vetlosci nw vidzela visoki most. Zastala nahvilqku, a vec odlu~no, po{vid{ano, vidrapala {e nanqgo, pri{la na stredok, nagla {e, a vec lwmprekro~ela wdnu nogu, druga {e sama prerucela prej}ogradi i vona spadla do cmej vodi.

Ked pri{la }u sebe vidzela daskelqo osobi u cmotiyk {e naginax nad nx i tak pravy cinq è x me{ac nwo{vicoval. ûla glasi, alw slova nw barz rozpoznavala,bula mokra i bulo wj ìmno. Wden {e nagnul nad nx,gutorel co{ka i ked vidzel è go nw rozumi, sam po~alrozvyzovac sukn< na nwj.

Makrenka probovala ozvec {e, dzvigala slabi rukiè zatrima na sebe {mati kotri wj zrucoval, alw vonpredluòval i vona nwodluga ostala gola. Svidoma è wo{vicena z me{acom, i è {e {icki prisutni hlopi, abulo ih golwm dze{ecme, pripatrax na nx, scelasceknuc, nwstac.

229

Tot co x zoblwkol prinws yki{ pokrovec i okrucelx do nqgo, lwgnul kolo nwj i vona {e nwodluga prestalatresc, zmirela i zaspala.

Zobudzela {e nw od slunka kotre vi{lo, alw od kor-macany osoboh ked stavali, nacagovali {e, vika{lqo-vali. Vidzela svojo {mati poprescerani na ~erykohokolo, popatrela na pokrovec u kotrim bula okrucena, avec na ~elwdn<ka kolo sebe. Von {e zobudzel, o{mihnulna nx, vecka stanul, po{ol }u wdnej zajdi i z nwj vinylyki{ voycki pantaloni, ko{ulx i remenq, dal wj i z}estom, znova {e ozdzivaxci tak è vona nw rozumela,ukazal wj naj {e oblw~e.

Pobrala Makrenka toti {mati, za{la za wden ~eryki ked vi{la spoza nqogo bula oblw~ena yk hlop, lwm wjna glavi buli var}o~i.

“A bar{onq?” – podumala – “straceni u vodibe}ely”.

Isti ~elwdn<k wj dal yku{ husto~ku kotru vonazavyzala na glavu i popatrela tam dze kolo ognydaskelqo hlopi pekli slan<nu. Zapahlo wj, a wj u` poz-nati pri{ol, dal wj pal<~ku na kotru zdzal falatslan<ni, i odvedol x }u ognx. Yk nacagla pal<~ku zozslan<nu, vona po~ala {kvir~ac i o kratki ~as z nwjpo~alo odkapkovac. êlwdn<k wj dodal falat hlwba ivona masc zoz slan<ni po~ala zberac na hlwb.

Tak po~al novi Makrenkov ìvot. Kabat, bluznu ifartuh pozberala zoz ~erykoh i rucela do vodi. Ked {efartuh zakva~el za ogradu {lajsa {lajsar go vinyl i dalyvic do valalu, bo {e pre~ulo è Makrenkovo rodi~i povalalw glwdali svox dzivku. Yki to pla~ i smutok nastalked priyli dokaz è {e <h dzivka rucela do be}elx?!Buli si}urni è {e zadavela, dnymi pohodzkovali popobre`x be}ely u nad<< è najdu wj celo i pohovax x yk{e {ve~i. Alw an< cela nw bulo, an< ìvej Makrenki.

Nwodluga {e u valalw po~alo pripovedac yk dookola po{ickih mestoh gara yka{ banda, i è zoz n<m i jogo

230

dru`tvom co na konqoh {vidko ubegux, hvatax co nadumaxi sceknx, i wdna dzivka, oblw~ena do hlopskih {matoh. @ew nwmiloserdna, i shopna i u {edlanx, i u scekanx. Natoto dru`tvo or}anizovana i pogona, alw od n<h n<}da n<htonw vlapeni. U wdnej z tih pogonoh za{trelwni wden kotrizaostal za drugima, è bi im {trelyxci ~uval odstupn<cu,pokly go smertelqno nw potrafela wdna àndarska kulqka.Ked dobegli }u nqomu i|e dihal, alw {e vidihal na ko~u nakotri go poloèli è bi go voèli, takogo mertvogo, povalal do valalu ~i go dahto nw prepozna.

Nw prepoznal go n<hto, a kradzi na calim timpodru~u {e zmireli. Do valalu scigovali glasi è uSlavoni<, dze ìli i vel< viselwni Keresturci wstyka{ velqka tolvajska banda kotru vodzi slavniâru}a. [pivanki {e o n<m {pivali, vlasci or}ani-zovali pogoni, alw im von v{e vimknul. @e mu praveèni buli glavne sklon<sko, a` su an< wdna na drugunw nagn<vani, è von ka`du ohaby doma lwm wdnuv{adzi vodzi zoz sobu.

U` pred samu Drugu {vetovu vojnu yka{ para i{la doZa}rebu, bo im tam sin zakon~el za advokata, ta i{li napreslavu primany diplomi. Dze{ka pod Vinkovcami gaj -ziban zastanoveli u polx, obkolwli go yki{ hlopi na ko-nqoh, do va}onoh pouskakovali hlopi zoz husto~kamizavyzanima prej} ustoh, popod nosi. Ka`di mal u wdnejruki revolver u drugej no` z kotrim orezoval ki{enki,torbi~ki zoz {i<, a i zagroòval tomu hto nw pristaval dacpenw`, perscenq, lancu|ok, u` co dragocine mal pri sebe.

Do va}ona dze bula tota keresturska para vo{olwden, ta ked znyl kalap, spod nqogo vipadli dva grubivar}o~i. Zlwknuta para u strahu lwm zloèla ruki ipo~ala {e sciha modl<c:

– Gospodi Boè, pomo` nam!A vec èna predluèla glasnoBogorodice, D<vo, radujsy, blagodatnay Marijo,

Gospod z Tobox...

231

U tim {e pred n<ma zyvela krado{ka z kalapom iozvala {e }u n<m po ruski:

– Vi Rusnaci? – Gej – gvarel tresaco ~lovek, a èna dodala. – Z

Kerestura, idzeme }u sinovi, nw zabijce nas, modl<m vas!– Pozdravce mi Kerestur – gvarela mlada èna,

vivracela kalap zoz htorogo {e visipalo {icko potedinazberane, poloèla go na glavu, i po{la. Ked mu` ièna pribegli }u oblaku, vidzeli yk shopno skaka nao{edlanogo kony kotrogo trimal mladi le}inq, yk nwo-glydaxci {e vitla po konqskih zadn<h nogoh i kristakriòm u begu oddalwla {e od gajzibana, dok nw postalalwm wdna ru{axca to~ka na gorizontu.

– To mu{i buc âru}ova Makra – {eptali lxdzevozbudzeno, hvataxci zoz gromadki toto co bulo visi-pane zoz kalapa, a co prepoznavali yk svojo.

Malènska para o tim doìcu pripovedala dluèji vecej yk o tej svyto~nosci na kotrej buli u Za}rebe.Lxdze na pratkoh v{e oznova pretresali toto <hpripovedanw, a {ickim naj~udnwj{e bulo è {e èna-tolvajka ozvala po ruski i è pozdravela Kerestur.Spo~atku nagadovali kojco, a vecka yko{ {icki do{lina toto è to ma buc lwm Makrenka. Bo, rahovali voni:go~ {e verelo è {e zadavela, wj celo n<}da nw prena-jdzene, an< u vodi, an< kolo vodi, a o~ivisno è i{latamalq, {mati nw slu~ajno dopl<vali do {lajsu. Veckapovyzali @obra~u goru zoz Visokim mostom, z htorogo,znali, è u` daskelqo osobi skorej skakali ked {esceli zabic, a ked pretresli toto hto {e {icko shadzana @obra~ej gori vec, dumali, nw ~udne è i Makrenkazakon~ela medzi krado{ami i zbojn<kami.

Visti o bezo~nim odn<manx i drugih zlod<jstvohâru}ovej bandi scigovali, dok go nw vlapeli iosudzeli na {merc. Le}enda o n<m go nadìla, alw tobulo u` pred sam po~atok Drugej {vetovej vojni, ked{icko pocisli {vedo~eny lxdzoh è {e nw lwm na

232

@obra~ej gori, alw i po drugih metoh u hotare, pokukuricoh najvecej, zyveli yki{ik novi lov}o{e, lwmè {e voni teraz volax èlwni kader. Ked vojna sciglai do valalu, po~ali {e ka`dodnqovo zbivac kojdzeykizbunxxci nwo~ekovani i stra{ni stvari è lxdze izabuli i na Makrenku, i na slavnogo âru}u.

233

PAROH MAKA>

Miò bul najmlad{e, dzevyte dzecko vrednihMakajovih parastoh, narodzeni na sala{u pod Pinqvic,vecej yk dze{ec kilometri oddalwnim od Kerestura. Dovalalu {e odhodzelo preslavic {veta, do nwdzelqovejSlu`bi Boèj, pre svadzbi u rodzini, po daykej roboti iked {e mu{elo daco kon~ic... Fameliy odhodzela porydnw,prave preto è bi dzeci prisustvovali na bogosluènx zadzeci, nwdzelqovej malej Slu`bi Boèj. Za drobnidzecinski no`ki toto bulo putovanw bulo dluge, tirvalovono dobri dva godzini. Buli dilqovi po htorih {e mogloisc, alw prez goni bl<èj. Bulo ri`ni prepre~eny, visokikukurici i gl<boki va}a{i, yrki... A mac dzeci popribe -rala, bo {e u n<h ce{ela: oblwkala im bili }a~ki iko{ulqki. Yk voni vipatrali dok scigli po valal, poprahu na dilqove i rosi na travi, mo` lwm zadumac.

No, najvek{e prepre~enw prez kotre {e prehodzelo ked{e scelo skracic dragu bul wden yrok u kotrim skoro v{ebulo vodi, a ked nw vodi, vecka golwm mutlynki i àburinina dnu. Prez yrok nw bul moscik, nadalwko, ta {e prez nqogoprehodzelo tak è {e go preskakovlo zoz pal<cu, co xhto{ka tam zohabel è bi posluèla tim co sceli prejsc,taku, dlugoku das tri meteri. Pal<cu trebalo dzvignuc,uprec do èmi, zalwtnuc {e i presko~ic. Ta, komu {e udalopresko~ic – presko~el, a komu nw, tot rapnul do mutlynki.To {e naj~astej{e slu~ovalo Miòvi. Zabegnul bi {e ivon, i zalwcel, alw ~i slabki ru~ki, ~i kratki no`ki, lwmzadlugo, go~ co da robel dalwj od stredku nw scigol. Kelqolwm da trepal z nogami ked vidzel è {e zastanovel dze{kana stredku yrka, è bi {e dayk zadrilwl i prerucel prej}a,

234

jogo skok {e zakon~oval tak è – spadnul. Ta {e vec vra-cal pla~uci na sala{, po poce{enw }u maceri. A totopoce{enw bulo take:

– Viro{nw{, Miù, ta presko~i{!Abo, ked {e slu~elo è {e pobil zoz su{edovim hlap-

com, Slovakom, ta go zvalwl na èm, a jogo pes è bi goo{lwbodzel, uku{el Mià i to tak fest, i von {e znova,pla~uci, rozbegnul }u maceri. Vona go lwm poglaskala, opa-trela uku{ene mesto, poumivala, zaplatala }a~ki i gvarela:

– O dze{ec dn< nw budze an< vidno, a o dze{ec rokizabudze{ è ce uku{el.

O svowj maceri, yk o svytej u svo<m zdogadovanx, dake-di{n< Miò, ked u` bul keresturski paroh Maka<,be{edoval:

– Od nwj som u~el od kol<ski, mac per{a kn<`ka zkotrej dzecko u~i azbuku ìvota, tot nauk sklada do {ercai no{i cali ìvot. Popri dzevecerih dzecoh roboti malav{e polno, vona i nocami robela, a mi dotly sladko spalipod ceplu perinku.

Per{i spoznany Miò dostal od vlasnej maceri imaceri {ickogo – prirodi. Z radoscu upival zoz {ickogokolo sebe, u~el {e krasi patraci na zagojsani ìtni poly,sluhaxci pisn< {korvanka na slavu Boù. Napasaxcikravi na scernynki, pripatral {e yk {e priroda meny,~uvstvoval {e è w wj ~asc, a vec, yk i drugi jogo braca i{estri, ked scignul z rokami za {kolu, po{ol do valalu. Atam, u {koli, po wdna kn<`ka i po wdna tabl<~ka za ka`dogo.Miò lxbel {kolu, nw telqo pre toto co {e u nwj u~elo,alw, tak posle pripoznaval, preto è {e tam i {pivalo:

– Tedi som nw rozdumoval dze pojdzem, to lwm odli~nii{li dalwj. Y nw bul ba{ z tih odli~nih, alw som na in{ean< nw podumoval, lwm o panocovstve.

Zapo~ala dluga draga po vipolnwnw sudqbi. Rozpo~alazoz klasi~nu }imnazix u Vara`dinu i stretnuce dze bulonajva`nwj{e nau~ic klasi~ni yziki: gre~eski i latinski,z htorima mu {e otvoreli dzveri vel<h mudroscoh

235

napisanih za {ickih i za {icki viki od htorih per{a costala na uhodze do budinku }imnazi<:

@ic nw lwm za sebe, alw i za drugogo

– I naisce, cali ìvot mi potverdzoval è moè buc|e{l<vi lwm tot, hto vidzi è i toti kolo nqogo |e{l<vi– tverdzel von i o{mihoval {e, |e{l<vi, okruèni zozsvo<ma parohiynami kotrim u` per{ogo dny, ked pri{ol ykpanocec do Kerestura gvarel:

– Mili braca i {estri, moy kapurka v{e otvorena zavas, dzenq i noc, 24 godzini. – Vec kus zastal, ganqbl<vo {ena{meyl i dodal: – Gibalq è hrapim, ta vas nw u~uwm. Alwvi lwm gibajce i durkajce.

Ked po~ina{ daco rozdumaj o jogo krax

Osem roki prez }imnazix dumal na totu prislovku iu~el è ìvot dragocini i è go treba ~uvac i ~estvovac.Hto {piva, dvaraz {e modl< – ostal panocec virni }u svowjper{ej lxbovi. Nau~el grac na }itari, ta {e z nx u rukohkedi lwm mogol odpo~ival pod or}onu u zagradi.

Zoz {pivanku viraòval sebe, radosc ìvota,interesovala go polifoniy, cerkovne {pivanw. Ked po{olna Karpati, do }imnazi< u U`gorodu, vec u Kalo~i, nastudijoh bogoslovi<, v{e kolo sebe zberal dobrih{piva~oh, ta z n<ma daco rihtali za Mikolay, Kra~un. Zmuziku {icko bulo lwg~ej{e podno{ic.

A` i vojnu do kotrej, u` na samim koncu, alw doscdlugo è bi doìl {icki strahoti prez kotri vwdno zozsvo<ma parnykami, valalskima le}inymi, prehodzel do par-tizanoh. Jogo du{a i z togo pekla prez kotru prehodzelajogo 36 diviziy u Trecej armi<, za~uvala krasni pamytki.Svo<h soborcoh, nwosposobenih za toto co ih ~ekalo,nau~el u pavzoh fronta i bitkoh, {tiroglasno {pivac. Taksebe vwdno ublaòvali pocerpanw u tih dnqoh, u kotrih

236

rano nw znali ~i doìx ve~ar, a ve~ar ~i za n<h o{vitnwrano. Cela vel<h z kotrima bul u vojni prinw{eni doKerestura i spo~ivax na keresturskim temetove, a vel<m{e an< grob nw zna. Tedi u` bogoslov, a` i odlikovanwdostal za zaslugi za narod, go~ moèbuc zoz pu{ki an< raznw {trelwl. Demobilizovani n<}da po nqgo nw po{ol...

Take iskustvo go lwm utverdzelo u pre{ve~enx èvibral dobru dragu. [kolovanw predluèl u Dykove, taZa}rebe, è bi na koncu u Rime zakon~el postdiplomskistudi<, i dze{ec roki bul u Za}rebe yk duhovn<k mladim co{e rihtali za svy|en<koh. Buli mu to najkras{i roki: odrana {e rihtal co im na ve~ar pove, naj ih ohrabri, a vec{e ce{el è kel< z n<h postali svy|en<ki u na{ej eparhi<.Tam {e z vlasnim iskustvom do{vedo~el è Latinw kotrizapisali è Najvek{a umetnost vihovac dobrogo ~loveka,mali pravo...

– Zakon lxbovi najvis{i – tolkoval zanw{eno tim comali ~asu go sluhac na vel<h dru`tvovanqoh na kotri bulvolani, a na kotri von lxbel buc volani. – Yk co sto< uNovim zavitu, è Isus gvarel: “^lovek vek{i od soboti” –sam potupjoval starozavitni zakoni, bo ~uda robel inau~oval, uglavnim sobotu, go~ sobota za Wvrejoh svytidzenq, i|e od Mojsey, dzenq ked {e treba po{vecic Bogovi.

Tak paroh Maka< po{tredno daval za pravo lxdzomkotri {e nw pritrimovali strogo {veceny nwdzel<, idrugih {vetoh, ta u kosidbi, lama~ki i drugih polqskihrobotoh nw beàli do cerkvi, alw na svojo poly. Znal vonè parastovi jogo robota jogo molitva: toto co {e mu{iporobic, mu{i {e porobic na ~as, è bi trud i ukladanwnw prepadlo, è bi i von i jogo fameliy i drugi co od jogotrudu zavi{a buli obezpe~eni. Z tim im blagal u du{i~uvstvo krivdi è potupxx tradicijni virski zakoni.

– Y {e v{e staral pomognuc i poce{ic ~loveka –pravdal {e paroh Maka< i naisce, ozda nwt u valalw osobikotra golwm raz u ìvoce nw za{la }u nqomu yk }u ocovi,poradzic {e, posovitovac, dostac pot<hu.

237

Nw ostal paroh lwm na slovoh, potverdzoval toto cogutorel i z d<lom. Keresturci pametax vel< taki prikladi,prepripovedux ih yk ane}doti z kotrih vidno yk {e staralè bi ih an< zoz slovom, an< z d<lom nw povredzel, alw i totoè voni to ~uvstvovli i buli mu podzekovni.

Idze von tak, gvari wdna ane}dota, a pred dutynompolno hlopi, vracax {e z roboti ta sebe pokupeli popivko, bo tunq{e yk u kar~mi. Oparti na bici}li, lwbo namur, na druk za operanw bici}li, abo na samu bici}lu, nastoyco ~i na ku~aco, pix, kury i bistra svox politiku.Dakus im nwpriwmno, è gat, idze panocec, ta mu smernozdravkax:

– Slava Isusu Hristu!A von {e lwm o{mihuw, yk ked bi {e i sam ganqbel è

ih poganqbel nw narokom, odvituw, a yk z pitanqom u htorimlwm hvoscik posperdovany:

– Odpo~ivace?!Rozumeli go, a rozumel ih i von, bo i sam bul taki co

lxbel i powsc, alw i popic. Voèl sam svoj avto, a ked u`nazberal roki, a nazberal i palwno~ki, ta znal zamodl<csvojogo cerkovn<ka:

– Ti me lwm odvedz }u avtu, uka` mi kormanq, ta ypojdzem sam.

I naisce po{ol, pomalx~ki, n<}da nw napravel n<ykenw|esce.

– Mam upe~atok è me dzeci najvoly, dakedi nw {meman< prejsc kolo {koli ked odpo~ivok, bo go~ tam u~itelq,darmo, voni pribegux }u mnw. To okremne priytelqstvo,nwt dzecka co go nw poznam, kedi moèm davam im daco, go~dzeci nw{ka, slava bogu, nw nu`ni.

Scel paroh Maka< uvesc i novosci do svowj roboti:scel pisac melodi<, ta vec toti {pivanki grac i {pivacposle Slu`bi Boèj, è bi {e dzeci dze~nwj{e zberali navironauku i do cerkvi, è bi toto zazberovanw bulosu~asne. Alw yki bul, obaval {e è babi povedza.

“Yki to gudaci grax u cerkvi”.

238

Blagi preblagi, bolwli go nw|esca jogo parohiynoh.Pripoveda {e è wden ~lovek z drobnima dzecmi rozpo~alhiù, w{enq u` pri{la, a jomu robota z kotru dumal zaro-bic telqo kelqo mu hibelo è bi x zakril i do ìmi {euselwl nw po{la yk planoval, ta nw znal co po~ac, dze {eobracic za pomoc. I vec, wdnogo dny, u koverti zvyzanej zoz{par}u prerucenej prej} murika do jogo dvora na{olpejcsto marki – telqo kelqo mu hibelo. Znal von panocaMakay, a znal i pred kim {e skarèl, ta vàl penw` ipo{ol do nqgo, poradzic {e, co zrobic z tim penwòm:

– Bog znal è {i nu`ni, ta na{ol z kim ci po{lw. Nwstaraj {e, to jogo zadumka!

Tak zmirel ~loveka, a utverdzel pre{ve~enw u valalwè von tot co velqo raz nwmenovano pomaga tim u nu`di, è{icku svox placu nwsebi~no rozdava z radoscu, a è {en<}da nw prizna.

A znal, i popri togo velqkogo porozumeny za ~lovekovoslabosci i nwvol<, ked trebalo, nw odstupic od svowjdu{pastirskej ulogi.

Raz go tak povolal wden parohiyn, kotri {e u gare{tu dzepo{ol pre transportne potupenw, upoznal zoz wdnu co tambula, bo {e ~e`ko vimscela muòvi ked go vlapela z drugu,è naj go povin~a. @e bi {e mogli povin~ac, mloda mu{elaper{e buc pokrescena, bo bula muslimanka. No, ta, na ve~eri,na kotru bul povolani i panocec, hto{ka evfori~no nazdra -vel mlodytom i od{melwni rozpo~al be{edu:

– Pravda è bula muslimanka, alw z nwj budze dobrahristiynka, gej, panocec?

– Yka bula i muslimanka – odvitoval von sciha, alwodlu~no.

Pod konwc ìvota bul najstar{i aktivni panocec uvladi~estve. Vidzel von è jogo parnyki u` stari, zgorbeni,lisi, znal è i von taki, go~ {e ~uvstvoval è bi i valcermogol zatancovac i fodbal odbavic. Slu`beno {e {tiri razpital cerkovnim vlascom, è naj go pre solidarnosc }umlad{im zmeny, {a mal i svox hiò~ku, naj {e drugi ukaù.

239

Wden glavni sekretar u vladi~estve go poce{el. “Nw bogzna yki {i, alw lwp{ogo od tebe nwt”.[meyl {e na to keresturski paroh, a milo mu bulo.

Lxbel totu lxbov kolo sebe, toto ~uvstvo è w doma, è wyk i drugi, z calim valalom rodzina. Bul porihtani za pen-zix, alw nw i ohabic Kerestur. Scel, pokly mogol ostac prihoromu, pri spovedzi, pomagac na veronauki...

I udalo {e mu ostac u Keresture do konca ìvota, a iposle. Bo, tot co {e nwsebi~no dava ka`domu, ostava u ka`dimco daco priyl od nqogo. Ta w teraz tam: na keresturskihìtnih polqoh, u {pivanki {korvan~ka nad n<m, u yrn<m vit-riku co nwsta{no sipe vi{nqovo l<sto~ka po Velqkim {ore,u prahu co go u furmi blata vw{en< zoz polqoh na svo<h kolw-soh do valalu uno{a traktori, u dzecinskim {mihu u {kol-skim dvore i u cihej molitvi virn<koh na bogosluènqoh. Ykked bi {e jogo {iroka podoba u reverendi co u` }u koncu zda-bala na dzecinski {ator, lwm na hvilqku skrila za dawden ugeli teraz {e zadovolqno {mew è i|e raz pofrantoval zozsvo<ma parohiynami.

240

OSLA U VODI

Pavlinka lxbela {icki {veta, alw wj Velqka noc bulayko{ najsvyto~nwj{a! Per{e, preto è za Velqku noc v{edostavala novu {matu, a bome i cipelki, bili boto{i ima{l< kotri bi wj zalwtovali kolo glavi na koncu var}o~ohdo kotrih wj mac lwdvo posciskala wj bili kandrastivlasi, dok begala kolo ko{arkoh po{orovanih kolo cerkviu porti. A ked Velqka noc bula kus poznwj{e, ta ked bi tihdnqoh tak dobre ograla yr, taka rozkvitnuta, krasna icepla, tedi bi u nwj {icki tri velqkonocni dn< oddzvinqo-vala radosc kotra {e rozl<vala po valalw.

Na per{i dzenq, znalo {e, nw idze {e n< do kogo, w {etoto co bulo u porti pri cerkvi poblagoslovene, z dawdnukapku {vecenej vodi~ki co x z metolku pirskal wden, aboa` trome panocove, kotri pod nwbom, vinw{enim z cerkviè bi {e ukazalo è na nwbo po{ol i Isus Hristus ked napashovu nwdzelx voskresnul, obihodzeli kolo cerkvi.Nwbo no{eli hlapci co prej} {matoh mali nadzati{lin}erajovo ko{ul<, a zoz ko{arkoh vikukovali paski,okreme ukra{eni bili cipovki, falati uvarenej {unki, zmasla napravene baran~e abo ruì~ka, skrucena suha, aobarena kolbasa, gruda sirca, tej lakotki z vajca i mlwkaco {e x vari lwm za Velqku noc i – v{el<yk pisanki kotriofarbeni i vipisani na @elwni {tvartok.

A drugi dzenq, ej, drugogo dny, {e vona i wj pajta{kiskrivali od svo<h parnykoh, kotri na konqoh, ukra{enihzoz paperovima pantl<kami i vi{ivanima ru~n<kami, pri-hodzeli {pivaxci – obl<vac ih.

Na {icki toti vozbudl<vi zbuvany, yk co i po{pivanx na Vil<x i na kirbajovo ve{ely, prihodzeli i

241

wj najlwp{i pajta{ki, [tajnerovo dvojnyta: Mira iIcuka, za kotrima v{e hodzela i <h mlad{a {estra Rozika.Na ostatku, {a {icki Keresturski @idzi {e pajta{elizoz {ickima. Medzi sobu be{edovali na svowj be{edi, alwz drugima u valalw po ruski. Nau~eli.

Preto i Pavlinki nw bulo cl<vo ka`di dzenq zabegnucdo su{eda Ynka @ida, yk go {icki volali, vidzic co wjroby pajta{ki, abo ked bi x z domu poslali po daco do <hdutynu. Na Velqku noc bi <h d<dovi, istomu Ynkovi, zdzveroh zdravkala:

– Hristos voskres!– Nw barz verim è voskres! – guncutski odvitoval

d<do Ynko.– Gej, voskres, voskres – branwla Pavlinka toto co

nau~ela na vironauki.– No {a gat, ked voskres, yj nam @idom – skaraèl {e

d<do – a ked nw voskres, yj, vam, hristiynom.Nw raz {e Pavlinkova i d<dova be{eda znala zvesc na

virsku diskusix u kotrej von darmo proboval zbun<cosetene dziv~e. Ked mu raz tak, u stred be{edi vipadla z ruk{katula polna zoz gvozdami, ta {e rozsipali po naolwjo-vanim patosu, Pavlinka podumala è go to Bog pokaral, ta{e na{meyla. D<do {e proboval zognuc, alw mu stari koscinw dali, ta klwknul i tak po~al zberac gvozd po gvozd.Dziv~e hvacelo zoz tez}i dva {tanicli z grubogo papera,nacaglo ih na ruki yk rukavici, kuklo }u d<dovi i raz dva zdvoma garscami pozgartala gvozdi nazad do {katuli.

– ôrcik ti velqki, mala! – pohvalwl x d<do Ynko.Mala Pavlinka i|e velqo pajta{ki okrem

[tajnerovih. Okreme {e lxbela pajta{ic zoz Wlenku,{tvartim dzeckom wj u~itely, kotri {e mu~el zoz svoxplacu vihovac drobni dzeci, ta svox muku gartu{el na dnufly{ki u kar~mi.

A kar~ma, u kotrej von glwdal ratunok, bula obok pridutynu u stred valala. I x i dutyn trimali ti` @idzi,Vajsovo. Wlenka o Vajsovih n<}da nw dumala yk o in{akih

242

lxdzoh yk co bula wj rodzina. Voni wj a` buli bl<z{i, bo{e priwmno ~uvstvovala ked odhodzela do tej n<zkej, uzkeji dlugokej hiì, dze x volali prekrasna Panika i pegavaEdita. Mali toti dva {estri i Tibiy, dosc mlad{ogo odn<h, alw barz dopitogo, brata.

Ked trebalo kupic daco u dutynu, Wlenka uhodzela nadzveri co zukos odrezovali ugel. Ked otvorela dzveriporu{ala dzvon~ok, co daval znak è mu{terix trebavisluìc. Wlenka dumala è to najfin{i dutyn na {vece.[ickogo tam bulo: od vitrijonu po najkras{i gadvab, odcukru i baviskoh po sudzinu i kvas. Nwprepovedzene bogat-stvo i krasa!

Okreme bulo pahnyco u dutynu ked {e bl<èli velqki{veta, a pred Kra~unom tam buli gromadi pomaran~ata icukri u zlatku, {vicaci }ombul<, babki i kon<ki.

Vislugovala mac wj pajta{ki, ta {e Wlenka i u dutynu~uvstvovala ceplo i komotno. [mela bez ganqbi pitac {eè kelqo daco ko{ta bo velqo raz nw mala dosc penwì, abopovesc è naj upi{e do teki. A u <h obiscu, bulo wj nw yku rodzini, bo rodzina i ukvil<, i pove co wj na rozume ipoogvary, a pan< Sara bula v{e dobra. Vel< falatki bilogohlwba z maslom Wlenka powdla u obiscu Vajsovih, a nwrazwj pan< Sara na odhodze {turela do fartu|ka falatokplatna na fartu|ok ~i sukenku. Tak, potajomnw, da x nwpoganqbi, nw yk rodzina, kotra ked davala, nadpominala è~eka podzekovnosc!

Druèli {e Pavlinka i Wlenka i medzisobno, alw svojopajta{ki nw vihabyli, a i drugi valalski dzeci, kotri maliu su{edstve. Vel< ìdovski dzeci {e volwli pajta{ic zdrugima, a nw zoz svo<ma. Ista, Edita Vajsova najvolwla kedbula deùrna z Vladkom co {e ganqbl<vo, co do {koli pri-hodzel u {estrovih cipeloh bo drugi nw mal, skrival uostatnwj lavki. Uìvala è mu moè na lavki ohabicremen~ok bomboni, abo dayku drugu lakotku z dutynu, okotrej {e jomu lwm {n<lo. Uìval i von u lakotki, alw nw iked mu {e vidri`nqovali pajta{e è yku ma frawrku.

243

U valalw bulo daskelqo ìdovski fameli< ~ijopriselqovanw pametala Pavlinkova baba i|e yk dziv~atko.[icki voni mali prezviska co zdabali na nwmecki: okrem[tajnerovih i Vajsovih, tu buli Kolbovo, Kravsovo...Valal i nw{ka ul<~ku u htorej mal dutyn~ik Rezak volaRezakova. Natalka, i|e wdna dobra Pavlinkova pajta{ka, cou tej ul<~ki narodzena i odrosla, najvolwla {kintac predkar~mo~ku na htorej na olupenej {ivobelavej tabli pisalo:

Kolb I}nyt predava vino, pivo i palwnku!

Natka i wj pajta{kom toti slova nwprerivno povtor-jovali {kintaxci po }aradi~oh: tri gore i tri dolu.Vipatralo im è to molitva è bi {e nw zabunwli.Prestavali lwm ked bi dahto uhodzel i vihodzel z dutynu,gl<boko udihuxci vozduh zasiceni z najrozli~nwj{imavozbudl<vima zapahami co vibival z nqogo.

[icki toti pajta{ki i pajta{e tvoreli za{u{kanedzecinstvo, a` i zahripnuti glas drobnogo Icaka piryra,kotri ked prehodzel prez valal kri~al:

– Pirw, pirw, kupuwm pirw, stare i nove!Ta i ozbilqna podoba dohtora [varca, htori ul<val

doviriw ka`domu horomu – popolnqovala malxnok mirnogovalala.

Vec, wdnogo dny, Tibi Vajsov, ozbilqni i yko{iksvyto~ni, stir~aci medzi hlapcami co go okruèli u{kolskim dvore, nadvis{uxci ih za glavu, z gevtimasvo<ma celovima previdnima uhami, co mu buli postavenidze{ka zboku, ta zdabal na daykogo velqkogo perga~a, tolko-val è ~om na l<vim rukave ma pri{itu òvtu pantl<ku, nakotrej narajzovana {ejscuglova gvizda.

Hlapcom kolo nqogo vipatralo è toto co von pripove-da pri{lo dze{ka z dalwka, co{ka ta<nstvene, nw rozumelin<~, skoro è mu zavidzeli na va`nosci yku odrazu dostal.

\upeli {e dziv~ata pod }aradi~ami na uhodze do{koli, daremno probovali odgadnuc o ~im {e robi, go~

244

{icki tri buli odlika{ki: Wlenka pisala najkras{isostavi, Natalka znala najlwp{e rahovac, a Pavlinkanajlwp{e istorix i }eo}rafix.

Obecala Pavlinka è {e dozna, preco <h pajta{ki ipajta{e, a i <h rodi~i po draè hodza ozna~eni zoz òvti-ma pantl<kami, a na <h tvaroh velqka zastaranosc.Visluhala yk ocec i d<do pripovedali è @idoh odvedu.

Wdnogo z tih dnqoh Pavlinka ubegla do dutynu Ynka@ida ta mu z dzveroh u dovirix, gvareli è {e pripovedaè {e dohtor [varc prekrescel, ta w vecej nw @id, alwhristiyn. Vecej nw mu{i no{ic òvte na rukave, i vecej {emu n<~ zle nw moè slu~ic, co {e pripoveda è ~eka @idoh.

Skoro |e{l<va è soob|uw wdnu taku ratuxcu vistku,ob~ekovala è x d<do Ynko takoj vihasnuw i viratuw sebe isvox famelix.

Zoz obe{enima obervami nad nahmurenima o~mi, d<dobez slova stanul, obracel {e i z wdnej ladi~ki za sobuvicagnul novu oslu:

– Ve`n< totu oslu, odnw{ x domu i namo~. Xtre mipove{ è yk {e premenwla!

Pavlinka porobela yk wj su{ed poved i ked mu xtrevracala oslu vona bula ista, lwm i|e kus mokra.

– Naj ci ostanw. Zohab x sebe, yk nauk i pamytku na mnw– gvarel wj d<do zadumano.

Yko{ tedi {e zoz {pitalx, dze operovala òv~,vracela jogo dzivka Eva, Icukova i Mirova mac. I|e takaslaba, zakrucena do lilovej hustki, ked yk i v{e, oparta naoblak, vipatrala svojo dva krasni dziv~ata, ozvala {e }uPavlinki:

– Mi, nwodluga, budzeme mu{ic pojsc, gibaj nw{ka ~ixtre, naj ci podavam daco, ta ked bizme {e buli vraceli,moèbuc nam tvoy mac godna dac golwm kanti~ku mlwka.

Pavlinka nw po{la an< tedi, an< xtre dzenq, an< wden z tihdnqoh dok su{edi i|e buli u valalw. Posle doznala, dawdnisu{edi po{li. Nwodluga, wdnej noci, z valala viveèni{icki dze{ec fameli<, {teracec du{i: hlopi, èni, dzeci...

245

Valal bul ciho, lwm {e {eptaxci preno{elo glasi ̀ e su{icki viveèni do ceglyrn<, a ̀ e ih posle rozvezli po la}rohu Nwmeckej, nw na wdno mesto. Tri pajta{ki do{epovali wdnadrugej co dumax, dze ih odvedzeni pajta{ki. Z banovanqomprobovali odgadnuc co bi bulo da ih priyli do svo<h obiscohyk rodzinu, yk {estri. Wlenka obihodzela Vajsovu hiù,Pavlinka ka`de rano vi{la na dragu z nad<x è oba~iotvoreni oblak, a na n<m opartu pan< Evu. Natka u Rezakovejul<~ki po{vidko dostala novu pajta{ku, ~ijo rodi~i otvore-li dakedi{n< Rezakov dutyn. Nova {e su{eda nw barz scela znx pajta{ic bo {e rihtala, tak gutorela, u~ic za u~itelqkui nw mala {e kedi bavic z parastkima dzecmi.

Toto roz~arovanw Natka povedla pajta{kom, apodzelwla z n<ma i perscenq~ki co wj maceri u {katulkidala su{eda ked odhodzela. Dlugo i|e na sukenki ibluzenki, na ocovo ko{ul<, mac pri{ivala }ombi~ki codostala ked su{edi mali pojsc.

Pavlinka {e zdogadla è [tajnerovo sceli poslacdziv~ata do {koli za }azdin<, dze{ka dalwko, a voni {esprociveli è nw ohaby pajta{ki u valalw. Vec Wlenkanadpomla yk voni, go~ @idovki, porydnw hodzeli z n<ma navironauku, lwm è bi {e nw vidvojovali. Tak im i|ebarèj bulo àlq za pajta{kami htori {e, nagadovali,vecej n<}da nw vraca.

Alw, yk ~as prehodzel, {vicaci kamenq~ki zperscenq~koh povipadovali, }ombi~ki {e pootargovali, apri{ol i konwc vojni. Doznalo {e è od {ickih odvedzenih@idoh preìli lwm {escero. Do valalu {e vracel lwm malyrVili, nwpismeni i zatraceni, bez rodu i porodu. Rokamimalqoval predn< hiì i konki keresturskim }azdinqom, cagalsmu`ki i prikladal ruì u vecej farboh, taki krakati ipoluzognuti. U {matoh co na sebe mali {l<di {ickih far-boh z ykima malqoval, nwstaval za uglom kratkej ul<~ki ukotrej bival. Sobotami, ked bul piyc, pod jogo pazuhamitxteli guski, abo dayki kogut. Dzeci za n<m begali, a von taki~erveni u tvari, zoz svox cihoscu spominal Golgotu z ykej

246

{e vracel. Vec zgurklo è {e dze{ka z Pe{ti yvela dovalalu komu{ik i Mira, wdna z dvojnytoh, alw wj povedzeneè u valalw Rusi, a vona do <h odno{eny }u svojomu narodu nwverela. Poznwj{e, dahto gvari è i vidzel u rukohmati~arki, yku{ karto~ku poslatu z Puli, u kotrej ista totaunuka Ynka @ida gutori è odhodzi do Palestini, a {icko[tajnerovo: i hiù i dutyn i konoparnx, daruw valalu. I|ewden [tajner vi{ol ìvi z la}ru, Rudolf, lwm è von ostalu Novim Sadze, robic yk novinar. Ta ked stretal dakogo zRusnacoh nw prepu|el nagodu ozvec {e }u n<m po ruski.

Wdnogo dny, na Vilijovu adresu sciglo pismo zPalestini. Von go obracal u rukoh i vec odnwsc po{tarkiNatalki naj mu go pre~ita. Po{tarka posle lwm telqogvarela è go rodzina, dahto z tih co tam po{li poglwdacnovi dom, vola, naj {e voni starax o n<m.

Tedi Vili pozberal penw` co go prez tidzenq zarobelspinaxci {e popod valalski povali zoz |etku i kablom urukoh, kupel na piycu dva pulqki ta ih taki, zavyzani zanogi yk dayki indiynski poglavica, obe{el sebe kolo {i<.Taki po{ol do slikera Bru}o{a vislikovac {e.Foto}rafi<, ked buli gotovi, spakoval do ~istej i praznejkoverti i znova po{ol na po{tu naj po{tarka vipi{eadresu i po{lw tak i jogo odvit zastaranej rodzini.

Ostal Vili u Keresture ìc do svowj {merci, a tobulo dlugo, dosc è bi go tedi{n< keresturski dzeci, anw{ka star{i lxdze spominali. Pavlinka i nw{ka ma osluod Ynka @ida. ^lovek co wj pridze ko{ic, na vikendicidze{ka kolo Novogo Sadu, {e zoz nx sluì.

Ked è nad Keresturom pl<vax u vi~nosci du{i jogodakedi{n<h ìtelqoh, naj bi {e du{i tih co na siluviselwni i tra}i~no skon~eli, golwm o{mihli è im zoztotu pripovedku napraveni mali spomin.

247

NWÎSTE

Ked dahto najmlad{e dzecko u wdnej vecej~islenejfameli<, vec von uìva u tim è go {icki rozmazux inajvecej mu popu|ux, alw von i cerpi è w najslab{ita velqo kojco nw moè, abo mu nw dopu|ene. Vladkobul posle Wfrema, Mikoli, Levoni {tvarte dzecko, iostal Vladko ozda po èn<dbu, a to zna~i è no{elcipeli htori u` drugi vino{eli, è mu ka`dako{ulqka bula velqka dok x nw prerosnul, a go~ uìval{lwbodu u bavisku i {potanx po dvore i ul<ci, velqoraz mu vona i ogran<~ovana, bo to bula voly star{ogo. Astar{i, okreme {estra, znali barz shopno vihasnovjo-vac svojogo najmlad{ogo brata.

Napriklad, ked kolo sala{u dozreli orehi i po~aliopadovac, Levona nagvarela Vladka è naj idu vwdnozberac, ta è ih vecka budu vwdno i wsc. A zberanw orehohkolo sala{u, dze rosli velqo ba}renki i <h mladn<ki, nwbula lwgka robota. Vladko bul bosi, alw bul mandi, ta {etak, u ko{ulqki, shopno ucagoval popod dòbaci konari,do ko{ulqki zberal orehi i odno{el Levoni doykogo{ik dziravogo kabla. Bul i podrapani, a bul dove~ara i roztargani, alw bulo nazberane i nadosc orehi.Dnymi {e potim, voni, ked pred ve~arom u` ka`de poro-bel robotu co x mal porobic, gosceli tak è {e zacagliza bradlo, ta tam na cegli, z falatom z drugej cegli,rozbivali orehi. Vladkovi, kedi-nwkedi, oreh odsko~elta, abo go nw na{ol, abo bi Levona skorej }u domudobegla. Abo bi mu shopno podrucela dziravi, abo ko|ak.

248

Dok von rozbil wden, vona rozbila i 5-6, ta ked {e{erpenka vipra`nwla, pohopel von è ostal z kratkimarukavami, ta {e znal i rozplakac.

Levona u` bula taka, dzivu{a, ta nw hodzela po{pivanx, alw znala pozakukovac do Vladkovogo me|ka zozza{pivanima yblukami, orehami, suhima {l<vkami, adinar~ki co sebe zberal buli viwdnani za dva gerl<~ki, odwdnogo pajta{a, za htori i kl<tku napravel i lwm ~ekal najzaokrugl< dva dinari, kelqo gevtot pital, ta budze mac tihprekrasnih, gurkotacih pirjovih priytelqoh. Na{ol von iyku{ malu plehovu {katulku, ozda od daykogo viksu, co utedi bula prava dragocinosc, ta do n<h skladal polov~ata iked raz, lapel wdnogo {ti}linca, a tak è pod yku{ staru{erpenx z kotrej ocec karmel pra{ata, poloèl ~utkukukurici i vec merkoval ked von, taki zmarznuti, pribegnwdùbnuc zarenko-dva, pocagnul {par}u i vona spadla izarabrovala go. Ta, vec, za nqgo dostal poldinar~e odsu{edovogo Ykima i |e{l<vi pribegnul }u {katulkipre{ve~eni è w u` vlasn<k pari gerl<~koh a vono – {ka -tulka prazna! Toto roz~arovanw pametal pokly ìl, ked u`{estri davno preba~el, bo znal è lwm vona takvikuhtarela za n<m, i è vona, taka barz lakomna za {ickimco mo` za penw` kupic u starim ìdovskim dutynu, è nwposanuw svojogo bracika co {e telqo odrekal od {ickogo.

Alw, vidzel von ̀ e Levona mu{ela velqo kojco porobicu obiscu, bo Wfrem u` bul velqki i nwodluga bula jogosvadzba. Na svadzbi {e Vladko per{e natohmal puporki ino`ki, co mu nina, co bivala na koncu valala i kotru vel<volali za kuharku na svadzbu, davala kelqo lwm raz zakuknuldo kuhn< u kotrej {e vona i i|e wdna su{eda, wj pomo~n<cakruceli, o{tro prataxci vonka {ickih co bi {e nadma -nuli zajsc tam. Lwm jomu ka`diraz vino{ela lwbo puporok,lwbo kurovu no`ku z kotrej {e i|e kurelo, bo bula lwm covinyta zoz x{ki co varla na {porgetu i pahla nadalwko, a`{e mi{ala zoz zapahom znox mladih, a i star{ih na svadzbipod {atornx na {tred dvora. Posle no`koh scigovala

249

ka{a, sladka, a z cimetom posipana, vec tota slavna x{ka z}a}orkami, a vec varene meso i ma~anka, a ~ervena, a sladko-kvaskava, paradi~ova! Tedi {e i|e torti nw peklo, lwm po -kera<, alw taki da ci du{a od smaku i pahu. Ta dlugo i|eVladko Wfremovu svadzbu pametal po tim è {e mu ozda idva, tri dn< rigalo yk da powdol zaporstok – tak {e owdol.

Wfremova èn<dba prinwsla velqo novogo do obisca.Bulo lwto i mladim {e poscelwlo na pojd, nwdalwko od dra-bini, ta mladi znali tam nwstac i vodnw, a Vladkopo{vidko vinxhal è mlada andy zna z piycu, dzeodno{ela maslo i sir predac, prinwsc nw lwm dinari, alw itoti {vicaci gadvabni bomboni, kotri {e dakedi u{lo iVladkovi, a tak è mu ukazala z palqcom da budze ciho. Vecpri{la ìma i mladi zi{li na poscelq u priklwce, a napojd Vladko odhodzel kuhtaric, teraz nw za bombonami alw~i {e tam nw ugn<zdzel dayki ta|ok. I vec, raz, na{ol yku{boto{u, za gredu na{ol yku{ boto{u, a u boto{i kedotvorel – penwì. [icok radosni pribegnul }u maceri:

– Mamo, patqce co som na{ol!Mac mu totu boto{u z penw`mi vàla z rukoh, jogo

vipratala vonka, a o kratki ~as {e z priklwta ~ulo yki{galajk. Vec {e dzveri naglo otvoreli, na n<h vibegla mladanwvesta, ta prosto na kapurku.

Vladko x daskelqo dn< nw vidzel, a vec doznal odLevoni è mladi po{li bire{ic do Mahnera pod Kulu.

Tak {e zakon~ela epizoda zoz mladu nwvestu kotra i kedprihodzela do n<h, bulo to yk pod vencom: a u obiscu {evecej o tim nw pripovedalo.

Bezgran<~na bula Vladkova {lwboda bavic {e u zagra-di, u gumnw, a v{adzi zoz svo<m virnim Tap{ijom. Dlugoki,okrugli yk dayka gruba boto{a napolnwta zoz slamu, skoroda cagal bruh po èmi, z klaptavima uhami, hvoscikom ykdayku kolbasu skrucenu na gore i kratkima nogami z kotri-ma drobkal, yko{ pi{no i po{vid{ano, bez skakany yk todrugi psi robeli, alw viwdna~eno begaxci, a scigoval v{ei v{adzi dze i Vladko.

250

NWVIDL>VA MARIY

Zoz tej spovedzi lwgko bi bulo napisac fantasti~nupripovedku, polnu z nwspodzivanima doìcami i odkrica-mi. Medzitim, iskustvo gero<ni tej nwsudzenej pripoved-ki nw zasluùw buc banalizovane, ta lwp{e naj ostanw totoco w: {vedo~enw o tim è zme n<}da nw sami i è i keddumame è zme sami u svo<m nw|escu, nad nami wst yka{sila htora nas vivedze zoz {lwpej ul<~ki do kotrej zmezablukali.

O svo<m iskustvu {vedo~i Ruskiny zoz Srimu, htora zKeresturom ma taku vyzu yku x max i {icki Rusnaci, ta itoti zoz srimskih valaloh kotri nastali tedi ked {eKerestur tak zvek{al è postal cesni svo<m ìtelqom, ta {ez nqogo {mel{i, ~i nu`nwj{i, po~ali powdinw~no, aboor}anizovano i masovnwj{e viselqovac. Vona virosla ufameli< valalskogo cipelara, kotra ìla tak yk co ìli idrugi u valalw, kotri buli parasti. N< po ~im {e nw vidvojo-vala od drugih, gibalq po tim è u nwj buli tri dziv~atakotrim bogobojna mac dala krasni i za tot ~as vidumni mena:Vira, Lxbov i Nad<y – {icko toto zoz ~im bula vodzena kedsvojo dzeci vospitovala i unaprymjovala do ìvota.

Dziv~atka {e narodzeli takoj posle Drugej {vetovejvojni, ked {ickogo hibelo, lwm nw hibelo toto co~lovekovi osnovne è bi odrosnul do dobrogo i ~esnogo~loveka, a to prave viri, lxbovi i nad<<. Viri dostali ufameli<, lxbovi im rodi~i nw {porovali, a nad<<, poslestrahotoh vojni kotra tamalq pre{la, bulo, bo bi {ein{ak nw moglo viìc u hudobi i pamytkoh kotrih {elxdze sceli co skorej pozbuc i obracac na budu~nosc. Ta,rodi~i, dumaxci è dziv~atom najskorej tak obezpe~a

251

ci}urnu budu~nosc, pozberali toto kus mawtku co mali ipreselwli {e do najbl<z{ogo varo{u, pilnuxci ka`duposlac do {koli.

Per{a {e do {koli upisala Vira. U~itelq u` uper{ej klasi zamerkoval pilne bilovlase dziv~atko, è yk{e hape do nauki, alw zamerkoval i toto è {e vono, ked~ita, barz zgina nad kn<`ku i uèra na tablu. Preloèl xdo per{ej lavki, alw i nadalwj, kedi lwm bul dati zadatokhtori bul vipisani na tabli ta go trebalo prepisac, uVirovej teki bulo gri{ki, ta u~itelq napravel mali test:dal wj pre~itac kratki zapis zoz wdnej kn<`ki napisanejzoz drobnima bukvami i, dziv~e nw moglo. Nw dovidzovalo.

Rodi~om nw bulo pravo, ta {e ~uvstvovali vinovati, boyk rodi~i dumali è to dakus i <h hiba, nw lwm è dzeckoo~ivisno od dakogo na{l<dzelo slabi o~i, alw i è {edoteraz sami nw oseteli zrobic daco z tima wj o~mi. Awdini l<k u tot ~as za kradkovidosc buli okulyri.

Pre{ve~eli voni svox Virku è to lwm pano~ki no{aokulyri, ta {e vona z po~atku a` i ce{ela u n<h. Alw, dzecizoz klasi, a poznwj{e i drugi, taki yki u` dzeci znax buc,per{e zavidni na Virovim porydnim dzviganx ruki, i nav{e to~nih odvitoh kotri davala u~itelqovi, a vec a` i natih “panskih” okulyroh kotri dostala i pre kotri {e vid-vojovala od n<h, po~ali zdumovac nwkrasni baviska z nx.N<bi, nwzdoba~ki do nwj {tuhli, i to prave na mestoh dze{e vona ~uvstvovala nwbezpe~no, yk co to }aradi~i, okremeked shodzela, ta nw barz mogla precen<c gl<binu }aradi~i,abo ked {e zvonka uhodzelo do cmej{ej prostori<. Oba~eliè Vira nwprerivno u strahu è nwodmera to~nu dluìnukro~ay ta {e po{poci, lwbo dir}nw z nx, ta spadnw i rozbiwokulyri. Raz wj a` i pukla ru~ka na okulyroh, bo x scislidziv~ata co {e ciskali u tedi popularnim bavisku: “Covecej”, u stvari, drilynx do wdnogo kuta, na gromadu. Wdnabi per{e stanula do kuta, bo wj bulo ìmno, a povojnovooblw~ivo na {ickih dzecoh bulo l<he, ta po~ala kri~ac:“Co vecej, co vecej!”, dok bi nw prilapeli i drugi i zbi-

252

vali {e yk dayki ove~ki do gromadi, ta tak sciskaxci {e io}uruxci i zograli.

Drugi raz wj wden hlapec, ozda preto è mu u~itelqkaukazala wj teku yki doma{n< zadatok ma buc, ~isti i{orovi, a nw zamurckani i zoz ma}ar~ima uhami yk jogo,podloèl nogu ked vihodzela na dzveri, tak lwm, kus, è bidrugi nw oba~eli jogo namiru, alw dosc è bi {e zaplynta-la i na cegelkoh u konku rozbila sklo na okulyroh. Hlapec{e sam zlwkol od togo co porobel, bo Virki po~ala ~urickrev z oberva. Dziv~e {e zlwklo i rozplakalo, u strahu copove rodi~om kotrim i skorej{a opravka bulanwplanovani tro{ok, ta zadlugo no{ela zoz drocikomskap~anu ru~ku na l<vim uhu.

– Mogli bizme x poslac naj hodzi do drugej {koli –radzeli {e rodi~i – a hto zna ~i to vredzi, dzeci v{adziisti.

Z ~asom {e Vira pocagla od dru`tva, najvolwlapoponaglyc domu i posle zakon~enih doma{n<h zadatkoh{ednuc z kn<`ku, co x prinwsla zoz {kolskej ~italqn<, nadayke osamene mesto, ta zapl<vac do {veta kotri in{aki yktot co x okruòval. Naàlq, u tot ~as {e na {ickim{porovalo ta a` i na stru< i gru{o~ki za lampu, do kotrej{e kladlo najtunq{u i pri kotrej {e Virovo o~i na -pinali i slabli. Za{ lwm, to wj nw zavadzalo ostac odli~na{kolyrka, bo {e starala na godzinoh co vecej zapametac,a` {e yvyla i povtoric è bi utverdzela lekci< i nwmu{ela ih doma u~ic.

Tak zakon~ela i osmu klasu i odlu~ela pojsc od obis-ca do i|e vek{ogo varo{u, sama ìc i {kolovac {e. Uvelqkim varo{u Vira nw doìvjovala taki nwpriwmnoscina yki zvikla, alw doìvjovala drugi: uhodi i vihodi doi zoz tramvay, dze x u gu`vi znali tak scisnuc è {elapala za okulyri i zn<mala ih u strahu è wj ih rozpu~a,a vec u drilynx bala {e ih klasc dok nw vidze ~i vojdze,ta wj bulo stra{ne viskakovac zoz prevozki na trotoar,na kotrim nw vidzela ~i wst dzira, ~i grun~ok. Ked preto

253

per{iraz spadla i vithla ruku na kotru {e do~ekala totstrah {e i|e zvek{al. Preto ~astej{e hodzela pe{o, ykco {e pendrala do gorodskih prevozkoh.

– Golwm u{poruwm na kartoh – ce{ela {e z gor~inu. U novej klasi dostala i nove meno:– Okulyrka – navolali x i toto meno wj ostalo pokly

nw vihodzela i strednx {kolu. \esce bulo è wj nauka idalwj dobre i{la, alw nw|esce bulo è wj o~i z roka na rokslabli, ta skla na wj okulyroh postavali v{e grub{i igrub{i. I dok drugi wj parny~ki po~ali vihodzic na tanwci na prehodzki, vona {e i|e barèj ~iryla do {vetakn<`koh. Odrekla {e uìvac u krasi v~asnej mladosci, alwwj toto odrekanw prinwslo uspih u {kolovanx, ta uspi{nozakon~ela za medicinsku {estru i z odli~nima ocenamikonkurovala na robotne mesto u poznatej medicinskejustanovi. Tam x kole}iny z kotru {e zdruèla, a htora prekrivu pohrebcinu preìla velqo operaci< i tretmani èbi golwm na o~i odstranwla svox invalidnosc, i barz dobrerozumela Virovo traumi, uputela na novootvoreni kabinetza kontaktni lwn~i.

– Budze{ vidzic è vredzi i penw` i trud co uloì{do sebe. @ivot ci {e premen< za 180 stupn< – pre{ve~ovalax kole}iny.

Konw~no, ovladuxci zoz shopnoscu kladzeny ivin<many lwn~oh, Vira prepatrela na sposob yk to vidzalxdze zoz zdravima o~mi. Naisce, ìvot wj naraz postalin{aki, a i vona na sebe, i na sam ìvot, po~ala in{akpatric.

Vidzela Vira è po stanx i po spravovanx nw zaostavaza drugima dzivkami, ta sebe zoz placi kotru dostavala sis-temati~no kupovala toto co {e wj vidzelo è wj {ve~i.Pokus {e {mi{kala u sebe ked u oblaku gorodskogo avtobusalapela dayki hlopski popatrunok co {e zastanovjoval na wjpodobi, a pokus i sama po~ala {acovac le}inqoh kolo sebe.

– Gej, krasavico – znala vlapic dorucovanw na ul<~kico wj vracalo davno stracene samodoviriw.

254

Na robotnim mesce v{e ~astej{e {e stretala z wdnimstaìstom, an< sama nw svidoma è na toti stretany po~alarahovac ka`dogo rana ked {e zberala na robotu i ked vi -berala yk {e togo dny oblw~e i na{minka. V{e barèj ih isama planovala, a posle doznala è tak planoval i von.[minkanw postalo wj ka`dodnqove zviknuce:

– Yk i {icki dzivki – zaklx~ovala zadovolqna z timco vidzela u `veratku, a o ~im skorej an< dumac nw mogla.

Mladi staìsta i mlada medicinska {estra {e{vidko zbl<èli, polxbeli i pobrali, a nwodlugazvek{ali i famelix zoz wdnim malx~kim dzeco~kom –sinom. Dzecko kotre narodzela bulo mocne, a u pologu xtak rozpinalo è {e wj kratkovidosc zvek{ala za 2-3 diop-tri<, ta ked tam dze{ka, u {teracetim roku prelwàla{arlah, od kotrogo {e viroytno obrala u ambulanti dzerobela, dioptriy {e wj zastanovela na minus 11. No, tehno-lo}iy praveny lwn~oh napredovala, ta voni postavali v{elagodnwj{i za no{enw. Kupovala ih porydnw, a` i u farbohhtori wj èlwnim o~om dali okremni bl<sk i zavodl<vosc.

– Pri{ol ~as viìc svox ènstvenosc – un<maxci {e,a i u poce{enx, pravdala toto nylko{enw pred muòm. –Dosc som {e krila za svox kradkovidoscu!

Muòvi {e to a` i pa~elo, bo odkrival novu ènu usvowj ganqbl<vej i nwci}urnej suprugi. Vipatralo è{icko idze yk treba: sin rosnul i dobre {e u~el, muòvinw bula na rozume lwm kariwra, alw {e barèj staral buc covecej zoz famelix, ta na vlasnim avtu obi{li calu èm, apoznwj{e i vek{inu deràvoh okolo.

Medzitim, i u najvek{im miru klx~ka zarodok nwmi-ra, u ka`dim |escu tlww nw|esce. Prave ked {e hlapecupisal na fakultet, a Vira pridala molbu zaskorej~asovu penzix, povoluxci {e na slabi o~i, mu`{e wj pohorel i umar o daskelqo me{aci. Yk ked bi sko-rej{i ìvot bul lwm son, wj vidumka, a nw pravda, Viri{e narubi obracel cali {vet. Wj penziy bula mala, a kedbi muòvu vàla, ta ked bi {e z nwj odbilo yk to pripa-

255

da, poneè w lwm wj hasnovatelq, dostala bi ti` telqo –nwdosc an< za najskromnwj{i ìvot u velqkim gorodu.Pokly hlapec studiral mal pravo na famelijnu penzix,alw ked zakon~el pri{li ~e`ki ~asi za o|erbenufamelix u, i tak ~e`kih dru`tvenih obstavinoh.

– Upi{em postdiplomni – gvarel wj wdnogo dny sin,ked dostal ozda i dvacete pismo z kotrim go odbili nakonkursu za robotne mesto. – Golwm {e z da|im budzemzan<mac, a i dostanwm dayki dinar.

Nove zan<manw prena{la sebe i Vira. Vracela {e domladosci, }u Rusnacom. Po~ala hodzic do ruskej cerkvi,upisala {e do cerkovnogo horu, ta {e wj a` pod star{i dn<udalo z horom per{iraz na|ivic Kerestur. U Keresture{e wj {icko pa~elo: i valal, i cerkva, i programi na“êrvenej ruì”... Tedi po~uvstvovala yk ked bi {e u nwjpopolnwli pra`n<ni za kotri dok mala polni ìvot an< nwbula svidoma è ih ma u du{i. Pamytki z dzecinstva narodzeni valal x prepolnwli z emociymi, yk ked bi {evracela do togo spokox u kotrim rano ~uc bibi~a zpaìci kolo valala, a zoz ~ere{n< za dzverkami u zagradiri}ova kotri x vola naoberac do fartu{ka per{u yrnxovoc, pobudzic mlad{i {estri i podzel<c pirskaci plodiz n<ma.

Od {ickogo u Keresture najgl<b{e x doru{elamolitva u Vodici i {icki pripovedki kotri o nwj ~ula uavtobusu i|e ked i{li do Kerestura. Per{e {e postaralakupic malu kn<ò~ku o Vodici, kotru, ked {e vraceladomu na{vidko prepatrela i nw odloèla, alw ohabela xtak, na orman~iku pri poscel<, è x raz dobre popre~ituw.Novi sposob ìvota u penzi<, zoz sinom kotri {e u` mogolsam o sebe starac, vipatral wj spokojni.

Bulo to kregke poce{enw i zmirenw, bo nwodlugapo~uvstvovala è {e wj z vidom co{ka slu~uw. Nw bula tokratkotirvaca nwpriwmnosc ked {e mu{i o~i o{lwbodzici viplokac lwn~i, poloìc oblogi z rumencu, abo nakapkackapki è bi o~i buli v{e vla`ni. Nw bulo to an< pe~enw yk

256

ked do oka ulwtnw nwvidl<va ~asto~ka prahu, abo vibiw yrecked oddakadz vderi cu}. Bulo to co{ka od ~ogo po~uvstvo-vala pocerpanw, nagadovala è nw dobre, a` i è toto nwdo-bre budze i|e gor{e. Lwn~i x po~ali glodac, o~i wj buliv{e ~erveni i polni zoz slizami, pokly vwdno zoz dohtoromnw zaklx~eli è wj o~i vecej nw podno{a an< wdenmateriyl z kotrogo {e lwn~i pravy i è wj o~i, zviknuti napatrenw prez lwn~i, vecej nw moù poscignuc o{trosc vidana okulyri, bo katarakta naglo napredovala.

Lapela x pan<ka, po~ala {e obracac na priytelqoh, napoznatih i yk ~lovek kotri {e davi, lapala {e za ka`deslovo nagadanej pomoci.

– [a tel< privatni klin<ki zn<max dioptrix zlaserom – uputjovali x toti co {e im ponosovala. –Nw{ka operovac kataraktu barz wdnostavne.

Na{la vona i adresu daskel<h z tih klin<koh, alw wj naka`dej povedzene è wj moù povesc ~i x ve`nx operovac~i nw, a` posle prepatrunku, kotre vino{i najmenwjdze{atu ~asc operaci<, co golwm polovka wj penzi<. ûlavona è {e taki operaci< u “indikovanih” slu~ajohokon~ux i na deràvnej klin<ki, ta z pre{ve~enqom èvona tot “indikovani slu~aj” i zoz uputom wj dohtorki,ru{ela do najvis{ej medicinskej ustanovi.

Na uhodze, pred primacim pultom, u dlugokim {orekotri {e formoval skorej yk co vona scigla, po~alo xnapu|ac samodoviriw, a rosnuc strah co {e zbival dze{kau àludku:

– Co ked me nw primu, co ked nw godno? – dùbalo wj uglavi. Odganyla dumki, a voni {e vracali i z pre{loscivicagovali smutni dn< dzecinstva i mladosci.

[or {e kus-pokus pribl<òval }u pultu i Virakonw~no pridala uput i paperi zoz najnov{ih prepa-trunkoh mladej, kratkovlasej {estri, u zacagnutej uni-formi, kotra wj ùvaxci ùva~e na wden z tih paperohvderela pe~ac, ta sebe pod nos preùbronwla:

– Pridzece z novim uputom 13. novembra!

257

– Alw {estro, y u` nw vidzim. Mu{ela som na taksixprisc, bo som vecej nw bezpe~na na ul<ci?! – vibuhlo zViri prez pla~.

– Nw znam, y mam kalendar i do nqgo upisuwm po {ore –odmahla z wj uputom u rukoh mlada {estra zastanovxxci{e nad yku{ velqku teku: – Naj vas pi{em, abo nw?!

– Mac Boà – po{eptala u sebe Vira – ta co robicbudzem?

– Pitajce naj vas upi{e na pozarydovi prepatrunok –vlapela sovit wdnej barnastej {estri, z polno kartonamiu rukoh kotra wj dorucela u prehodze.

– A kelqo bi ko{talo ked bim placela pozarydoviprepatrunok? – i sama bula za~udovana yk {vidko pohopelaè wj tot sovit wdini ratunok.

Dakus zajdzena z takim pitanqom, mlada dzivka za{alterom gvarela sumu i na Virovo insistovanw vidalarahunok z kotrim x poslala na kasu viplacic.

– Ked {e placi, ta mo`! – pokus revoltovano dudralana kasi Vira ked vin<mala penwì

– Co y tu moèm! – zakon~ela kasirka i vderela pe~ac.No, ta, o dva dn< pokon~ela Vira z prepatrunkom pri

poznatomu dohtorovi, von wj potverdzel è wj o~i godnipodnwsc operacix, ta poce{ena takoj pristupela }u{alteru dze {e zakazovali operaci<.

– Zapi{ce sebe datum, budze to o dva roki taki ~as! –vidiktovala Viri datum, a` i to~nu godzinu ista totamlada kratkovlasa {estra.

Yk u daykim snu zoz htorogo {e ̀ ada, a nw moè prebu dzic,go~ yk {e upina, Vira pri{la domu. Vidzela yk prez dlugi dvaroki ìw u molgi pred o~mi, yk {e otlukuw do mura u konku, ykpremahuw }aradi~i i pada, yk wj vipaduw penw` z rukoh, a vonago nw vidzi pozberac, yk maca }ombi~ki na {porgece i kuhn-qovih aparatoh, è bi znala kedi i na kelqo uklx~ene, a kediviklx~ene... Ked pri{ol sin, gvarela mu è x bol< glava, tapo{la poscel<c poscelq. Zapalwla lampu pri poscel<, krug{vetlosci spadnul na tam u` davno poloènu kn<ò~ku o ker-

258

esturskej Vodici. Z ramika na nx blago patrela tvarPre~istej D<vici, u bilej {mati, z belavim pla|om:

– Palw ti tu, a y na ce zabula – {epla Vira. Na o~i wjvibili slizi:

– Mac Boà, pomo` mi, du{a {e mi rozpaduw od rozpu-ki i pocerpany! Strah od budu~nosci odn<ma mi dumki i~uvstva! – nacagla na stoyco ruki }u kn<ò~ki i tak, tri-maxci ih z dlanymi obracenima na gore, vil<vaxci du{udo tej molbi, po~ala {e modl<c. Kelqo {e tak modlwla nwbula svidoma, dok u wdnej hvilqki nw po~uvstvovala yk wjpo calej ruki prehodzi priwmna ceplota. Yk ked bi struyod kotrej cerpla prehodzela prez nx i zogrivala zodnukawj modlyci ruki. Po tvari {e wj zl<vali slizi, v{e |ir{ii |ir{i, plakala bez jojku, bez kor~u, yk cihi di`d` uyrnwj noci kotri blaga smydnu èm i obecuw, i ulagovxw.

Nw moè povesc i nw{ka kelqo tak stala z rukami u lok-coh blago zognutima i plakala, plakala. Lwm pameta è {edo poscel< spu|ela calkom zmirena i è zaspala takojnakadzi dothla zaglavok.

Xtre rano Vira bula medzi per{ima na {alteru predmladu kratkovlasu {estru.

– Patqce rezultati prepatrunku mo<h o~oh – vinyla Virazoz ta{ki paperi – y nw moèm ~ekac dva roki, nw moèm...

– Moèbuc {e moèce dogvaric z mladim primarix-som? – u dovirix wj {epla ista. – Ked mu {turice doki{enki, von vas ve`nw za operacix velqo skorej. I|e idobre prejdzece, bo von najvek{i fahovec za takuoperacix yka vam preporu~ena. A sce robic lwm, znace,placi im mali...

– @eno, y nw mam taku penzix yku sumu predkladacedac dohtorovi – lapela {e za glavu i skoro da zvre|alaVira, a {estra {e, ked vidzela è pogri{nej osobi pre-pomla take daco, {vidko |uhala.

Vira nwmo, nw znaxci co po~ac, ostala stac pred{alterom, probuxci odlu~ic {e za iduci kro~aj. Yk usnu, vracela {e domu i z tresacima rukami medzi dlan<

259

scisla kn<ò~ku o Vodici. U gl<bokej molitvi znovapo~uvstvovala ceplotu. Molitva tirvala wden ~as, pokly{e do nwj nw uselwl mir.

Od{melwna pre ve~ar{e doìce, stanula xtre ranopred primaci {alter i an< {e nw nwspodzivala ked {e prednx zyvela {estra kotra wj pred daskelqoma dnymi u pre-hodze dala sovit za pozarydovi prepatrunok.

– Dajce paperi, naj vidzime – vàla rezultati vipito-vany i po{la }u wdnomu z orman~ikoh co stal zboku,vicagla yku{ grubu teku i opitala {e: – Godni sce prisc otidzenq, upi{em vas }u profesorovi na rozporydok, za 11godzin pred poladnqom.

Vira zbunwta, nwspodzivana, podzekovna, probovala {evracic do realnosci:

– Kupic mu viski, ~i kafu i ~okoladu?– Yki viski, yka ~okolada! @e bisce {e nw {alwli z takim

da~im. Lwm vi pridzce i n<~ {e nw bojce – to gvarela i vracelateku na mesto. Ked {e Vira na uhodze oglydla, pre{ve~ic {eè to nw son, za primacim pultom nw bulo n<kogo.

I tak bulo yk poradzene. Profesorovi asistoval mladiprimarixs, ta ked vidzel è Viru {estra rihta zaoperacix, pri{ol }u nwj i prez zubi {e wj opital:

– Mu{ice mac mocnu vyzu ked sce tak {vidko pri{lina {or }u profesorovi! – Na tvari {e mu vidzel bezpomi{ani z lxbopitl<voscu.

– Mam, na najvis{im mesce! – ukazala Vira z palqcomna gore, i v{e poznwj{e ked pripovedala co {e wjslu~ovalo tih dnqoh, {meyla {e sama zoz sebe, ~uduxci{e, yk wj lwm pri{lo na rozum tak efektno namiricgerbnogo mladogo dohtora.

Operaciy bula uspi{na. Wdno oko vracelo o{trosc i nanqgo Vira vidzela tak yk n<}da co nw vidzela. Preto bulanwscerpena è bi pre{li {ejsc me{aci, kelqo wj povedzeneè ma buc rozlika medzi dvoma operaciymi, è bi po{laoperovac i druge oko. Nazdavaxci {e è konw~no budzevitvoreni son kotri {e wj od dzecka {n<l, ta {e budzela i|e

260

roz~arovan{a pohopxxci è w nwmo`l<vi, macaxci bralaokulyri, abo kladla lwn~i è bi mogla scignuc do toaleta, o{ejsc me{aci scigla znova na {alter, teraz u` “wj” klin<ki.

– Mame termin – gvarela i|e v{e tu postavena istamlada {estra – budze to najskorej za 18 me{aci.

Vira uparto probovala roz~iscic situacix.– Bo<m {e za toto operovane oko, è popu|i pod taku

terhu. Probujce vi rok i pol patric z takima rozlikami udioptrijoh yki mojo teraz! Dumam è, medicinskinwopravdane, a i nw gumane... – ~uvstvovala yk ked bi znovabula na po~atku, è z n<ykima slovami nw premen<stanovisko ~uvarki {ora za {alterom.

– Y tu nw moèm n<~ – gvarela ista i yko{ demonstra-tivno napu|ela svojo robotne mesto, z ~im pripoznala èprepoznala Viru i vlasni nwuspih pred pol roka.

Vira pred {alterom, yk zoz vracu vodu prelyta, okly-pla i lwm tupo patrela oprez sebe.

– Dajce lwm totu va{u dokumentacix – znova {e zyvelabarnasta medicinska {estra.

Pohopxxci è doìvxw ~udo i è {e wj vono lwmpredluùw, Vira {e prepu|ela tim slovom. Vodzela xsila kotrej verela, pridala paperi, vraceni wj overeniuput – o sedem dn<: Mariy V. – u podpisu.

Dzvigla glavu, {estra Mariy u` nw bula tu. Vecej x an< raznw vidzela. Dopitovala {e o nwj {estrom u timu za operacixdrugogo oka, dopitovala {e na {alteru, ked odhodzela na kon-trolu probovala x najsc u primacej sali, alw {e Mariy nwzyvela vecej an< za {alterom, an< u prehodze. Nw znal wj n<htopovesc n<~ o barnastej {estri Mari< kotrej scela podarovackn<`ku u kotrej {e opisux nwzvi~ajni iskustva.

Nw{ka Vira |e{l<va i preto è dobre vidzi, i preto èzna è doìla Marijovu lasku tedi ked wj najbarèj hibela.

– Y {e wj |iro zverela i vona mi |iro pomogla – znapovesc Vira na koncu svojogo {vedo~eny. Teraz verela èlxdze naisce doìvxx ~uda, lwm su ~asto nw svidomi è{e im voni slu~ux, dumax è to lwm slu~ajnosci.

261

PRI ZNA^ KI O AV TOR KI

Iri na Gar di Ko va ~e vi~, no vi nar ka, pi sa telq ka, li te -ra tur na kri ti ~ar ka i pre kla da telq ka, na rod ze na 17. sep -tem bra 1944. ro ku u Ru skim Ke re stu re. Di plo mo va la Xgo -slavynsku li te ra tu ru na Fi lo zof skim fa kul te tu u No vimSad ze. Bu la no vi nar Ru sko go slo va, glav ni i od vi ~a tel qnire dak tor ~a so pi sa Mak i no vi noh Ru ske slo vo, re dak tor kakul tu ri i {lwbod ni re por ter dnqo vih no vi noh Dnev nik, pood hod do pen zi<.

Za stu pe na w u an to lo }i joh po e zi<: An to lo }iy ru skej po -e zi<, Ru ski Ke re stur, 1965; Su ~a sna po e ziy za dze ci Voj vo -di ni, No vi Sad, 1974; Xliyn Ta ma{, Pi pinw na }am boh,No vi Sad, 1977; G. Ar sov ski Bl<sk na rovn<ni, Bi toly, 1975;Xliyn Ta ma{ Dal wkosc stre ̀ e; Mi ro slav Na sta siw vi~,Med zi scernynku as fal to vi bl<sk, Iri} 1984; Dxra Pap -gar ga<: An to lo }iy ru skej po e zi<, No vi Sad, 1984; Iri naGar di Ko va ~e vi~: Hma ra na ver hu to pol<, No vi Sad, 1990;Oli ve ra [iy~ki: O~i rovn<ni, No vi Sad, 1998; Vla di mirKo ~i{: An to lo }iy po e zi< voj vodynskih Ru sna coh @ov tapri ~asc, Sme de re vo, 2003; Pe tro Tro ha nov ski: Mam ko,mam ko, kup mi kn<`ku, No vi Sad, (u Polqs kej), 1995;Xliyn Ta ma{: An to lo }iy ru skej po e zi< O{lwpe ni so lo vej,No vi Sad, 2005. i pre klad is tej po serb ski.

Po e ziy wj pre kla da na na serb ski, slo vac ki, ma ke don -ski, ru mun ski, ita liynski, madyrski i al ban ski.

Bi bli o} ra fiy: Na dlan< za ren ko, No vi Sad, 1969; Tisy~ra do sci, No vi Sad, 1976; Bez me na yva, No vi Sad, 1980; Ba -vi ska, No vi Sad 1984; Ku cik mu dro sci, No vi Sad, 1987;Wdno zlo ̀ nosc, No vi Sad, 2004; Dva nac skaz ki, No vi Sad,2007; Skaz ki, No vi Sad, 2009, (po serb ski).

263

Pre {pi va la an to lo }ix ma ke don skej po e zi<.Na pi sa la do ku men tar nu ra dio dra mu Kri dla za an ge la,

i dra mu po ro ma nu Xliyna Ta ma {a Avra me, Avra me. Dram -ski tekst Bra dav ka wj vi ved ze na na ra dix i na sce ni, a mo -no dra mi Na {a Irin i Le vo no vo voj ni vi ved ze ni na sce niyk te le vi zij ni dra mi. Na sce ni vi ved ze na i wj mo no dra maMi li o ner ka, a dram ski tek sti Kvar telq, 2002. ro ku i Per -{a zme na, 2009. ro ku obyve ni.

Od 1968. ro ku obyvxw li te ra tur nu kri ti ku, ta po te razma obyve ni po nad sto pri ka zi, re cen zi< i ana li zi li te ra -tur nih d<lo, abo ca lih opu soh ru skih av to roh.

Naj vek {i pri po znany co priyla to Iskra kul tu ri iMed zi na rod na na gra da za li te ra tu ru Alek san der Duh no vi~.

264

Z M I S T

Nwbo nad Keresturom

Zoz dvora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

Dziva dzivka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9@elwzna baba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15@elwzni kolq~ata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Zakutna baba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30^arni ta|ok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Na veprovackej dragi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45

Zoz {ora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55

^arivni ~ere{n< . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57Zlatna n<~ovka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65Nw~iste u priklwce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73Krasna Ysna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84Angel hranitelq . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92Makovski {or . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100

Zoz valalu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111

Hovanwc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113Perga~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121Ukazanw . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .128Bosorki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136]uly{ov gnoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .144Kamena koza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150

265

Zoz zabuvany . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .159

Hlopska Kata i Vi{~ir Pajta{ . . . . . . . . . . . . . . . . .161Bora< i ma~e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .168Dzvon<ca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .175[a{ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .182Zoz starej {pivanki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .189Nwborak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .198

Zoz pametany . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .207

O Farka{ovej dol<ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .209Dqordqova torina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .217@obra~a gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .225Paroh Maka< . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .234Osla u vodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .241Nw~iste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .248Nwvidl<va Mariy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .251

O avtorki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .263

266

CIP – Katalogizacija u publikacijiBiblioteka Matice srpske, Novi Sad

821.161.2 (497.11) - 32

GARDI Kova~evi~, Irina, 1944 –Nwbo nad Keresturom : skazkovo pripovedki i

le}endi / Irina Gardi Kova~evi~. - Novi Sad : Ruske slovo, 2012 (Petrovaradin : Maxima graf). - 266 str. ; 21 cm( Edicija Verhi )

Tira` 300.

ISBN 978-86-7105-253-5

COBISS.SR-ID 272143879

Irina Gardi Kova~evi~: NWBO NAD KERESTUROM, pripovedki (I vidanw).– Obsyg 16,75 drukarski tabaki. – Tira` 300 prikladn<ki.

– Drukovala Drukarny “Maxima graf” Petrovaradin. – Drukovanw zakon~ene u xnix 2012. roku

Irina Gardi Kova~evi~ NWBO NAD...

Documents

Transcript of Irina Gardi Kova~evi~ NWBO NAD...