Soc Tes Obcni Pedagoski Pojmi 01 (1)

8/13/2019 Soc Tes Obcni Pedagoski Pojmi 01 (1)

1/37

OBNI PEDAGOKI POJMI

OPREDELI OBNE PEDAGOKE POJME!

1. VZGOJA: Je neprekinjen ali permanenten proces oblikovanja lovekove osebnosti z

vsemi njenimi telesnimi, umskimi, moralnimi, estetskimi in delovnimi kvalitetami.

Poteka celo ivljenje in je nujna za posameznika (preivetje) in za drubo (ohranjanje)

2. POSAMEZNIK: Otrok se v procesu prilagajanja drubi odreka svojim nagonom in se

podreja zahtevam, potrebam drube. Vsak posameznik je nujno vpet v drubeno

okolje, ker je to pogoj za njegovo preivetje

3. DRU

BA: Skupnost razlinih posameznikov, ki

ivijo na dolo

enem obmo

ju.Posameznike med sabo povezujejo ustaljene in dogovorjene norme. Vsaka druba

strmi po ohranjanju in razvoju. Kadar skrbi za razvoj posameznikov, posredno skrbi za

lasten razvoj.

OPREDELI POJEM VZGOJA!

Je neprekinjen ali permanenten proces oblikovanja lovekove osebnosti z vsemi njenimi

telesnimi,umskimi,moralnimi,estetskimi in delovnimi kvalitetami .Poteka celo ivljenje in je

nujna za posameznika in za drubo. Je druben pojav,odvisna je od drube v kateri

poteka,skozi zgodovino se je mono spreminjala. Je zavestna dejavnost,nartni proces,pri

katerem si vedno zastavimo cilj,h katerem usmerimo svoja prizadevanja.

POJASNITE POJEM VZGOJE ZA POSAMEZNIKA IN DRUBO!

Je pogoj za obstanek in razvoj drube. Z vzgojo se prenaajo navade,obiaji,znanje,

izkunje,vedenje in vzorci vedenja. Vzgoja je nujna sestavina za drubo in je stalna ali veja

dejavnost. Posameznik se v procesu prilagajanja odreka svojim nagonom in se podreja

zahtevam drube. Vsak posameznik je nujno vpet v drubeno okolje-to je pogoj za njegovo

preivetje. Druba stremi po ohranjanju in razvoju Kadar skrbi za razvoj

posameznikov,posredno skrbi za lasten razvoj.

ZAKAJ JE VZGOJA ZAPLETEN IN KOMPLEKSEN PROCES?


2/37

Je neprekinjen proces,ki poteka z namenom oblikovanja posameznikovega

telesnega,umskega,moralnega,estetskega,delovnega,socialnega,razvoja. Je nartno,namerno

vplivanje na posameznika. Ker pa ne poznamo otrokovih dednih zmonosti,ne vemo,kaj pri

otroku prevladuje,ker je veliko dejavnikov in ti dejavniki drugae vplivajo na otrokovoduevnost,psiho,ker je vsak otrok drugaen in ne vemo kako postopat je vzgoja zelo zapleten

proces.

SOCIALIZACIJA

OPREDELI PROCES SOCIALIZACIJE IN NAVEDI STOPNJE PROCESA!

Socializacija je proces vraanja loveka v doloene sociokulturne sisteme. Je proces

sprejemanja posameznika v drubo in razvoj osebnosti. Skozi socializacijo si posameznik

prisvaja takne naine ravnanja,ki so v drubi e priznani in uveljavljeni. Sprejemajo celotno

kulturo(jezik,vera miljenje).Je izjemoma dolgotrajen proces,ki poteka ne glede na to ali se

druba in posameznik tega zavedata. Poteka ob razlinih dejavnostih in v razlinih drubenih

ustanovah(ola,druina,delovne organizacije).Poznamo 3 stopnje socializacije:PRIMARNA

SEKUNDARNA TERCIARNA.

PRIMARNA: Poteka od rojstva pa vse do vstopa v olo. Veinoma poteka v druini,sedaj pa

vse vetudi v vrtcih. Otrok si pridobiva spoznanja o svetu, o samemu sebi,dobi norme

ravnanja in vrednotenja. Sprejema osnovna pravila,merila in navade. Na posameznika ima

najveji vpliv in ga kasneje ni mogoe spremeniti. Temelji na ustvih.

SEKUNDARNA: Poteka v asu olanja pa vse do vstopa v slubo(do konca olanja). Velik

vpliv imajo vrstniki,druba,ola,mediji(krog ljudi se iri).

TERCIARNA : Poteka od vstopa v slubo,pa do smrti. Obiajno si posameznik v tem asu

razvije kariero in ustvari druino .Je vkljuevanje posameznika v drubo in njen sistem. Ta

socializacija poteka v slubah,klubih,drutvih,v okolici kjer ivimo,


3/37

RAZLOI PROCES PRIMARNE SOCIALIZACIJE IN NJEN POMEN ZA

RAZVOJ POSAMEZNIKA!

(Glej zgornje vpraanje)

OPII PROTISLOVNOST SOCIALIZACIJSKEGA PROCESA!

Protislovje socializacije pomeni nasprotje med interesi posameznika in interesi drube.

Osnovno vpraanje je kako vzgajati;v skladu z interesi posameznika ali interesi drube. Odnos

med posameznikom in drubo preuujeta 2 veji pedagogike.

SOCIALNA- zahteva podrejanje posameznika drubenim interesom o vzgoji, eli vzgajati

tako,kot zahteva drubeni sistem.

INDIVIDUALNA- upoteva razvoj individualne osebnosti. Glavni predstavnik je Rousseau.

KAJ POJMUJEPOD POJMOM RESOCIALIZACIJA?

Kadar se mora posameznik iz kakrnega koli vzroka(v procesu odraanja) vkljuiti v povsem

drugano drubeno okolje ter prevzeti drugane norme in vrednote. Ker je vpliv primarne

socializacije tako moan je nemogoe,da bi lahko prilo do popolne resocializacije (mati z

otrokom v zaporu).

OPII ZNAILNOSTI SEKUNDARNE IN TERCIARNE SOCIALIZACIJE!

SEKUNDARNA: Poteka v asu olanja pa vse do vstopa v slubo. Velik vpliv imajovrstniki,druba,ola,mediji (krog ljudi se iri)TERCIARNA: Poteka od vstopa v slubo,pa


4/37

do smrti. Obiajno si posameznik v tem asu razvije kariero in si ustvari druino. Je

vkljuevanje posameznika v drubo in njen sistem. Ta socializacija poteka v

slubah,klubih,drutvih,v okolici kjer ivimo,

OPREDELITEV PEDAGOGIKE KOT ZNANOST

OPREDELITE PEDAGOGIKO KOT ZNANOST(ZAKAJ JE

PEDAGOGIKA ZNANOST)?

Pedagogika je znanost,ki se ukvarja z vzgojo in izobraevanjem otrok. Preuuje vzgojo kot

nenehen drubeni proces,raziskuje vzgojno dejavnost,ie in opredeljuje globalne in etapne

cilje,odkriva bistvo vzgoje,njeno smiselnost in upravienost izgrajuje znanstveni sistem

pedagogike,odkriva pedagoko preteklost,sedanjost in veljavnost.

Da lahko posamezno disciplino kot znanstveno mora imeti:

1. predmet prouevanja

2. pedagoki sistem

3. metodologijo

*1Predmet prouevanja pedagogike je vzgoja(znanost o vzgoji).Pedagogika se je kot

samostojna veda izoblikovala v 17.stoletju. Predmet prouevanja pedagoke znanosti je

predvsem:preuevanje vzgoje kot drubene dejavnosti,analiza vzgojnega procesa,ugotavljanje

lastnih teoretinih in metodolokih izhodi.

*2Pedagogika se zdruuje tudi z drugimi vedami(filozofija,psihologija,). Pedagoka

znanost je mono razvejana in se deli na vrsto disciplin in poddisciplin(predolska,olska,specialna,didaktika,).

*3Metodologija je veda o raziskovanju. Vkljuuje zbiranje podatkov,raziskovanje poti,kako

na najustrezneji nain dobiti podatke ki nam bodo prikazali elene rezultate ter pomagali pri

nadaljnjem spreminjanju vzgojno izobraevalnega procesa.

Raziskovanje poteka z razlinimi postopki pri tem uporabljajo raziskovalci razline metode

dela. Zgodovinska metoda(preuuje vzgojo in izobraevanje skozi razlina zgodovinska

obdobja(ustno izroilo,freske,slike,zapisi)) Opisna metoda ( opiemo kaj smo opazili,vzgojna

sedanjost).Eksperimentalna metoda(nartno izzovemo doloen pojav z namenom da ga

opazujemo in najdemo ustrezne primerjave. Imeti moramo 2 skupini-eksperimentalno inkontrolno.


5/37

Uporabljamo raziskovalne tehnike(opazovanje,intervju,anketa).

Vsako raziskovanje poteka po doloenih stopnjah:

-doloimo kaj bomo raziskovali

-postavimo hipotezo(kaj priakujemo)

-izberemo raziskovalno tehniko(kakne metode bomo uporabljali)

-interpretacija(nae videnje z abstrakcijo-izloimo nepomembna dejstva)

-zakljuki primerjava s postavljenimi hipotezami(zakljuke preverimo v praksi)

Zbiranje podatkov v raziskovalne namene poteka::neposredno(opazovanje zunanjih

opazovalcev,opazovanje lastne prakse) posredno s pomojo ankete intervjuja, testov,

NATEJ POSAMEZNE PEDAGOKE DISCIPLINE TER OPREDELITE

PREDMET NJIHOVEGA RAZISKOVANJA!

ZGODOVINA: pedagogike je pedagoka disciplina, ki prouuje razvoj vzgoje vzporedno z

razvojem drube z vsemi znailnostmi zgodovinskih obdobij in stali.

SODOBNApedagogika je pedagoka disciplina,ki prouuje trenutno uveljavljene -vzgojne

pristope v najirem smislu,kot dejavnost posameznika in drube.

DRUINSKApedagogika raziskuje vzgojno vlogo,bistvo,smisel zakonitosti ki potekajo v

druini,kot posebni obliki skupnosti ter njen pomen in vpliv na posameznikov razvoj.

PREDOLSKA pedagogika preuuje zakonitosti druinske in institucionalne vzgoje v

predolskem obdobju.

OLSKApedagogika preuuje vzgojo olskih otrok.


6/37

ADRAGOGIKAprouuje vzgojo odraslih

DOMSKA PEDAGOGIKAprouuje vzgojo v posebej organiziranih domovih

uencev,dijakov.

SPECIALNA pedagogika se deli na:

Oligofrenopedagogiko vzgoja duevno prizadetih

Ortopedagogiko vzgoja invalidov

Tiflopedagogiko vzgoja slepih in slabovidnih

Surdopedagogiko vzgoja gluhih in naglunih

Logopedijo vzgoja otrok z govornimi motnjami

DIDAKTIKA:prouuje celoten vzgojno izobraevalni proces z vidika ciljev in nael

pouka,vsebine,sredstev,metod,oblik dela ter organizacije pouka-veda o nainu

izobraevanja(kako postopati da so cilji dose

eni)

K didaktiki uvramo :

Splona didaktika ukvarja se z splono relevantnimi vpraanji izobraevanja.

Posebna didaktika prouuje raziskovanje teorije o ciljih,naelih,izbirnih vsebin, unih

metodah,organizacijskih oblikah in medijih posameznega unega predmeta (specialna

metodika,specialna didaktika (matematike,glasbe)

KAKO SE JE PEDAGOGIKA RAZVIJALA KOT ZNANOST?

Zaetki pedagogike izhajajo iz filozofije .Zapisi o pomenu ustreznih vzgojnih postopkov

segajo dalev zgodovino(Platon,Aristotel).Beseda pedagogika izhaja iz Stare

Grije(PAIDAGOGOS-PAID-otrok,AGO-VODITI=tisti,ki vodi otroka). Pojem pedagoga je

najprej pomenil sunja,ki je vodil otroka od doma k uitelju. V rimskem asu se je pojem e

priblial vzgojni funkciji,ko so ime paidagogos zaeli uporabljati za zasunjene Grke,ki so

pouevali otroke rimskih bogataev .Kot samostojna veda se je izoblikovala v 17. stoletju koso zaeli ustanavljati prve ole (moan vpliv empiristov:J. Locke).


7/37

Danes je pedagoka znanost mono razvejana in se deli na vrsto disciplin in poddisciplin

(zgodovina,sodobna,druinska,predolska,olska,andragogika,domska, prostega

asa,specialna,didaktika).

Pedagogika se zdruuje tudi z drugimi vedami(interdisciplinarnost).Navezuje se

na:filozofijo,psihologijo,socialno pedagogiko,zgodovino,biologijo,sociologijo,.

NATEJ IN OPII VIRE PEDAGOKEGA RAZISKOVANJA!

Viri pedagokega raziskovanja so lahko:

1. Udeleenci vzgojno izobraevalnega procesa(uitelj,otroci,vzgojitelj).

2. Uporabniki(stari,odrasle uee osebe).

3. Pedagoka teorija(ubeniki).

Cilji vzgoje so:prenaanje znanja in spretnosti,navad,ki so potrebne za funkcioniranje

posameznika v drubi,-oblikovanje ustreznih nainov vzorcev vedenja,miljenja,ustvovanja,-

razvijanje individualnih sposobnosti in lastnosti.

Proces vzgoje vkljuuje :proces razvoja posameznikove osebnosti,proces vkljuevanja v

drubo,proces s katerim druba zagotavlja svoj obstoj.

Vzgoja poteka : -zavedno(prenos znanj z jasno zastavljenimi cilji.

-nezavedno(na nezavednem nivoju prenaamo lastne vrednostne komponente-kar nosimo vpodzavesti)


8/37

V procesu vzgoje je posameznik lahko: subjekt vzgoje :ko je aktivno vkljuen v proces,ko se

zane zavedati odgovornosti. Objekt vzgoje: kadar posameznik ni aktivno vkljuen-mali

dojenki(ne izraa svojih potreb,podrejen je uitelju, uni snovi,ni notranje motiviran.

OPIITE NAJPOGOSTEJE RAZISKOVALNE TEHNIKE V PEDAGOKI

METODOLOGIJI!

Z raziskovalnimi tehnikami prihajamo do podatkov,ki jih potrebujemo v procesu

raziskovanja.

OPAZOVANJEje najpreprosteja tehnika za preuevanje oseb,predmetov, pojavov.

Znanstveno opazovanje mora biti dobro organizirano,sistematino, nepristransko, veljavno in

ovrednoteno. Pri pedagokem delu ga vekrat uporabimo za ocenjevanje in vrednotenje lastne

vzgojne prakse(oddelek,vrtec,ola)

INTERVJUje poglobljena osebna izmenjava mnenj med intervjuvancem in izpraevalcem.

Je postopek pri katerem se raziskovalec pogovarja z osebo z namenom pridobivanja novih

podatkov in spoznanj. Ker je obdelava podatkov in zbranih dejstev zelo zamudna se zaintervju odloimo,kadar raziskujemo problem na manjem vzorcu in elimo bolj osebne

poglede,stalia in mnenja. Gre za pogovor med izpraevalcem in intervjuvancem. Prednost je

v celovitosti, saj pri odgovarjanju intervjuvanec lahko v celoti razloi svoje poglede v zvezi z

vpraanjem. Uporabljamo lahko strukturirane in nestrukturirane intervjuje .V obeh primerih si

intervjuvar:

-pripravi koncept, ki temelji na ciljih in vsebini raziskovanja(vpraanja,potek)

-poie ustrezne udeleence(poznati moramo ljudi,ki jih bomo intervjuvali)

-organizira nain izvedbe(intervju mora imeti rep in glavo)

-sproti belei odgovore

ANKETA: je organizirano zbiranje podatkov. Uporabljamo jo najpogosteje kadar elimo

pridobiti poglede uporabnikov ali izvajalcev pedagokega procesa o posameznih

vpraanjih,postopkih,ravnanju, Zanjo se odloimo kadar preverjamo pri vejem tevilu

uporabnikov(stari,uenci,uitelji,ira javnost) saj lahko istoasno anketiramo vejo skupino

ljudi. Prednost ankete je kratek as izpolnjevanja,anonimnost,ki zagotavlja bolj iskreneodgovore. Vpraanja so vnaprej pripravljena(upotevat moramo bonton)


9/37

Oblike anketnih vpraalnikov:

-odprti tip vpraanja : (kaj nam na nai oli ni ve?)

-zaprti tip vpraanja : (kaj vam na nai oli ni ve?

1. uilnice

2. profesorji

3. nimam pripomb)

-kombiniran nain

Sestavljavec mora biti pozoren na to koga anketira-od tega je odvisna oblika. Vpraanja

zaprtega tipa so enostavna za obdelavo,medtem ko nam vpraanja odprtega tipa omogo

ijovpogled v razlike med osebnimi pogledi anketirancev.

Prednosti anketa je hitra,vkljuimo lahko veje tevilo anketirancev.

Slabosti ni neposrednega stika,ne omogoa pojasnitev,ne daje monosti izraanja lastnih

mnenj in pogledov.

V KAKNIH SITUACIJAH BI SE ODLOILI ZA UPORABO ANKETE IN

KDAJ ZA UPORABO INTERVJUJA IN ZAKAJ?

Za anketo

-e preverjamo pri vejem tevilu uporabnikov(stari,ira javnost) -kadar nimamo veliko asa

na razpolago (ker preverjamo pri vejem tevilu)

-ko elimo iskrene odgovore(anonimnost)

-kadar elimo pridobiti poglede uporabnikov ali izvajalcev o posameznih vpraanjih

postopkih.

Za intervju

-kadar imamo na razpolago veliko asa (ker je obdelava podatkov in zbranih dejstev zelozamudna)


10/37

-takrat ko elimo imeti neposredni stik z osebo

-kadar raziskujemo problem na manjem vzorcu(elimo bolj osebne poglede ,stalia in

mnenja)

-kadar elimo pojasnitev(intervjuvanec lahko v celoti razloi svoje poglede v zvezi zvpraanjem.

ZNAILNOSTI VZGOJE V POSAMEZNIH DRUBAH

1. Opiite znailnosti vzgoje v praskupnosti ( 4-2 tisoletje p.n.)?

Znailnosti vzgoje v praskupnosti so naslednje:

vzgoja enaka za vse, ker je bila praskupnost brezrazredna skupnost,

vzgoja poteka sorazmerno z delom, ki se ni delilo na umsko in fizino

(v praskupnosti je bil osnovni princip, da je bilo delo namenjeno vsem (mokim,enskam, otrokom)),

vzgoja je potekala preko posnemanja ( deki so posnemali moke, deklice pa enske,

deki so s starejimi moki hodili na lov in ribolov, zato, ker so bili moki tisti, ki so

morali prehraniti druino. Deklice so ostajale pri materah doma in se uile od njih,

prepoznati so morale strupe iz hrane ( rastlinskega izvora)....

edina delitev poteka glede na spol, zato so bile razlike v vzgoji med deki in deklicami

( zarodek neenakopravnosti in prvega izkorianja).

Znailnosti vzgoje v praskupnosti so bile pomembne za prehod v razredno drubo.

2. Primerjajte vzgojo v parti, antinem Rimu in Atenah?

V starem veku je odloilno vlogo v izobraevanju prevzela drava. Poudarek je bil na razvoju

telesne, umske, moralne in estetske vzgoje. Prvije bil v tem asu izpostavljen pomenpredolske vzgoje.


11/37

VZGOJA V ATENAH

Stari Grki so si postavili vzgojni ideal harmoninega razvoja telesnih in duhovnih sposobnosti

loveka. Razvili so ideal lepote in dobrote. Skladno s tem sta se razvili dve vrsti ol in sicer:

ola za telesno urjenje

ole za umsko in estetsko vzgojo (filozofija, znanost, umetnost, glasbena - muzina

vzgoja, gledalia-amfiteatri ).

Izobraevali so se predvsem sinovi bogatih dravljanov (enske in sunji prepoved olanja).Atenski vzgojni koncept je bil za neneje, lepe in dobre deke. Poudarjali so harmonino

duo in telo. Prienjala se je humanistina vzgoja, ki je v ospredje postavljala loveka in

njegov razvoj. Pomembni predstavniki tega obdobja so bili: Sokrat, Platon in Aristotel.

VZGOJA V PARTI

Drava je bila izrazito vojako usmerjena zaradi napadov in ogroenosti drugih drav. Na

podlagi tega so izoblikovali strogo vojako urejeno drubo. partanski vzgojni koncept je

bil strog, krut in discipliniran ( vzgojiti zvestega, pogumnega, iznajdljivega, zvitega,

vzdrljivega vojaka). Vzgoja dekov in deklic je bila organizirana v dravnih internatih

( zaprti vzgojni zavodi). Imeli so gimnastino vzgojo, da bi dosegli telesno vzdrljivost in

bojno usposobljenost mladine, pri glasbeni vzgoji pa so prevladovale junake pesmi in

domovinsko izroilo.

VZGOJA V RIMU

Osnovni smoter vzgoje v Rimu je bil vzgojiti rimskega dravljana, ki je usposobljen za

praktino koristna dela pri vodenju drave. Najbolj znane so bile (govornike) ole retorike. V

asu rimske vzgoje se prviv olstvu pojavi pozitiven vzgojni ukrep nagrada. Tisti, ki je dobil

nagrado, je imel pravico posluati govornike v forumu ( to je javno mesto, kjer se o em

razpravlja, odloa). Velik pomen na vzgojo je imela grka filozofija in umetnost. Ker je

pouevanje postalo fizina kategorija, je bilo pouevanje v Rimu zelo nepriljubljeno, zato so

"uvozili" grke uitelje, ki so s seboj prinesli tudi svojo kulturo (glasbo, gimnastiko,


12/37

dramatiko, retoriko, in filozofijo). V olah se je postopoma izoblikoval uni program - sedem

svobodnih umetnosti ali znanosti. olali so se samo sinovi bogatih druin.

3. Pojasnite znailnosti vzgoje v srednjem veku?

celotni olski sistem je prevzela cerkev, ole so bile pod okriljem cerkve,

vzgoja je bila namenjena predvsem vladajoemu razredu,

vzgojni cilj je bil vzgojiti vernega in do oblasti pokornega dravljana,

glavna avtoriteta je bilo sveto pismo,

izkljueno je bilo razumevanje snovi, pomembno je bilo mehanino uenje

(uenje na pamet),

uni jezik v cerkvenih olah je bil latinski,

uitelji so uporabljali telesne in sramotilne kazni, ter pohvale in nagrade za pridne,

cerkev je vnesla termin sholastika (usmerjena cerkvena filozofija), kar pomeni, da

neposveena oseba ni mogla biti vzgojitelj oz. uitelj,

loena je bila vzgoja laikov in klerikov, za vzgojo klerikov so bile ustanovljene prve

univerze( teologija, medicina, pravo),

cerkev je ustanavljala samostanske ole (v samostanih), upnijske ole (v cerkvah),

stolne ole ( v vejih mestih).

Meanski stanovi so ustanavljali mestne ole, kjer so se uenci uili v maternem jeziku

(praktina izobrazba za obrtnike poklice), vse te ole so bile namenjene za pripadnike

doloenega stanu, ter so usposabljale za stanovske poklice-stanovske ole. Posvetno plemstvo

se je olalo po gradovih, pouevali so jih sedem vitekih umetnosti ( jahanje, lov, plavanje,

metanje kopija, ah , pesnitvo...), kmeki stan pa je edini ostal brez ol.

) Kaken je bil pomen protestantizma (reformacije) na razvoj olstva?

Protestantizem je gibanje, ki je omajalo srednjeveki fevdalni in cerkveni red. Zagovorniki

gibanja so zahtevali, da sveto pismo bere vsak v svojem jeziku. Ljudska ola naj bi bila

namenjena vsem, ne glede na spol in stan, pouk v olah pa je bil v maternem jeziku. S temi

olami je slovenski narod prvidobil monost izobraevanja v svojem jeziku (prvi slovenski

knjigi Abecednik in Katekizem, PrimoTrubar). Protestanti so ustanovili e latinsko olo,

predhodnico gimnazije. Ta ola je bila za izbrance na srednji stopnji, ki naj bi uence

temeljito pripravljala za univerzitetni tudij.


13/37

4. Opredelite pomen J.A. Komenskega za razvoj predolske vzgoje in osnovne ole?

Njegovo razmiljanje je bilo razpreno med pedagogiko in didaktike.

Komensky je razvil:

idejo osnovne ole z namenom, da bi se vsak uenec im bolj izobrazil,

njegova ola ni le elementarna (branje in pisanje), ampak splono intelektualna

(naravoslovni in drugi predmeti),

uni jezik je materni,

zagovarja idejo, da olo obiskujejo vsi deki in deklice, bogati, revni (ola traja 6 let),

Komensky je utemeljil sodobno teorijo pouevanja s poudarkom na NAZORNOSTI. Pouk naj

poteka postopno z upotevanjem razvojnih znailnosti otroka, nasprotoval je unemuverbalizmu ( pouk, ki temelji na besedi brez razumevanja vsebine), zahteval je uenje besed

in stvari, verealnih predmetov (naravoslovje, zemljepis) in tujih jezikov.

Komensky je loil tri vrste vzgoje, ki so se med seboj povezovale:

1. moralno vzgojo( vrednote, potenje, pravinost, ljubezen)

2. umska vzgoja ( pomen razumevanja vsebine)

3. telesna vzgoja ( namenjena je krepitvi telesa).

Uvedel je frontalni pouk, prvi je uvedel olsko leto, poitnice, pripravljati je zael ubenike.

Pomembna so naela, ki jih je uvedel v olstvu, ki morajo veljati tako za uitelja kot za

uenca:

naelo nazora (neposreden stik z objektom pouevanja),

naelo aktivnosti (miselni, praktino, verbalno)

naelo postopnosti (z majhnimi koraki se pomikamo proti zastavljenemu cilju in k

tejim nalogam), naelo sistematinosti

naelo ekonominosti ( v manjem asu pridobiti im veznanj in izkuenj),

naelo interesa ( vzbuditev in ohranjanje interesa).

5. Ovrednotite prispevek J.J. Rousseauja za razvoj pedagogike?

Rousseau trdi, da se otrok rodi nepokvarjen, kvari ga druba s svojo vzgojo,


14/37

potrebno je vzgajati v skladu z otrokovo naravo, njegovimi interesi,

zagovarja tezo, da so po rojstvu vsi ljudje enaki,

kritizira idejo, da je otrok v osnovi slab (izvirni greh),

zanika vlogo drube pri doloanju vzgojnih ciljev,

njegov moto se je glasil nazaj k naravi,

zagovarja tezo, da je vzgoja odvisna od treh faktorjev

1. narave (dednost- tvorba prirojene sposobnosti)

2. stvari (okolje )

3. ljudi (vzgoja- stari, uitelji, ki pomembno vplivajo na uenje).

Po njegovem se vsi trije faktorji prepletajo in povezujejo in le vsi trije skupaj lahko skladno

delujejo na loveka.

Rousseau je bil utemeljitelj pedocentrizma, ki v ospredje vzgoje postavlja otroka.

6. Razloite razvoj ideje o osnovni oli?

V obdobju buroazije prevzame v izobraevanju vodilno vlogo drava. Prvije bil poudarjen

pomen olanja preprostih ljudi in prvipostane ola obvezna. Pedagogika se v tem obdobju

naslanja na antiko, za bogateje je pouk e vedno individualen .

Glavne tenje meanstva so bile na podroju vzgoje naslednje:

bolj svobodna in humana vzgoja

mnoino osnovno izobraevanje (verouk postane predmet v oli),

verealne, za proizvodnjo koristne izobrazbe (hitra industrializacija)

razvijanje sposobnosti posameznika ob upotevanju njegove individualnosti.

V tem asu sta se razvili dve vrsti ol:

- trivialke za kmeke otroke (3 leta),

- normalke za meanske otroke ( 4 leta).

Glej Komensky d vpraanje!


15/37

Opiite pomen humanizma na razvoj vzgoje in izobraevanja ?

Vzgojni smoter humanistov je bil vsestransko izobraen lovek. Humanisti so izoblikovali

naslednje vzgojno izobraevalne vsebine, da bi uresniili lovekovo vsestranskost:

klasino izobrazbo (tudij antine kulture in jezikov),

realno izobrazbo (matematika, geografija, naravoslovne vede),

estetsko izobrazbo ( tudij glasbe, umetnosti, slovstva).

7. Natejte nekatere smeri, ki so se v pedagogiki razvile v zaetku 20. stol.?

progresivna pedagogika

pedocentrizem

projektna pedagogika

pragmatizem

delovna ola

montessori pedagogika

waldorfska pedagogika.

8. Opiite znailnosti in oblike socialistine pedagogike?

Znailnosti:

smoter vzgoje je oblikovan kot vsestransko razvita osebnost, vendar je glavni cilj

vzgojiti poslune in disciplinirane dravljane,

v ospredju je pridobivanje znanja in idejnopolitina vzgoja,

poudarjena je kolektivna vzgoja, individualnost uenca je zapostavljena, u

enec je

objekt vzgojnega vpliva uitelja,


16/37

poudarjajo pomen dravno organiziranih oblik vzgoje in izobraevanja, nartno in

sistematino vzgojo mlademu rodu,

da bi socialistina druba uresniila svoj vzgojni smoter, skua izoblikovati

enoten sistem vzgoje in izobraevanja, v katerem naj bi imel vsak monost za

vsestranski razvoj svojih sposobnosti in nagnjenj.

Ta sistem se deli na :

o vzgojo in varstvo pred. otrok (priprave na olo-mala ola),

o osnovna ola (8 razredov, interesne dejavnosti, celodnevna ola, fakultativni

predmeti), pomembna individualizacija v Oglede na ueneve sposobnosti in

interese,

o usmerjeno izobraevanje (srednja, vija in visoka ola).

Oblike socialistine pedagogike:

ETATIZEM

Je bil najbolj razirjen v SZ v asu Stalinove oblasti. V slovenskem prostoru lahko o tej obliki

pedagogike govorimo v asu takoj po 2. svetovni vojni. Drava prevzame moodloanja nad

ivljenjem, in posredno nad izobraevanjem. Poleg znanja je v ospredju politina vzgoja.

SAMOUPRAVNI SOCIALIZEM

Tu se oblikuje osnovni cilj vsestransko razvite osebnosti. V ospredju ostaja usmeritev vzgojiti

disciplinirane in partijski oblasti poslune dravljane. Stroka v tem obdobju ponovno dobiva

vejo veljavo


17/37

VZGOJNO IZOBRAEVALNI SISTEM

1. Opiite zna

ilnosti

olskega sistema v RS?

ima stalne in za izobraevanje in vzgojo nartno usposobljene delavce,

vanj so vkljueni udeleenci enake starosti, ki so bili sprejeti pod doloenimi pogoji,

delujejo po vzgojno izobraevalnih ciljih, programih, unih nartih, ubenikih...

imajo namensko urejene prostore za vzgojo in izobraevanje,

imajo predpisan as za delo in trajanje izobraevanja,

doloeno je olsko leto, olski dan, olski urnik, dnevna obremenitev uenca,

imajo enotno urejen sistem financiranja,

udeleence izobraevanja ocenjujejo in jim za doseen uspeh podeljujejo sprievala,

diplome...

je enoten, kar pomeni, da obstaja samo en tip osnovnih ol (razen s prilagojenim

programom),

prehodnost pomeni monost prehoda znotraj olskega sistema. Loimo tri oblike

prehodnosti: vertikalna (po olskem sistemu navzgor), horizontalna (iz ene ole na

olo drugega tipa), diagonalna (otrok gre iz ole enega tipa na drugo olo enakega

tipa),

demokratinost ( izobraevanje mora biti mnoino in dostopno vsem, glede na

sposobnosti),

permanentnost (izobraevanje je neprekinjen proces, ki traja poteka vse ivljenje).

2. Natejte znailnosti osnovnoolskega pouka?

osnovna ola je obvezna (za vse otroke od 6-15 leta, ne glede na otrokove zmonosti,

sposobnosti, ali prizadetosti,

splono izobraevanje (omogoa vsestransko razgledanost in dovolj splone izobrazbeza nadaljnji tudij),

brezplana (enotno urejena politika financiranja O),

devetletna,

pouk poteka v maternem jeziku (uni jezik, uno naelo, uni predmet),

osnovna ola uresniuje pouk v okviru obveznega in razirjenega programa (jutranje

varstvo, podaljano bivanje, interesne dejavnosti, ola v naravi...).

Pouk je najbolj narten in organiziran proces vzgoje in izobraevanja. Glavne naloge pouka

so:


18/37

materialna

funkcionalna

vzgojna

Povezava vzgoje, pouka in izobraevanja.

3. Primerjajte organiziranost in dejavnosti v vrtcu in osnovni oli?

Vrtec osnovna ola

ni obvezen - obvezna

plaljiv - ni plaljiva

ni ocenjevanja - ocenjevanje

kurikulum (program, cilji) - izobrazba

razlina starost otrok - uni nart prilagoditve... - stalni urnik

- enake starosti udeleencev....

Predolska vzgoja ni obvezna, izvajajo jo samostojni vrtci in enote za predolsko vzgojo v

osnovnih olah, obiskujejo jih otroci od 1-6 leta starosti. Spremembe v predolski vzgoji se

kaejo zlasti v poveani pestrosti in ponudbi programov.


19/37

Osnovnoolsko izobraevanjetraja 8 let in je obvezno. Osemletno olanje je razlenjeno na

dve obdobji: tiriletno razredno stopnjo in tiriletno predmetno stopnjo.

V prvi razred osnovne ole se lahko vpiejo otroci, ki so ob zaetku olskega leta stari 6 let in

pol, izjemoma tudi 6 let. Devetletno olanje, ki se je zaelo postopoma uvajati s olskim letom

1999/2000, je razlenjeno na tri triletna obdobja, v prvi razred pa se lahko vpisujejo otrocistari 6 let. Uspeno konana osnovna ola omogoa uencem nadaljevanje izobraevanja v

katerikoli srednji oli. Uenci, ki izpolnijo osnovnoolsko obveznost po zakonu in konajo

vsaj 6 razredov v osemletni osnovni oli (oziroma 7 razredov v devetletni osnovni oli), lahko

nadaljujejo izobraevanje v niji poklicni oli.

d) Opiite monosti vzgoje in izobraevanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu in O?

Otroci z motnjami v razvoju, ki z dodatno strokovno pomojo lahko sledijo rednemuprogramu so v veini primerov vkljueni v redne oblike vzgoje in izobraevanja, tako v vrtce

in v osnovne ole. Za otroke, ki ne zmorejo vkljuitve v redne oddelke za njih obstajajo

razvojni oddelki, ole s prilagojenim programom, kasneje pa varstveno delovni centri.

e) Opiite vsebino integracije oz. inkluzije v primeru vrtca in O?

Integracija oz. inkluzija pomeni, da so otroci z manjimi motnjami uenja-dojemanja redno

vkljueni v programe vrtcev in osnovnih ol ( npr. Slabe vidijo, sliijo...). Za te otroke je zelo

pomembno, da se druijo in pridobivajo informacije od vrstnikov, kot od vzgojiteljev in

strokovnih delavcev ( uenje otrok od otrok).

PREDOLSKA PEDAGOGIKA IN VRTCI


20/37

6 PREDOLSKA PEDAGOGIKA IN VRTCI

1. Kaj je predolska pedagogika?

Je znanstvena disciplina, ki prouuje zakonitosti in znailnosti vzgoje otrok od rojstva pa vse

do vstopa v olo. Predmet pouevanja te pedagogike je vzgojno izobraevalni proces v

predolskem obdobju z vsemi zakonitostmi, ki posredno ali neposredno vplivajo nanj ter

zdruujejo pedagoke, psiholoke, socioloke, bioloke, specialno pedagoke socialne....in

druge dejavnike.

Predolska pedagogika te procese raziskuje in jih tako kot vsaka znanstvena disciplina

postavlja v sistem. Analizira cilje in naela, pojasnjuje znailnosti vzgoje v tem obdobju, ie

ustrezne vsebine, oblike in metode dela ter prouuje znailnosti telesnega, intelektualnega,

ustvenega in socialnega razvoja predolskih otrok.

Naloge predolske pedagogike so:

vzpodbujanje otrokovega kognitivnega razvoja (umski, intelektualni),

motorinega razvoja (gibalni, telesni razvoj),

ustvenega razvoja,

socialnega razvoja.

2. Kako je potekal razvoj predolske pedagogike in vrtcev skozi zgodovino?

17 stoletje

V tem stoletju so nastale prve ustanove, ki so se zaele ukvarjati s predolsko vzgojo (imele

so predvsem vlogo socialne pomoi). Prvi vrtec je leta 1836 v Nemiji ustanovil Friderik

Frbel, ki je bil uenec Komenskega. Poudarjal je, da je za otrokov razvoj bolj kot uenje

pomembneje, da otroku vzbudimo eljo po uenju. Opozarjal je na pomembnost otroke igre

(didaktine igrae). Po njegovem vzoru so se vrtci irili po vsej Avstroogrski monarhiji.


21/37

18, 19 stoletje

V Sloveniji zasledimo podatke o ustanavljanju prvih vrtcev v 18. stoletju (Maribor- osrednji

pomen verska vzgoja, spotovanje starev, uenje pokorine). V 19. stoletju, ko je cerkev

nekoliko izgubila vpliv na olstvo, so se zaeli preko Ciril Metodove drube ustanavljati

otroki vrtci. V teh vrtcih so gojili slovenski jezik in vzgajali otroke v narodno zavedne

dravljane. Delovanje slovenskih vrtcev lahko sledimo od leta 1872, ko sta bila sprejeta

ministrski razpis in ministrski ukaz o otrokih vrtcih. Najstareji vrtec je bil imenovan

Otroko zavetie v Ljubljani. Skozi zgodovino so se spreminjala tudi imena ustanov:

- otroka oskrbovalia (naloga prevzema otrok, nadzor...),

- otroka zabavia (varovanje otrok ubonih starev).

20 stoletje

Med drugo svetovno vojno se je dejavnost vrtcev zmanjala, po vojni se je pa na pobudo

oblasti zaela predolska vzgoja v tako imenovanih domovi igre in dela. Po letu 1950 pa se je

tevilo vrtcev povealo zaradi vse vejega zaposlovanja ena. Najveji razmak organizirane

predolske vzgoje je bil v zgodnjih 70 in 80 letih. Vrtci postanejo del vzgojnoizobraevalnega

sistema in poleg varstva vrtci ponujajo otrokom in njihovim starem tako vzgojo kot tudi

izobraevanje.

3. Opiite znailnosti Walfdorske vzgoje?

Waldorfska pedagogika temelji na spoznanjih antropozofije, filozofske vede, ki loveka

obravnava kot celovito telesno, duevno in duhovno bitje. Utemeljitelj te pedagogike RudolfSteiner se je intenzivno ukvarjal z vpraanji o vrednotah vzgoje in izobraevanja na vseh

podrojih, ob upotevanju ivljenjskih obdobij in razvojnih faz otroka. Vse to mu je pomagalo

razviti predmetnik in uni nart s ciljem, da bi prek tirih razvojnih obdobij in ob tesnem

sodelovanju starev omogoil in zagotovil celosten razvoj do samostojnega, samozavestnega,

dejavnega in odgovornega loveka.

otrok naj bi bil obkroen le z naravnimi materiali

v 3 letu naj bi nastopilo rojstvo misli (otrokovo prvo spoznanje o sebi- otrok vsrkava v

teh letih vse tisto kar je slabo in dobro), to kasneje vpliva na posameznika.

ta pedagogika zagovarja zagotavljanje skladnosti vzgoje in in otrokovega razvoja ni potreben nart dela, saj program doloajo letni asi


22/37

pomemben vpliv imajo verski in drugi prazniki v tej pedagogiki,

nasprotuje didaktino usmerjenim vrtcem in kognitivno usmerjenim programom,

otroci ne bi smeli imeti veliko rei, e posebej ne izdelanih igra,

naloga vzgojitelja v Waldorfskih vrtcih je predvsem skrb z uporabo util na vse mone

naine ( v ospredju je doivljanje).

4. Opiite znailnosti Montessori pedagogike?

Utemeljiteljica te vzgoje je bila Marija Montessori. Za Montessori pedagogiko je znailno

o Skrbno pripravljeno okolje

Da bi se otrok uil z notranjo motivacijo, mu mora biti vse uno okolje

(prostor, materiali in socialno okolje) v podporo. Uitelj zagotovi vsepotrebno, vkljuno z varnim in pozitivnim okoljem, saj je ena temeljnih

ugotovitev, da otroci v skrbno pripravljenem okolju delajo z vedno vejo

zbranostjo in notranjim nadzorom. Takno okolje otroku omogoa, da z

veseljem poskua nove stvari in da razvija obutek za druge na naraven in

neprisiljen nain.

o Montessori materiali Didaktine pripomoke je oblikovala dr. Maria

Montessori in sicer na podlagi opazovanja otrok, ki so se stalno vraali k

stvarem v katerih so uivali. Materiali so multisenzorni (omogoajo razvoj

vsehutov: vida, sluha, tipa, gibanja ). Omogo

ajo postopno u

enje indovoljujejo otroku, da sam preveri in popravi napake. Tako razvijajo miljenje,

pozornost, koordinacijo, samostojnost, obutek za red, socializacijo.

o Naelo Montessori vzgoje je spotovanje otroka, njegove osebnosti ter

dostojanstva.

o Otrokom je potrebno omogoiti odgovornost za lastni razvoj,

o Marija Montessori je predolsko obdobje razdelila na dve stopnji, obdobje do 3

leta in po 3letu (do 3 leta naj bi bili otroci v domai oskrbi).

o Prvih est let otrokovega ivljenja je najbolj pomembnih za razvoj. Nezavedno

uenje se postopoma spreminja v zavedno.

o Zagovarja preteno individualno delo, saj lahko na tak nain otrok dobi

monost, da sledi svojemu lastnemu tempu...

5. Katere pozitivne ugotovitve walfdorske in montessori pedagogike lahko

zasledimo v sodobnih kurikularnih dokumentih?

o Montessori pedagogika:


23/37

spotovanje otroka

skrbno pripravljeno okolje, ki nudi miselne draljaje in spodbude,

pohitvo primerne velikosti (otrok si sam vzame material), red, dobro in varno poutje

v igralnicah,

Waldorfska pedagogika

- nain dela v kotikih

- igra z nestrukturiranimi materiali ( palke, kamenki, kocke...)- 2 obdobje ( od 3 let)

- pomembnost doivljanja (uporaba util na vse mone naine)

- veliko riejo, pojejo.

JAVNI VRTCI V SLOVENIJI

7 JAVNI VRTCI V SLOVENIJI

1. Kdo je financer predolske vzgoje v RS?

Stari, lokalna skupnost - obine. Plailo starev doloi lokalna skupnost na podlagi lestvice,

ki stare razvra v razrede, upotevaje dohodek na druinskega lana v primerjavi s

povpreno plao na zaposlenega v RS in upotevaje premoenje druine. Stari, ki prejemajo

denarno socialno pomopo predpisih o socialnem varstvu so oproeni plaila.


24/37

2. Kaj vsebuje ekonomska cena programa?

Cena programa vsebuje stroke vzgoje, varstva in prehrane v vrtcu in ne vsebuje sredstev za

investicije in in investicijsko vzdrevanje.

3. Kateri dokumenti opredeljujejo funkcioniranje slovenskih vrtcev?

Kurikulum za vrtce

Je dokument, ki predstavlja strokovno podlago za delo v javnih vrtcih. Izhodie Kurikuluma

je upotevanje otrokovih pravic in upotevanje razlinosti med otroki.

Dokument v ospredje postavlja otroka kot aktivnega udeleenca procesa, ki z raziskovanjem,

preizkuanjem in monostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in veine. Kurikulum

temelji na vzgojno-izobraevalnem procesu ter na celoti interakcij in izkuenj, preko katerih

se otrok ui.

Kurikulum je bil sprejet leta 1999 na Strokovnem svetu RS za splono izobraevanje. Osnove

za sprejem kurikuluma so bile:

konvencija o otrokovih pravicah

Zakon o vrtcih, Zakon o financiranju vzgoje in izobraevanja ZOFVI

Primerjalne tudije predolskih kurikulov v drugih dravah

posnetek praktinih reitev v vrtcih pred spremembo programa.

Predolsko vzgojo o vrtcih urejata e dva zakona :

1. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja(ureja pogoje za

opravljanje ter doloa nain upravljanja in financiranja na vseh podrojih vzgoje in

izobraevanja),

2. Zakon o vrtcih(ureja predolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga

vrtcev, cilji in naela, vrsta monih programov, financiranje, pogoji za izobrazbo

strokovnih delavcev, delovna obveznost, zbiranje in varstvo osebnih podatkov)).


25/37

4. Opredelite vrtec in napiite nekaj ciljev v javnih vrtcih?

Vrtec predstavlja v vzgojno izobraevalnem sistemu RS prvo stopnjo. Je vzgojno

izobraevalna institucija, ki je namenjena vzgoji in izobraevanju predolskih otrok.

Vanj so vkljueni otroci od zakljuenega porodnikega dopusta starev pa do vstopa v

osnovno olo.

CILJI :

omogoanje razvoja otrokovih osebnih sposobnosti in spretnosti,

razvijati sposobnosti za dogovarjanje, upotevanje razlinosti in sodelovanja v skupini,

spodbujanje jezikovnega razvoja za uinkovito in ustvarjalno uporabo govora kasneje,

spodbujanje doivljanja umetnikih del in umetnikega izraanja,

spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja,

razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje,

razvijanje sposobnosti prepoznavanja ustev in vzpodbujanje ustvenega doivljanja

in izraanja,

negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domiljije, intuicije, razvijanje

neodvisnega miljenja...

5. Kako razumete otrokove pravice kot izhodie za upotevanje nael kurikula?

V kurikuku za vrtce vzgojna naela izhajajo iz logike zaite otrokovih pravic in potreb:

- naelo enakih monosti in upotevanje razlinosti, naelo omogoanja izbire in druganosti ,

naelo spotovanja zasebnosti in intimnosti, naelo sodelovanja s stari itd. e sama analiza

prvega natetega naela (enakih monosti in upotevanje razlinosti) pokae, da je podroje

otrokovih razvojnih potreb in iz njih izhajajoih pravic zelo kompleksno in protislovno.

Upotevanje enakih monosti nas hitro privede do egalitarizma (odprava zakona-ljudska

iniciativa), ko pravino upotevanje tega naela razumemo kot obvezo za enako obravnavo

vseh otrok ne glede na sposobnosti , izkunje, kulturno zaledje, motivacijo za uenje,

sposobnosti za prilagajanje institucionalnem,u okolju itn... V podobne zagate nas pripeljejotevilna druga naela , ki izhajajo iz Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah.


26/37

Mednarodna konvencija o otrokovih pravicah torej opozarja na protislovno naravo vzgoje, ki

tako v obliki prevelikega zaitnitva kot v obliki prevelikega prepuanja otroka lastnim

odloitvam predstavlja represivni pritisk, ki na otroka ne deluje optimalno v smislu podpore

njegovim razvojnim potencialom. Hkrati pa se moramo zavedati, da povsem nerepresivne

vzgoje brez pritiska na otroka ni, zato je torej naa pomootroku pri reevanju razvojnih

konfliktov temeljno vodilo vzgoji, ki upoteva otrokove razvojne potrebe in pravice.

6. Pojasnite vrste programov, ki jih izvajajo javni vrtci?

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:

dnevne programe

Trajajo od est do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali

izmenino.

poldnevne programe

Trajajo od tiri do est ur, izvajajo se lahko dopoldne, popoldne ali izmenino.

kraje programe

Trajajo od 240 do 600 ur letno (3-4 ure na dan) za za otroke iz odronih in demografsko

ogroenih krajev.

Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v

olo (obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok).

Kraji programi pa so namenjeni otrokom od 3 leta starosti do vstopa v olo (obsegajo

varstvo, vzgojo, lahko pa tudi prehrano otrok).

Vrtec lahko organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojno varstveni druini. Ta oblika

vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomonik

vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali zasebni vzgojitelj.


27/37

Vrtec lahko organizira obasno varovanje otrok na domu, glede na monosti, interese ter

potrebe okolja. Obasno varovanje otrok na domu lahko opravljajo vzgojitelji, pomoniki

vzgojiteljev, svetovalni delavci vrtca in zunanji sodelavci.

Vrtec lahko organizira za otroke , ki zaradi bolezni ne morejo biti vkljueni v vrtec,

predolsko vzgojo na domu, ki jo izvajajo lahko vzgojitelji in pomoniki vzgojiteljev.

g) Opiite pomen ustrezne priprave otroka na vstop v vrtec!

V sodobnem asu stari zaradi slubenih obveznosti preivljajo z otrokom(zaradi slubenih

obveznosti) vedno manj asa,vrtec dopolnjuje druinsko vzgojo. Ob vstopu otroka v vrtec se

povsem spremeni ritem otrokovega ivljenja. Vkljuitev v novo okolje in prilagajanje otroka

na nove razmere zahteva od otrok bistveno veduevnih in telesnih naporov. Veina otrok

ima vsaj na zaetku ustvene teave pri nekaterih pa se ustvena kriza lahko tudi mono

podalja.Za otroke je izjemnega pomena zaupanje starev,ki ga imajo do vrtca. Kurikulum za

vrtce daje monost starem,da otroka postopoma uvajajo v vrtec. Dobro je,da otroka pred

prihodom v vrtec seznanimo s prostori, strokov. Delavkam in z okoljem v katerem bo

preivljal nekaj asa. Izredno pomembno je da otroku stari posredujejo resnine podatke.

Teave, ki so posledica stresa ob prihodu otroka v vrtec se kaejo kot motnje hranjenja,spanja,

prebavne motnje,..Vzgojiteljice otrokom lahko na zaetku pomagajo s tem,da jim kaejo ve

naklonjenosti(ljubkovanje), otroci od doma prinesejo predmete,ki jim dajejo obutek varnosti!

h)Pojasnite kaj pomeni pojem kurikulum?

Pojem kurikulum je zamenjal izraz vzgojni program. Kurikulum je zasnovan ire kot vzgojni

program, saj vkljuuje vse pogoje, ki vplivajo na uspenost vzgojnoizobraevalnega procesa.

Poudarek je na upotevanju nael in ciljev in ne na vsebini (veja avtonomija strokovnih

delavcev).Poudarja razvojno-procesni pristop.


28/37

9. Natejte in opiite tri osnovna naela, ki jih mora vzgojitelj upotevati pri delu?

1. naelo nazora - zlato naelo ( pouk mora biti nazoren, prikazan s primeri , praktine

izkunje otroka....)

2. naelo aktivnosti ( miselno, praktino, verbalno)

3. naelo postopnosti (z majhnimi koraki se pomikamo proti zastavljenemu cilju in k

tejim nalogam),

j) Opredelite pojem prikriti kurikulum, ter poiite praktini primer!

Prikritega kurikula ni mogoe v celoti pojasniti,saj nanj vpliva mnogo

dejavnikov(vzgojiteljeva osebnost,njegova priakovanja,metode dela,ki jih uporablja,odnosi v

vrtcu) poleg tega na prikriti korikulum mono vplivajo tudi priakovanja ire drubene

skupnosti. Tu so e stari ter njihova priakovanja,ki jih imajo v odnosu do vrtca in

predolske vzgoje. Odraa se predvsem pri elementih dnevnega reda,ki jih strokovne delavke

opravljajo rutinsko,na katere se najmanj pripravljajo,ter na vedenjskih vzorcih,ki jih tako

odrasli,kot tudi otroci prevzemajo od predhodnikov. Delovanju prikritega kurikula se ne da

povsem izogniti, lahko pa zmanjamo njegove nezaelene uinke. Zato je potrebno pristopat k

vsem,tudi rutinskim dejavnostim premiljeno.

k)Opiite oblike, znailnosti in pomen sodelovanja vrtca s stari?

Sodelovanje ned vrtcem in stari je pomemben vidik kakovosti predolske vzgoje, saj prav to

sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju druinske in institucionalne vzgoje.

Pri tem odnosu je zelo pomembna delitev odgovornosti. Vrtec naj starem nudi storitve,ne

sme pa posegati v njihovo zasebnost.

OBLIKE SODELOVANJA:

Roditeljski sestanek : skupni(vekot ena skupina) oddelni(po en oddelek skupaj) Na

sestanku govorimo splono o dnevnem redu ,nikogar ne izpostavljamo po imensko. Stari

pridobivajo informacije o nartovanih dejavnostih,uresnievanju programa. Lahko imajo tudi

izobraevalno nalogo.

Govorilne ure : omogoajo osebni kontakt starev med vzgojiteljem in pomonikomvzgojitelja. Tu je monost da izpostavimo vse probleme,ki so vezani na posameznika. Stari


29/37

izvejo,kako napreduje njihov otrok. Strokovne delavke se morajo na g.o. ustrezno

pripraviti(zapiski o otroku,likovni izdelki otroka).

Svet starev : po en stariz vsakega oddelka,ki je izvoljen na roditeljskem sestanku

(posvetovalni organ-obravnava pritobe starev,predlagajo nadstandardne storitve,razpravlja o

poroilih ravnatelja,

Svet zavoda : razpravlja o poroilih ravnatelja,sprejema program razvoja vrtca, sprejme letni

delovni nart

Razne aktivnosti : izleti z stari, zimovanje, portno dopoldne,.

Ob prihodu in odhodu starev: na kratko kar je najnujneje

Pri izobraevanju starev : razna predavanja za stare

DRUINA

NATEJTE,OPIITE IN OVREDNOTITE NALOGE DRUINE PRI

OBLIKOVANJU OTROKOVE OSEBNOSTI!

Je osnovna celica drube,svojevrstna lovekova skupnost,katere znailnosti so:

Bioloki temelj druine:temelji na heteroseksualnih zvezah,s katerimi moki in enskezadovoljujejo svoje potrebe in zagotavljajo obnavljanje lovetva z rojevanjem potomstva.

Sestavljajo jo dvoje odnosov(spolni in reproduktivni-rojstvo otrok).Danes bioloka naloga

druine upada(zaradi industrije,zaposlovanja ensk,finanne stiske).

Bisocialni temelj druine : v druini se ustvarijo sorodstvene vezi(krvno sorodstvo,bioloko

sorodstvo).Ustvarijo ga tudi posvojeni otroci. Na podlagi sorodstvenih vezi se delijo vloge

znotraj druine(mati,oe,brat,sestra,sin).

Socialno-psiholoki temelj druine: imenujemo ga socializacija ljudi in se kae v razvijanju

individualnih psihinih lastnosti in v razvijanju socialne sestavine osebnosti. V druini se


30/37

prenaa tradicija, kultura,norme,obiaji. Danes veji del teh nalog prevzemajo

vrtci,ole,klubi,..

Gospodarski temelj druine: z gospodarsko dejavnostjo zagotavlja druina materialne razmere

svojim lanom in s tem ohranja njihovo ivljenje(skrb za hrano,obleko,toploto,varnost in

stanovanje).Vloga gospodarske dejavnosti se je skozi zgodovino spreminjala. Danes jedruina vse bolj potronika skupnost,oba stara sta zaposlena. Druina mono vpliva na

razvoj posameznika(osebni).Odloilne so prve ivljenjske izkunje,ki jih otrok pridobi v

druini.

POJASNITE SPREMEMBE PRI OBLIKOVANJU DRUINE SKOZI

ZGODOVINO!

Na zaetku 20. stoletja je bila za nae podroje znailna patriarhalna druina. Zakon je slonel

na spotovanju moa. Oe je bil tisti,ki odloa o vsem,bil je strog,moder,mati je bila

tiha,nena,ljubea,skrbna,ni imela avtoritete in premoenja. Otroci so bili najniji sloj v

druini,vladala je enosmerna komunikacija in avtoritarni ukazi. V druini je bilo veliko

otrok,poglavitna vzgojna metoda je bilo pretepanje. Druino je sestavljalo ve

generacij,veliko vlogo je imela tradicija.

Vzrok za razpad patriarhalne druine je bil razvoj industrije .Matere so se zaele zaposlovati

zunaj druine(enakopravne v druinski zvezi),spremeni se zakonodaja,ki zaiti enske in

otroke. Sodobna druina je enogeneracijska, poudarjena je vloga obeh starev pri vzgoji.

Otrok je cenjen in obravnavan kot osebnost,rojstva so nartovana(zmanja se tevilo

otrok).Stari otrokom izkazujejo svojo ljubezen in pozornost,razumejo otrokove potrebe,oe

postaja zaupljiva oseba in ustveni svetovalec,ki sodeluje z materjo pri dogovoru o osebnem

ivljenju njunih otrok .Med vzgojnimi metodami prevladujejo strpno

pojasnjevanje,usmerjanje otrokove dejavnosti,dialog. Druina je potronika enota,povea se

mobilnost,prihaja do meanja kultur. Ker sta zaposlena oba stara,so zaeli ustanavljati vrtce.

Vrste sodobnih druin: popolna(oba stara),nepopolna(brez enega stara),razirjena(zraven

ivi e nekdo od blinjih sorodnikov),zaasno razvezana(eden od starev dela v tujini).

POJASNITE POJEM PRIMARNE SOCIALIZACIJE!


31/37

Primarna socializacija poteka od rojstva pa vse do vstopa v olo. Veinoma poteka v

druini,sedaj pa vse vetudi v vrtcih. Otrok si pridobiva spoznanja o svetu,o samemu

sebi,dobi norme ravnanja in vrednotenja. Sprejema osnovna pravila,merila in navade. Na

posameznika ima najveji vpliv in ga kasneje ni mogoe spremeniti. Temelji na ustvih

OVREDNOTITE VZGOJNO MODRUINE V RAZVOJU OTROKOVE

OSEBNOSTI, TER RAZLOITE MEHANIZME IDENTIFIKACIJE!

PRIMERJAJ VZGOJO V DRUINI IN DOMA!

Zaupljivo, sproeno ozraje v druini, tesni ustveni odnosi, pripadnost opredeljeni skupini,

starevska ljubezen, ki se izkazuje v toplem in skrbnem varstvu in izkazovanju osebne

ljubezni. Vloge in izkazovanja starevske ljubezni ne more izkazovati ali enakovredno

nadomestiti noben vzgojitelj ali uitelj. Druinska komunikacija se kae v njeni neposredni,

nepretrgani, ustveni barvitosti. S komunikacijo otrok izraa svoje potrebe,ustva in misli.

Druina je prvo okolje, kjer se otrok srea z vzgojo. Otrok poskua posnemati stare. V

druini se prepletajo zaupljivo, sproeno ozraje, tesni ustveni odnosi, starevska ljubezen,

ki se izkazuje v toplem in skrbnem varstvu in izkazovanju osebne ljubezni. Vloga starevske

ljubezni ne more nadomestiti ali enakovredno izkazovati noben vzgojitelj ali uitelj.

Druinska komunikacija se kae v njeni neposrednosti, nepretrganostim ustveni barvitosti. Skomunikacijo otrok izraa svoje potrebe, ustva, misli. Primarna socializacija na otroka zelo

mono vpliva, kar se kae ko odraste, ker lahko posnema svoje stare v doloenem trenutku -

odreagira ravno tako, kot oe ali mama. Pravila doma so drugana, otrok se z igro,

posnemanjem opira na stare, sorojence - se z njimi poenoti.

Vzgoja v vrtcu je ravno tako kakovostna, vendar na doloenih podrojih nekoliko srugana.

Vzgojitelj ne sme biti vsiljiv, svojih ustev do otroka ne pokae v obliki, da otroka stisne k

sebi, ga ljubkuje, e otrok tega ne eli. e pa je zanj sprejemljivo, ga lahko tudi malce

pocrklja. Vzgojitelj se ne sme vmeavati v vzgojne navade doma, posegati v kulturne navade

druine.

POJASNITE DEJAVNIKE,KI ZMANJUJEJO VZGOJNO MO

DRUINE!


32/37

Za uspeno vzgojo in socializacijo otrok je pomembno urejeno druinsko ozraje, odnos do

otroka(obojestranska komunikacija) ter poloaj in vloga otroka(otrok kot dejaven partner v

druini). Med dejavniki ,ki mono zmanjujejo vzgojno social. proces v druini so

najpomembneji:

Pomanjkanje ljubezni starev: otroci, ki rastejo brez ljubezni in naklonjenosti starev seintelektualno poasneje razvijajo, zlasti na govornem podroju. Mnogi ostanejo ustveno

zavrti in kot odrasli teko navezujejo zdrave socialne odnose z drugimi ljudmi. Motnje se

pokaejo tudi ob loitvi otrok od starev;ti na to pogosto reagirajo z

agresivnostjo(verbalna,fizina napadalnost prikrita agresivnost unievanje stvari,muenje

ivali) ali depresivnostjo(so plani,srameljivi ,tihi, samotarski).Na otrokov ustveni razvoj

neugodno vpliva ,e stari otroka preveprepuajo drugim ljudem ali pa se z njim neustrezno

ukvarjajo. Mlaji kot je otrok teje so posledice pomanjkanja ljubezni.

Pretirano zaiteni in varovani otroci:Otroku takni stari onemogoijo,da bi razvijal svojo

samostojnost. Dajejo mu vse od njega pa premalo zahtevajo. Ti otroci so pogostonesamostojni,socialno nezreli,pretirano odvisni samoljubni. Razvajen otrok ne posoja svojih

igra,ne prenaa delovne discipline,vedno eli biti v srediu.

Razdiralna komunikacija v skupini: v druini,kjer stari otroka zasipajo s prepovedmi,grajami

in oitki kjer od njega zahtevajo brezpogojno poslunost in izpolnjevanje naroil brez ugovora

govorimo o razdiralni komunikaciji. Tu zavirajo otrokovo radovednost,vedoeljnost celoten

otrokov razvoj tako na spoznavnem, psihomotorinem in efektivnem podroju. Velik problem

predstavlja nekulturna komunikacija.

Neustrezen statusi in vloge otrok :za nekatere motnje v razvoju in vedenju otrok so odgovorni

stari,ki otroku dodeljujejo neustrezne vloge(nadomestilo za zakonskega partnerja,oroje v

borbi med zakoncema,igra vlogo kopije starev)-tu je otrok sredstvo za dosego kakega

drugega cilja. Na to vpliva tudi razlinost vzgojnih metod,ko gre za vzgojo dekov

(popustljiva vzgoja) in deklic(stroga vzgoja)

Neenotna druinska vzgoja : kadar imata stara razline vzgojne prijeme,pri nedoslednih

starih ki nihajo med strogo in popustljivo vzgojo,pri nenadnem prehodu iz izrazito

permisivne vzgoje na strogo vzgojo je vzrok da se pojavijo negativne oblike vedenja.

Uinki irih socialno-kulturnih vplivov: gre za velike spremembe v sodobni drubi

emancipacija ensk,znanstveno tehniki doseki(spremenili podroja lovekovega ivljenja indela),povean obseg izobrazbe prebivalstva, viji ivljenjski standard, poveana splona

svoboda. Ti dejavniki dvigujejo vzgojno modruine in hkrati oteujejo socializacijo otrok.

Sodoben nain ivljenja negativno vpliva na odraslega loveka to se prenaa na otroka.

Starem ostaja premalo asa da bi se zadosti in ustrezno ukvarjali z otroci.

Pomen izobrazbe starev za vzgojo :je posebej pomembna,ker posredno vpliva na vzgajanje

otrok in tudi na povianje ivljenjskega standarda.


33/37

OSNOVNA STRUKTURA IN OPREDELIEV

KURIKULA ZA VRTCE

OPIITE OSNOVNO STRUKTURO KURIKULA ZA VRTCE!

V k. za vrtce so kot osnovna vodila za delo strokovnih delavk zapisani cilji in naela za

vrtce,ki jih morajo strokovni delavci vrtca upotevati v vseh elementih dnevnega reda.Nemogoe je,da bi vedno upotevali vse cilje in vsa naela. Nujno potrebno pa je poskrbeti,da

nikoli ne delamo v nasprotju z njimi. V nadaljevanju k. za vrtce je zabeleena osnovna

orientacija otrokovih dejavnosti v vrtcu. V naslednjih poglavjih so posebej razloeni

pomembneji delavniki otrokovega uenja , poudarjen je individualen pristop k

otroku,upotevanje razlinega tempa posameznika,ter usmeritev k celotnem razvoju

posameznika(spoznavni,gibalni,ustveni razvoj).Ker je otrokovo uenje v predolskem

obdobju specifino in poteka pri vseh dejavnostih(tudi kadar otroka negujemo) so v k. posebej

opredeljeni e:as,prostor,oprema in kot posebnost avtonomija vzgojitelja. Zaradi

uravnoteene ponudbe so v k. za vrtce opredeljena tudi podroja dejavnosti in sicer:jezik,

matematika,umetnost,gibanje narava,druba. Otrokov moralni razvoj je prepleten skozi vsa

podroja dejavnosti kot rdea nit. Pri vsakem podroju dejavnosti je zapisana vloga

odraslega,globalni cilji, ki jim na podroju sledijo,ter primeri dejavnosti na posameznem

podroju. Program k. za vrtce vzpodbuja vzgojitelje k uporabi razlinih oblik

dela:individualne(usmerjeno delo s posameznikom), delo v dvojicah,v skupinah in skupne

dejavnosti.

KAKNA JE OSNOVNA USMERITEV KURIKULA ZA VRTCE!


34/37

Usmerjen je v otroka kot aktivnega udeleenca vzgojno izobraevalnega procesa. Izhaja iz 5-

ih osnovnih principov.

1. Aktivno uenje otroka

2. Zagotavljanje pozitivnih odnosov med otroki in odraslimi

3. Otroku prijazno uno okolje

4. Konsistentna dnevna rutina(ponavljanje daje obutek varnosti)

5. Timsko sodelovanje

OPIITE PROCES DELA V VRTCU TER OPREDELITE POMEN

USMERJENIH IN RUTINSKIH DEJAVNOSTI!

Usmerjene dejavnosti: v kurikulu za vrtce je opredeljenih 6 podroij

dejavnosti(jezik,spoznavanje narave,gibanje,umetnost(glasbena,likovna,plesna indramska),druba,matematika

Vsako podroje dejavnosti ima zapisane globalne cilje,cilje in primere dejavnosti,ki

strokovnim delavcem pomagajo pri iskanju ustreznih vsebin. Vsako podroje dejavnosti je

razdeljeno na dve starostni obdobji. Zapisani pri meri niso zavezujoi so pa usmeritev pri

izbiri nainov sledenja zastavljenih ciljev. Priporoljivo je,da so otroci aktivno vpeti v proces

uenja. Podroja dejavnosti so oblikovana tako,da jih je mogoe vpeti v razline elemente

dnevne rutine.

Rutinske dejavnosti: pri elementih dnevne rutine je poudarjena individualizacija z

upotevanjem posameznih razvojnih posebnosti in razlik. Pri vseh elementih rutine je

potrebno zagotoviti im vejo samostojnost otrok(glede na razvojno stopnjo).Upotevati je

potrebno navade,posebnosti, v doloeni meri tudi odloitve otrok. Poskrbeti je potrebno tudi

za odstranjevanje ovir pri prehodih med posameznimi elementi dnevne rutine,da ne prihaja do

akanja. Ob izvajanju dnevne rutine lahko strokovni delavci dopolnjujejo in povezujejo

razline vrste dejavnosti(matematika, jezik, gibanje).Pri organizaciji dnevne rutine v vrtcu je

treba imbolj omejiti as akanja, pospravljanja, neaktivnosti,

NATEJTE NALOGE VZGOJITELJA PRI PREHRANI, POITKU,SPREJEMANJU,PRIHODIH-ODHODIH,BIVANJU NA PROSTEM!


35/37

Otrok si ob hranjenju pridobi energijo,preizkua nove jedi,spoznava razline vrste hrane,ui

pravilne uporabe jedilnega pribora si oblikuje spoznanje da prehrana prispeva k telesnemu

razvoju in zdravju. Vzgojiteljeve naloge ob tem so, da pripravi prostor(mize),razdeli hrano in

pomaga pri hranjenju(e je potrebno),skrbi za primeren tempo hranjenja,daje zgled(poizkusivse vrste hrane,se ne zmrduje), skrbi,da otroci poizkusijo e neznane jedi(jih ne sili),opozarja

na kulturno obnaanje in pravilno uporabo jedilnega pribora.

Ob poitku se otroci sprostijo,si pridobijo novo energijo in so po njem bolj razpoloeni za

igro. Vzgojitelj pred poitkom prezrai prostor in pripravi lealnike,ki so postavljeni tako,da

otroci ne dihajo drug v drugega,da se ne motijo, da niso na prepihu. Vzgojitelj mora imeti

nadzor nad vsemi otroci,otroci lahko imajo ob sebi igrako. Otroci so imbolj lahko obleeni.

Vzgojitelj poskrbi za sproanje(glasba,pravljica).Ni nujno,da otroci poivajo ob istem asu

(za ostale poskrbijo s kakno umirjeno dejavnostjo).

Sprejemanje otrok:poskrbimo za prijeten in ugoden sprejem saj ta vpliva na otrokovo poutje

ob bivanju v vrtcu. Otroka prijazno sprejmemo,pozdravimo in odzdravimo,naveemo pogovor

s stari in z otrokom(nasmeh,vpraanje),poskrbimo za zaposlitev otrok(igre po elji otrok)

otrokom pomagamo, e je to potrebno(soigralci ),posveamo se vsem,jih nadzorujemo.

Prihodi in odhodi:ob prihodu pozdravimo,kaj vpraamo otroka,prisluhnemo morebitnim

spremembam ali posebnostim(pozorni na jokajoe otroke),Vsak otrok mora dobiti doloeno

pozornost. Podobno je z odhodi. Pozorni smo, kdo pride po otroka,starem prenesemo

dejstva(otrok kalja).

Bivanje na prostem:otrok spozna okolico razline vremenske pojave,ivo in neivo

naravo,premaguje naravne ovire,spozna,da z bivanjem na sveem zraku prispeva k svojemu

zdravju,razvoju,boljemu poutju. Vzgojitelj pripravi vsebino in dejavnosti(lahko se tudi

aktivno vkljui)Poskrbi za varnost(pozornost pri igri, gibanje na primernem okolju,pozornost

pri igri,otroke vekrat preteti

OPIITE POMEN OBLIKOVANJA KULTURNIH IN HIGIENSKIH

NAVAD!

Otrok ob oblikovanju kulturnih in higienskih navad spozna pomen skrbi za zdravje, se

postopno osamosvaja in si oblikuje vsakodnevne higienske navade,spoznava

obnaanje,vedenje,ki je primerno za doloeno drubo. Vzgojitelj mora otrokom dajati vzgled,

pravimo da je vzgojitelj model za otroke. Otrokom mora imbolj nadzorno pokazati,kaken

pomen imajo navade v njihovem ivljenju(slikanice, filmi,knjige,risanke,pravljice). Vzgojitelj

mora otrokom tudi pokazati sredstva, pripomoke za osebno higieno,vrtec lahko obie tudi

zobozdravnika,zdravnika. Tudi stari pripomorejo k pridobivanju kulturnih in higienskih

navad(oblikovanje navad iz vrtca prenesejo tudi na dom).


36/37

?????? VPRAAJ ANITO ALI ALENKO

RAZLOITE AVTORITATIVNI VZGOJNI STIL IN NAVEDITE PRIMER!

Otroka se upoteva kot subjekt - upoteva se otrokove dejanske potrebe, ki izhajajo iz

razvojnih zakonitosti, treba je vzpodbujati moralni, ustveni in socialni poloaj. So jasno

dogovorjena pravila, ki se jih drimo.

Objekt - kadar ne upotevamo otroka, njegovih potreb, elja.


37/37

Soc Tes Obcni Pedagoski Pojmi 01 (1)

Documents

Transcript of Soc Tes Obcni Pedagoski Pojmi 01 (1)