Pribli`evanje {tudija Poso~anom Za frike z jajci

( 1 )

EPIcenter, letnik VI, {t. 7-8, julij-avgust 2005

Glasilo Poso{kega razvojnega centra BOVEC, KOBARID, TOLMINletnik VI, {t. 7-8, julij-avgust 2005 ISSN 1581-6087

• Pribli`evanje {tudija Poso~anom• PUM – Jeseni grem v {olo ...• Boj rib za obstanek – Jadranski lipan• Za frike z jajci• Bagin~ku Miha• The [trudls ali kako sprawt krawe ab mleka

( 2 )


Uvodnik

ISSN 1581-6087

Izdal in založil:Posoški razvojni centerTrg svobode 2, 5222 Kobarid

Naslov:Uredništvo EPIcentraPadlih borcev 1b, 5220 Tolmin

Telefon:05/ 38-41-510 (glavna urednica)05/ 38-41-502 (pomočnica urednice)05/ 38-41-500 (Posoški razvojni center)

Faks:05/ 38-41-504

E-pošta:[email protected]

Spletne strani:www.pososki-rc.si/aktualno/epicenter

Glavna in odgovorna urednica:Tatjana Šalej Faletič

Pomočnica glavne urednice:Mateja Kutin

Oglasno trženje:05/ 38-41-500 (Miloš Bajt)[email protected] oglasov in naročilnico najdete naspletnih straneh.

Lektoriranje:mag. Nataša Komac, Nevenka Janež

Fotografija na naslovnici:Tatjana Šalej Faletič

Ilustracija:Marko Podjavoršek

Oblikovanje in grafična priprava:Gaya Bratina-Jereb Cerkno

Tisk:Bis tisk d.o.o. Ljubljana

Naklada:7.100 izvodov

Vire navajamo po ISO standardu.

Glasilo je brezplačno in namenjeno vsemgospodinjstvom Zgornjega Posočja.Letnik VI, št. 7-8, julij-avgust 2005

“Za gvi{no!”Odštevam. Še dvanajst dni do

dopusta. Komaj čakam, pačeprav med pakiranjem naj-

večkrat pride do zakonske revolucije.Saj veste, kako to gre. Ženske smopač “na gvišno”. Zapis “za vsak slu-čaj” hranimo v genih, zato ni čudno,da med pakiranjem za vsak slučaj vtorbo poleg kupa poletnih zbašemoše nekaj toplejših oblačil. Za vsakslučaj, ker pač vremenske napovediza deset dni ni mogoče vnaprej napo-vedati. Poleg tega ne smemo pozabitikrem za sončenje: eno s faktorjem 30(za vsak slučaj, da nas že na začetkudopusta sonce ne zažge preveč) indrugo s faktorjem 15 za drugi deldopusta, ko že dobimo nekoliko boljčokoladno polt. Za vsak slučaj mo-ramo imeti s sabo še malo domačolekarno, ki zasede vsaj četrt poto-

valke: tablete in sirupe proti slabosti,driski, glavobolu, povišani tempera-turi in kašlju ter kup “žaub” proti pi-kom, alergiji … Prav tako se bo naj-verjetneje večina žensk strinjala, dana dopust ne moremo z enim samimparom čevljev, čeprav nam možjeskušajo dokazati nasprotno. Ne le daen sam par nikakor ne more pristajatik vsem spakiranim oblačilom, zavsak slučaj rabimo še par čevljev zadeževne dni in športne copate, kerse bomo letos čisto zares začele rekre-irati (čeprav potihoma že vnaprej ve-mo, da bo za to ali prevroče ali …).Za vsak slučaj v potovalko stlačimoše tiste plastične, ki bodo prišli pravv primeru bližnjega srečanja z mor-skimi ježi oziroma bodičastimi ska-lami. Torej, možje, računajte: naj-manj štiri do pet parov zanjo + štiri

pare zanj + še za otroke, ki morajoza vsak slučaj imeti še kak par več.Zakaj? Ja, za vsak slučaj vendar!

Skratka, dragi moji, najbolje bo, čese čim prej sprijaznite z genskim za-pisom vaše partnerke in se nanjo nejezite preveč. Poleg tega pa vedite,da vas potihoma prav občudujemo,ko uspete “goro” potovalk in torbzbasati v prtljažnik osebnega avto-mobila. Vendar tega raje ne priznamona glas, saj bi lahko s tem zanetiledodatni “udar”. Tolažite se lahko zmislijo, da vam bo morda na dopustukakšna izmed “stvari za vsak slučaj”prišla prav. Nikoli se ne ve!

Spočijte se, ne jezite se, naužijtese svežega zraka in ostanite zdravi,jeseni pa se zopet slišimo!

Tatjana Šalej Faletič,glavna in odgovorna urednica

EPIcenter na vaš elektronski naslov

Glasilo vam bomo takoj, ko bo po-

stavljeno, v pdf formatu brezplačno

poslali na vaš elektronski naslov.

Tako ga boste lahko “listali”, še

preden bo stiskan.

Za branje potrebujete računalni-

ški program Acrobat Reader, ra-

zličico 3.0 ali novejšo. Program

za branje zapisov v pdf formatu v

svoj računalnik brezplačno prene-

sete s spletne strani www.adobe.

com, za dodatne informacije gle-

de potrebne opreme pa se lahko

obrnete na grafični studio Gaya

Cerkno, Močnikova 1, 5282 Cer-

kno, tel.: 05/ 37-23-060 (Blaž

Jereb); e-pošta: intermedija@

siol.net

@elite postati prejemnik EPIcentra v e-obliki?Na [email protected] po{ljite svoje ime inpriimek, naslov elektronske po{te, doma~i naslov terinformacijo, ali glasilo naro~ate za pravno ali fizi~noosebo.

( 3 )


MINISTER ZA JAVNO UPRAVO DR. GREGOR VIRANT je slovesno prerezal trak in odprlvrata v novo stavbo Upravne enote.

Javni razpisi (Soča 2006)

Posoški razvojni center obvešča,da so bili 22. julija v Uradnem listuobjavljeni javni razpisi v okvirurazvojnega programa Soča 2006(ukrepa II. in III.):

• Javni razpis za spodbujanje izobraževanja in usposablja-nja zaposlenih v podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid inTolmin za leto 2005;

• Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja in samozapo-slovanja kadrov z najmanj VII. stopnjo izobrazbe na ob-močju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2005;

• Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij v malih insrednjih podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid in Tolminv letu 2005.

26. avgusta pa bo v Primorskih novicah objavljen Razpis štipendij zavisokošolski, univerzitetni in podiplomski študij (pridobitev najmanjVII. stopnje izobrazbe) za šolsko leto 2005/06.

Iz vsebine

PRC obve{~a

Utrinki

Dodatne informacije: 05/ 38-41-500 in na spletni strani www.pososki-rc.si.

DR@AVNE SLU@BENAPOSLED POD ENO STREHO

Tolmin – Sredi junija so se uslužben-ci Upravne enote Tolmin, Geodet-ske uprave RS, Izpostave Tolmin,Davčne uprave RS, Izpostave Tol-min in inšpekcijskih služb preseliliv novo stavbo, ki je bila v dobrem le-tu zgrajena med Knjižnico CirilaKosmača in Občino Tolmin (temelj-ni kamen zanjo so položili novembra

2003). Formalno so stavbo predalinjenemu namenu 1. julija, trak pa jeslovesno prerezal minister za javnoupravo dr. Gregor Virant.

Nov dom je uslužbencem zgradilo po-djetje Primorje; višina investicije (sku-paj z opremo) je znašala prek 740 mioSIT. Načelnik UE Zdravko Likar jena slovesnosti izrazil zadovoljstvo, daso državni organi končno pod enostreho, saj naj bi to olajšalo delo usluž-bencev. Poslovanje v prijaznejših de-lovnih pogojih pa bo pomenilo tudivečje zadovoljstvo strank. Po bese-dah Likarja se zanje šele sedaj kon-čuje popotresna obnova po furlan-skem potresu leta 1976, saj so se iz“začasne” lesene barake v uliciPadlih borcev 1b (tu bo poslej domo-

val Posoški razvojni center) prese-lili po 29. letih.Besedilo in foto: Mateja Kutin

INFORMACIJSKI TELEFON OPOPOTRESNI OBNOVILjubljana – Ministrstvo za okoljein prostor je s 1. julijem ponovnovzpostavilo informacijski telefon o po-potresni obnovi v Posočju. Ta je na-menjen prebivalcem Posočja, ki ima-jo vprašanja o organizaciji in potekupopotresne obnove ter posameznihaktivnostih. V kolikor na vprašanje nebo mogoče odgovoriti takoj, bo Mini-strstvo v najkrajšem možnem časupripravilo ustrezen odgovor in ga po-sredovalo po telefonu, pisno ali ose-bno z obiskom na domu. Izbrana vpra-šanja bodo kasneje, skupaj z odgo-vori, objavljena tudi v Popotresnihnovicah za prebivalce Posočja.Ob tem pa še informacija, da je za-dnja številka omenjenih novic izšla vtem mesecu.

Informacijski telefon: 041-269-949bo deloval vsak delavnik med 9. in 15.uro ter ob sobotah med 11. in 13. uro.Mateja Simčič, Služba za odnose zjavnostmi, Ministrstvo za okolje in prostor

Foto: M. K.

4Priblièvanje {tudijaPoso~anom

6Rezervirano za PUMovce

7Podjetja in razvojni programSo~a 2006 – Tera d.o.o.

10Iz ob~inskih uprav

16Boj rib za obstanek (1):Jadranski lipan

18Ambasadorji Poso~ja –Darinka Kravanja

20Pozibavanje v reggae ritmu

25[tmohor

27Va{ki posebneì – Bagin~kuMiha

29Vsi na zrak za zdrav korak –Osveùjo~i Slatenik

30Naj odmeva ... The [trudls

31Pesniki iz na{ih logov –^rna kuhne

31EPIjeva knji`na polica


( 4 )


Nove mo`nosti pridobivanja izobrazbe

Pribli`evanje {tudija Poso~anomPoso~je je precej oddaljeno od {tudijskih sredi{~. [e posebej za nekoga, ki {tudira ob delu in se morave~krat tedensko voziti v Ljubljano, Maribor ali Koper. V zadnjih letih se stvari obra~ajo na bolje, sajse vedno ve~ programov izvaja v Novi Gorici, vse bolj pa se uveljavlja tudi {tudij na daljavo. NaPoso{kem razvojnem centru smo se zato odlo~ili, da predstavimo mo`nosti, ki jih lahko izkoristite.

O b današnjem neusmiljenemtempu življenja je dragocenvsak trenutek, ki ga lahko

prihranimo za prijetne dejavnosti insprostitev. Študij na daljavo, na kra-tko e-študij, je idealna oblika izobra-ževanja za vse, ki želite združiti svo-jo poklicno kariero, konjičke, druži-no in prosti čas.

Prek spleta do izobrazbePri odločanju za študij igra po-

membno vlogo oddaljenost od študij-skih središč. S povezovanjem preksvetovnega spleta razdalja ni več ovi-ra. Študij na daljavo k vam pripeljepredavanja in vaje, predavatelja, štu-dente in mentorja – kjerkoli ste – sa-mo s klikom na miško. V virtualnemokolju imate dostop do vsega, kar zaštudij potrebujete; študijska gradiva,razpored obveznosti, navodila za de-lo pri vsakem predmetu, vprašanja zautrjevanje in preverjanje znanja tersplošna obvestila dobivate prek inter-neta. Pri študiju vas spremlja mentor,ki vam je na razpolago 24 ur na dan.Prek e-pošte ali diskusijskih forumovmu lahko postavljate različna vpra-šanja.

Študij poteka modularno – študira-te samo en predmet naenkrat, kartraja pet do osem tednov.

V idealnem u~nem okoljuŠtudirate lahko kadarkoli – doma,

v idealnem učnem okolju, brez stre-sa, z lastnim ritmom, samostojno, spomočjo mentorja, virtualno ter naštudijskih srečanjih z ostalimi štu-denti in mentorjem. To omogoča štu-dij tudi tistim, ki so zaposleni, imajodeljen delovni čas, so pogosto služ-beno odsotni in ljudem s posebnimipotrebami. Diploma, ki jo pridobite,je popolnoma enakovredna diplomiob zaključku rednega študija.

Virtualno tudi v Novi GoriciNam najbližja institucija, ki ponuja

možnosti vpisa študija na daljavo, je

Ljudska univerza Nova Gorica(LUNG). V študijskem letu 2005/06vpisujejo v dva višješolska programa(Poslovni sekretar in Komercialist).Pri izvajanju sodelujejo s priznanimposlovnim izobraževalnim središčemDOBA iz Maribora, ki je vodilna usta-nova na področju e-izobraževanja vSloveniji.

Na LUNG-u bo Ekonomska fakul-teta Univerze v Ljubljani (EF) v temštudijskem letu začela z izvajanjemnovega visokošolskega strokovnegaprograma Visoka poslovna šola. Greza enega od študijskih programovnovega sistema študija (3+2) v skladuz Bolonjsko deklaracijo, ki jo predla-ga Evropska unija za poenotenje viso-košolskih programov. Ljubljanska EFje prva v Sloveniji, ki ima te progra-

me. Odlikujejo jih velika izbira vse-bin, moderne, učinkovite in prakti-čno usmerjene metode dela ter pri-merljivost z najboljšimi mednarod-nimi poslovnimi šolami (tudi sistemkreditnih točk ECTS).

Izredni {tudij strojni{tvaV Novi Gorici letos prvič ponujajo

možnost vpisa na visokošolski stro-kovni študij strojništva. Zaradi kriti-čnega pomanjkanja strojnikov s VII.stopnjo izobrazbe so se povezali s Fa-kulteto za strojništvo Univerze v Lju-bljani in se dogovorili za izvajanje iz-rednega študija v Novi Gorici. Tako sebodo mnogim študentom znižali stro-ški in se bodo lažje odločili za izred-ni študij, saj se bo izvajal bliže domu.Že v času študija se bodo lahko po-

vezali z različnimi podjetji, spoznalinjihovo delo in si zagotovili zaposlitev.

Gospodarstvo bo skupaj z Mestnoobčino Nova Gorica in Občino Šem-peter-Vrtojba prek Visokošolskega inraziskovalnega središča (VIRS) Pri-morske subvencioniralo visokošolskistrokovni študij Fakultete za strojni-štvo. Izvajanje prvega letnika se bov celoti sofinanciralo (izvzeti so ad-ministrativni stroški), način sofinan-ciranja za vpis v višje letnike pa ni šedoločen. Gospodarstvo bo tako v na-slednjih letih pridobilo najnujnejšekadre in prebrodilo trenutno kritičnopomanjkanje strojnikov s VII. stopnjoizobrazbe.

Po gradivu LUNG-a in VIRS-a pripravilaMateja Kutin.

Foto: T. Š. F.

Za podrobnej{e informacije o poteku {tudija na daljavo lahko pokli~ete na LUNG na telefon: 05/ 33-53-115 ali

prebrskate spletno stran www.lung.si. Podrobnej{e informacije o izrednem visoko{olskem strokovnem {tudiju

strojni{tva dobite na VIRS Primorske, telefon: 05/ 33-30-920.

( 5 )


Foto delavnicaŽe od nekdaj sem želela fotogra-

firati in želja se mi je kot bleščečiutrinek z neba tudi uresničila. V če-trtek, 26. maja, smo s pomočjo foto-grafinje Romine Hočevar iz studiaFoto Červ pričeli preučevati fotogra-fijo in njeno nastajanje. Miroslav inLarry sta v praktičnem delu delav-nice v glavnem fotografirala stari delTolmina, Matic pa mene in sevedanaravo. Sama pa sem v objektiv ujelaprekrasne utrinke iz narave, ki obda-ja Tolmin. Delavnico smo zaključili24. junija. Izmed tisočerih fotografij,ki so nastale v času delavnice, smoizbrali nekaj najbolj zanimivih, kismo jih razstavili na pošti v Tolminu.Upam, da ste si jih ogledali. Če pa sijih še niste, potem lahko zamujenonadoknadite – razstavljene so namrečna hodniku poslovne stavbe Posoške-ga razvojnega centra na Ulici padlihborcev 1b v Tolminu (nekdanja stav-ba Upravne enote).

Žana Klemenčič

V oddaji Ljudje in `ivaliKot sem omenila že v prejšnji šte-

vilki EPIcentra, je moj hobi jahanjekonjev. Zato sem se razveselila pova-bila gospodarice ranča Strmc AnkeLeban, ki je naju z Žano prosila, najobiščeva ranč, ko jih bodo obiskali sTelevizije Slovenija. Prišli so namrečposnet oddajo Ljudje in živali. Vsebi-na te oddaje govori o živalskih lju-bljenčkih – pri družini Leban so toseveda njihovi lepotci frizijci. Lahkorečem, da snemanje te oddaje ni bilotako “zakomplicirano”, kot je bilo nasnemanju našega filma, saj sva z Ža-no v tej oddaji odigrali stransko vlogoin to kar na konjih.

Na{ atrijV prejšnji številki EPIcentra sem

med drugim omenila tudi, da ureja-

Rezervirano za PUMovce

Jeseni grem v {olo ...@ivijo! Spet jaz in moji kolegi PUMovci – tokrat zadnji~ v tem {olskem letu. Ponovno bi vam radipovedali, kaj smo v teh dveh mesecih in pol do`iveli. Najprej vam je na{a @ana opisala, kako se jeimela na foto delavnici. Opazili boste, da je sedaj njen novi hobi fotografiranje …

je najbolj izkazal Matic. Pri tem ugo-tavljam, da mu gre dobro od rok; mo-goče bo še kaj iz njega. Takšnega vi-deza, kot ga ima atrij danes, splohne moreš primerjati s prejšnjim, kerje namreč 100-krat lepši.

Ostale aktivnostiSeveda foto delavnice, obiski in

snemanja na ranču ter urejanje atrijani vse, kar smo v PUM-u počeli. Jazsem na primer v tem času med dru-gim tudi kvačkala torbice. Dve semže dokončala, medtem ko je za tretjozmanjkalo časa. Zbrala se je tudi sku-pina, ki je rada igrala odbojko namivki na Brajdi. Ker smo se hotelipokazati, da mi PUMovci nismo kartako, smo izzvali nekaj gimnazijcev,ki obiskujejo drugi letnik GimnazijeTolmin in trenirajo odbojko. Ne bo-ste verjeli – na koncu smo jih prema-gali! Jupiiiiiiiiiii!

Obisk {kofjelo{kega PUMaV sredo, 8. junija, smo obiskali

tudi PUM v Škofji Loki, saj so naspovabili na odprtje fotografske razsta-ve s spremljajočim programom. Polegfotografij so nam razkazali tudi svojeprostore in moram priznati, da imajobistveno več prostorov kot mi, zatose mi je njihov PUM zdel v redu.Opazila pa sem še eno razliko. Tam-kajšnji PUM namreč obiskujejo vglavnem dekleta, medtem ko pri nasprevladujejo fantje.

Piknik ob So~iTo pa še ni vse! Z mentoricami

smo se odločili, da ob koncu šolske-ga leta organiziramo piknik ob Soči.Tako smo v torek, 28. junija, kot po-navadi prišli v PUM ob osmih zjutrajin v naših prostorih ostali do devetih,nato pa se z avti odpeljali “k modr-cu”, kot nekateri poimenujejo kopa-lišče ob Soči.

mo svoj atrij. Do sedaj se je v njemže marsikaj spremenilo. Na primer:izdelali smo svoje klopce, s katerimise je največ ukvarjal Matic. Poleg te-ga smo zbrusili les na tako imeno-vanih barakah, ker se nam je zdelpreveč dolgočasen, in se odločili, da

ga poslikamo z grafiti. Larry nam jeomenil, da zna njegov prijatelj Pri-mož odlično slikati grafite. Zato smoga poklicali in ga poprosili, da namatrij polepša. Naslikal je gorsko po-krajino z jezerom, s slapom in z ra-zličnimi drevesi. V tej mojstrovini, se

ŠKOFJELOŠKI PUMOVCI – “A niso hard?”

IZZVALI SMO GIMNAZIJCE – Zmaga je bila naša!

( 6 )


Mnenjatolminskih PUMovcev

Čisto za konec pa sem vam pri-pravila še kratko anketo. Odločila semse, da svoje kolege povprašam, kakoso se počutili v PUM-u. Opazili boste,da ima vsak od nas različno mnenjeglede tega. Dejstvo je, da smo marsi-kaj pričakovali in bili nenazadnje pre-senečeni – tako ali drugače …

1. Kaj ti je bilo v PUM-u najbolj všeč?• Vse.• Najbolj mi je bilo všeč, ko mi je

mentorica Patricija pomagala izpol-niti željo po jahanju konjev.

• Srfanje po internetu.• Mentorice s svojo pomočjo in ak-

tivnosti.• Uresničitev želja.• Računalnik in zabava.• PUMovci, ki so “cari”, in mento-

rice, ki so nas prenašale.

2. Kaj ti ni bilo všeč?• To, da smo eni v PUM hodili red-

no, drugi pa ne.• Preveč dela.• Nesodelovanje nekaterih PUMovcev.• Mentorice, ki so nas včasih preveč

priganjale.• Kreganje z mentoricami.• Vse.

3. Kaj bi v PUM-u spremenil/-a?• To, da ko se nekaj zmenimo, upo-

števamo vsi, ne pa samo nekateri.• Manj dela, več žurke.• Način dela in ukrepe.• Da bi bilo več prostora.• Nič, kar tako naprej.

4. Kako bi na kratko opisal, kaj jePUM zate?• Še kar dober vtis, ko bom v šoli,

ga bom pogrešala.• Dejavnost, ki ti pomaga pri vsem.• Pomoč pri izpolnjevanju zastavlje-

nih ciljev.• Občutek imam, kot da smo neko

društvo, saj imamo svoje cilje inželje, ki se na koncu uresničijo.

• Norišnica.• Pet let sem spal doma in sedaj me

je budilka (PUM) zbudila.

Program delno sofinancirata:

Rezervirano za PUMovce

NAŠ ATRIJ – “Matic, premakni že ta lojtra, ka jih ne rabm!”

“HALO FOLK – men’ se je use na glavo obrn’lo!”

IZDELAVA PLAKATA za predstavitev tolminskega PUM-a v Celju.

5. S čim si se v PUM-u največukvarjal/-a?• Z zapestnicami, kvačkanjem torbic

in seveda jahanjem konjev.• Z računalnikom.• Z raznimi aktivnostimi in deli.• Z glino, risanjem, fotografiranjem

in pisanjem člankov za EPIcenter.• Z brušenjem lesa.

6. Ali se ti je v PUM-u kaj uresni-čilo, kar si si zaželel/-a?• Ja, in ta zahvala gre mentorici Pa-

triciji.• Ne.• To, da sem se vpisal nazaj v šolo.• Da, veliko stvari.• Nič posebnega.• Ja in ne.• Vse.

7. Kaj si pričakoval/-a in ali so setvoja pričakovanja uresničila?• Da bo bolj zateženo in da se ne

bom navadila, ampak se je na kon-cu vse dobro izteklo.

• Ne.• V bistvu nisem pričakoval nič, mor-

da pomoč, katero sem tudi dobil.• Pričakoval sem več, uresničilo se

pa ni nič.• Da bodo malo bolj popuščali, ven-

dar niso.• Pričakoval sem, da bo “k’r neki”

in na moje presenečanje se to niuresničilo.

Zelo mi je žal, ampak to je mojzadnji članek za EPIcenter. Z novimšolskim letom namreč zapuščamPUM in odhajam na gostinsko šolov Radovljico. Moram pa priznati, dame prav res zanima, koga bomentorica Patricija Rejec ujela, daji bo po novem pisal članke. No,upam, da ji bo le uspelo koga ulovitibrez večjih težav. Kakorkoli, jaz bomz veseljem prebirala novičke o PUM-u, vsem pa, ki ste prebirali mojedoživljaje v PUM-u, pošiljam pravlepe pozdrave!

Sabina DobrnjićFoto: arhiv PUM-a

Opomba uredništva: Dragi Sabinain Žana, zahvaljujemo se vama za pri-spevke, objavljene v zadnjih številkahEPIcentra, s katerimi sta nas popeljaliskozi številne aktivnosti PUM-a v tehmesecih. V upanju, da bosta uspešnozaključili šolanje in v življenju dosegliše druge zastavljene cilje, vama v ure-dništvu držimo pesti!

( 7 )


Podjetja in razvojni program So~a 2006

Tera d.o.o. Tolmin

Na razpisu vsakoletnega izved-benega programa je od leta2002 sredstva pridobilo 27

podjetij. Zanimalo nas je, kako takšniprogrami prispevajo k uspešnosti po-slovanja podjetij. V tokratni številkiEPIcentra predstavljamo podjetje TE-RA d.o.o. Tolmin. Pogovarjali smo sez direktorjem Marijanom Lebanom.

Kdaj je bilo podjetje Tera ustanov-ljeno?

Družbo sva z ženo Nado Lebanustanovila leta 1992. Smo družinskopodjetje, ki združuje 21 zaposlenihiz treh posoških občin. Izobrazbenastruktura je visoka, saj ima 43 odstot-kov zaposlenih višjo, visoko ali uni-verzitetno izobrazbo. Sedež imamona Kozarškem polju v naselju Volče.

Kako bi na kratko predstavili vašodejavnost?

Več kot osemindvajsetletne izkuš-nje na področju predelave plastikedanes zaokrožajo prodajo tehničnih

Razvojni program So~a 2006 je pripravil Poso{ki razvojni center (PRC) na podlagi Zakona ospremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Poso~ju(ZPOOSRP-C) za dodeljevanje razvojnih spodbud za vzpostavljanje razvojne infrastrukture,pospe{evanje podjetni{kih vlaganj, razvoj gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest ter zausposabljanje in razvoj kadrov. Razvojne spodbude se dodeljujejo ob upo{tevanju pravildodeljevanja dr`avnih pomo~i ter Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Utrinki

S SREDSTVI, KI SO JIH V PODJETJU TERA PRIDOBILI NA RAZPISU V OKVIRU SOČE 2006, so razširili in modernizirali skladišče ternabavili laboratorijsko opremo. Foto: arhiv podjetja Tera d.o.o.

KNJI@NICA PO25-IH LETIH PRETESNA

Tolmin – Junija je minilo 25 let odselitve tolminske knjižnice v novo,namensko zgrajeno stavbo. V temčasu se je ob uspešnem delu razši-rila tudi knjižnična dejavnost, zatoKnjižnici Cirila Kosmača v Tolmi-nu primanjkuje prostorov za izvedbovseh načrtovanih projektov.

Direktor knjižnice Viljem Leban jeza ponazoritev stanja leta 1980 inleta 2004 uporabil zanimive primer-jave. Število članov se je v teh 25letih s 1100 povzpelo na 4000, šte-vilo vseh obiskov v letu pa z 11.000na 56.000. Izposoja se je v tem ča-su povečala za štirikrat; lani so sitako člani skupno sposodili 107.000enot knjižničnega gradiva. Na zače-tku so letno nabavili 2000 novihknjig, lani pa je tolminska knjižnica

(tokrat skupaj z vsemi oddelki) napolice postavila nekaj manj kot8000 enot novega čtiva.Po Lebanovih besedah je stavbatolminske knjižnice, načrtovana leta1980, že nekaj let pretesna. Potre-bovali bi dodatna prostora za posta-vitev in uporabo tako glasbenegakot video gradiva, prostor za uspo-sabljanje in informacijsko opisme-njevanje uporabnikov, oddelek zapotujočo knjižnico z garažo za bibli-obus, prostor za delo s posebnimiskupinami, torej za otroške bralnekrožke in spodbujanje bralne kulturesploh, prostor za organizacijo prire-ditev ter oddelek za domoznanstvo.Po zakonu je namreč naloga knjižni-ce, da zbira, hrani in posreduje gra-divo o območju, na katerem deluje.V Knjižnici Cirila Kosmača že imajozbirko literarno-zgodovinskih, etno-loških, arhitekturnih, umetnostno-

KNJIGOMAT UPORABNIKOM OMOGOČA HITREJŠO IZPOSOJO IN VEČ ZASEBNOSTI,knjižničarkam pa dopušča več časa za pomoč ter svetovanje drugim obiskovalcem.


( 8 )


termoplastov, strojev in opreme, ser-visiranje in svetovanje kupcem, ki seukvarjajo s proizvodnjo zahtevnihizdelkov iz plastike. Kupcem omogo-čamo izbiro najustreznejšega materi-ala glede na predvidene lastnosti iz-delka in tehnologijo. Za uspešno iz-delavo želenega izdelka nudimo vsotehnično pomoč. Zagotavljamo kako-vostne materiale s svetovnih trgov,največ iz Nemčije in Italije. Na 2900m2 skladiščnih prostorov imamostalno na zalogi prek 1200 ton mate-riala za potrebe predelovalcev v elek-tro-, avtomobilski, prehrambeni infarmacevtski industriji, v industrijiigrač in še bi lahko naštevali. Smouradni zastopniki za prodajo nem-ških strojev Arburg za predelavo pla-stike. Nudimo vso dodatno opremo,ki je potrebna za predelavo plastike.Zastopamo svetovne proizvajalceopreme, kot so:• Moretto – sušilci, mlini, sesalnodozirne naprave, manipulatorji, silo-si, mešalniki, dozatorji barvil in dru-gih aditivov, sistemi po merah kup-cev, centralni transportni in dozirnisistemi;• Green Box – zaprti sistemi za hla-jenje tehnološke vode in temperirnenaprave za orodja ali druge tehno-loške postopke z zahtevnim nadzo-rom temperatur nadzorovanih medi-jev;• Maguire – gravimetrični dozatorji,mešalniki in nizkotlačni sušilci;

• Wanner – mlini in• Virginio nastri – transportni trako-vi z ali brez separatorjev, vibratorjiin pakirne naprave.

Imamo lasten servis, ki našimstrankam zagotavlja nemoteno proiz-vodnjo. Če potrebujejo izdelavo inže-niring projektov, združimo svoja zna-nja in izkušnje ter izdelamo projekte,ki nudijo najbolj ekonomične rešitve.

Leta 2002 ste se vključili v programSoča 2006. Kako so vam ta sredstvapomagala pri poslovanju?

Prijavili smo se na razpis za spod-bujanje začetnih investicij na obmo-čju občin Bovec, Kobarid in Tolminin leta 2003 pridobili nepovratna raz-vojna sredstva. Namenili smo jih zarazširitev in modernizacijo skladiščater za nabavo laboratorijske opreme.

Projekt smo uspešno zaključili in ganadgrajujemo z novimi investicijami.Zaradi doseganja večje odzivnosti natrgu smo uredili regalno skladišče,nabavljamo pa tudi dodatno laborato-rijsko opremo.

Program Soča 2006 je družbi po-magal s sofinanciranjem plač novoza-poslenih; zaposlili smo visoko izobra-žen kader in ga s sofinanciranjemrazličnih programov usposabljanjadoma in v tujini dodatno strokovnousposobili.

V družbi podpiramo usposabljanjein izobraževanje zaposlenih. Našizaposleni aktivno “obvladajo” večsvetovnih jezikov, se strokovno izpo-polnjujejo doma in v tujini, obisku-jejo sejme po vsej Evropi in svojaznanja prenašajo na sodelavce inkupce. Najmanj enkrat letno organi-ziramo usposabljanje za kupce – Te-hnološke dneve Tere, kjer jih sezna-nimo z novostmi in usmeritvami napodročju predelave plastičnih mas.Skupaj z Obrtno zbornico Tolminsmo zaključili niz strokovnih usposa-bljanj s področja nanotehnologij terpoglobljenega spoznavanja strojev inopreme, ki so doživela velik odzivposoških predelovalcev. Našim kup-cem nudimo strokovno literaturo terzanje organiziramo oglede proizvo-denj in sejmov v tujini.

Štipendiramo študenta in študent-ko na Fakulteti za strojništvo in štu-denta na Fakulteti za elektrotehniko.

Utrinki

zgodovinskih in drugih del, ki so po-vezana s Tolminsko, vendar bi potre-bovali tudi prostor za njegovo hra-njenje ter čitalnico, kjer bi bilo navoljo uporabnikom.

Med najpomembnejšimi spremem-bami zadnjega četrt stoletja je tudi vtukajšnji knjižnici vpeljava nove raču-nalniške in informacijske tehnologije.Zadnja novost je knjigomat, ki upora-bnikom omogoča hitrejšo izposojoin več zasebnosti, obenem pa knjiž-ničarkam dopušča več časa za po-moč ter svetovanje drugim obisko-valcem. V Tolminu nameravajo v pri-hodnje velik del izposoje prenestiprav na knjigomat, zato bodo naba-vili še enega.

Čez poletje je v knjižnici internetnimnavdušencem zopet na voljo takoimenovani “cyber cafe”. V Tolminusmo ga lahko uporabljali prvi naPrimorskem, letos pa bo potekal žedeseto leto zapored. Težava, ki seob tem pojavlja, je zastarelost raču-

nalniške opreme. Kot pravi Leban,je zadnja leta tolminska knjižnicamed slabše opremljenimi tudi zaradinenaklonjenosti Občine. Zadnji dveleti namreč niso dobili finančnihsredstev za posodabljanje opreme;lani zato tudi niso uspeli na razpisuMinistrstva za kulturo.Po deležu občanov, ki obiskujejoknjižnico, je Tolmin s približno 30odstotki med najvišjimi v Sloveniji.“Vendar je naš cilj vsaj polovica”,je o načrtih povedal Leban in dodal,da je uporaba knjižnice za članepraktično brezplačna, saj jim edinistrošek predstavlja 500 SIT, kolikormorajo odšteti za člansko izkaznico,za dijake in študente pa je tudi tabrezplačna.Besedilo in foto: Špela Kranjc

PROU^EVALI PTICEGORSKEGA SVETAMost na So~i – Mladi ljubitelji pticso se med 26. junijem in 2. julijem

zbrali na ornitološkem taboru, ki gaje Društvo za opazovanje in pro-učevanje ptic Slovenije (DOPPS)letos organiziralo že 11. zapovrstjo.Udeleženci so gostovali v Osnovnišoli Dušana Muniha, njihovo te-rensko delo pa je potekalo po vsemZgornjem Posočju.Pet skupin 17 osnovnošolcev je podvodstvom izkušenih mentorjev en te-den proučevalo ptice gorskega sve-ta. Posebej so se posvetili kotorni,rjavemu srakoperju, pticam rečneloke in vertikalni razporeditvi travniš-kih ptic. Rezultate in ugotovitve svo-jega dela so predstavili na zaključniprireditvi 2. julija v mostarski osnov-ni šoli, ki jo je obiskal tudi predsed-nik DOPPS dr. Peter Trontelj. Kotje povedala vodja tabora Eva Vuke-lič, so se v tem tednu vsi skupaj na-učili veliko novega in uživali v tukaj-šnji naravi, našel pa se je tudi čas zazabavo ter kopanje v okoliškihrekah.Špela Kranjc

JUBILEJNE KME^KE IGRE^ezso~a – V Čezsoči so se 16. julijaodvile že 20. Kmečke igre. Ob temjubileju so organizatorji iz Turisti-čnega društva (TD) Čezsoča žeteden pred začetkom prireditve pri-pravili tiskovno konferenco, na kate-ri so predstavili zgodovino iger inprogram letošnje prireditve. Menijo,da bi morala Občina Bovec to naj-bolj obiskano prireditev na Bovškemuvrstiti v svoj proračun ali pa naj jisredstva nameni Lokalna turističnaorganizacija.Kot je povedal glavni organizatorVasja Vitez, so prve Kmečke igreorganizirali tretji teden v juliju leta1985 in termin je ostal vse do da-nes. Od začetka je prireditev izosta-la samo leta 1991 zaradi takratnihvojnih razmer. Že prve prireditve seje udeležilo kakšnih 500 ljudi, kar jepreseglo pričakovanja organizator-jev. Sprva so med seboj tekmovalele ekipe okoliških vasi, kasneje paso se jim pridružili še kolegi z vse

DIREKTOR MARIJAN LEBAN je družbo Tera d.o.o. ustanovil leta 1992 skupaj z ženo Nado.Foto: M. K.


( 9 )


Štipendije podeljujemo kot kombini-rane štipendije v sodelovanju s Po-soškim razvojnim centrom. Za študij-sko leto 2005/06 smo razpisali šti-pendijo za pridobitev univerzitetneizobrazbe s področja kemije.

Kako se borite s konkurenco inkako si prizadevate za prepoznav-nost na trgu?

Ker so v naši panogi prisotna ce-novna nihanja, so nujne hitre odlo-čitve. Razlogi za velika cenovna niha-nja so v rekordnih cenah nafte, hitrirasti gospodarstva na Kitajskem, lan-skoletni stavki naftnih delavcev naNorveškem ter še vedno nestabilnihrazmerah v Iraku.

Tudi daljni vzhod nam ni tuj inproučujemo možne oblike sodelova-nja.

Konkuriramo z izredno fleksibilno-stjo, kakovostnimi storitvami, ki soza nas vsa leta vodilo poslovanja,prepoznavnost na trgu pa zadnje letopovečujemo z lastno blagovno znam-ko. Naš cilj ni biti najcenejši na trgu,ampak za primerno ceno nuditi naj-boljšo storitev, tehnično podporo inpoprodajne storitve. Razvijamo ma-teriale, ki so namenjeni določenemusegmentu kupcev, in krepimo part-nerske odnose. Ker zaradi velikostiekonomije obsega velikih multina-cionalk na vseh področjih poslovanjane moremo zasledovati, s svojo fle-ksibilnostjo iščemo ozka grla v kemi-

čnopredelovalni industriji. Pred dve-ma letoma smo uvedli novo proiz-vodnjo: izdelavo barvil na osnovipotreb in želja kupcev. Barvila služijoza obarvanje materialov pri predelo-valcih, pomenijo pa tudi miselnipreskok v predelavi granulatov. Zatovrsten način proizvodnje smo uspe-li prepričati velike sisteme. Kupcemvedno predstavimo prihranke, ki jihdosegajo s takšnim načinom dela.Hvaležni so, da smo jim kot zunanjisvetovalci znižali stroške proizvodnje.

V borbi s konkurenco iščemo stra-teške povezave s poslovnimi partner-ji; s kupci in z dobavitelji. Smo v po-stopku ustanavljanja mešane družbena trgu nekdanje Jugoslavije. Nema-lokrat so konkurenca tudi naši doba-vitelji, ki postavljajo določene omeji-tve in tako krepijo svojo moč. Močnofinančno zaledje multinacionalk rušiustaljene prakse, kar zahteva koreniteodločitve.

Lovke globalizacije posegajo v po-slovanje marsikatere družbe. Pričasmo velikim spremembam na doma-čem in na tujih trgih. Odločitve, kina svetovnih trgih in makro pogledihizpolnjujejo strateške cilje multina-cionalk, na lokalnih trgih nemalokratpuščajo pravo opustošenje. Recesijoje letos čutiti pri Italijanih in Nemcih,pa tudi pri nas. Prevelika odvisnostod posameznega poslovnega partner-ja ni dobra. Tveganje je treba razpr-šiti. Pomemben je tudi odnos dobavi-

telj–kupec–kooperant. V družbi Teraomenjene ovire uspešno premagu-jemo, saj smo v letošnjih prvih petihmesecih kljub recesiji na trgu doseglirealno za 20 odstotkov višje prihodkeglede na isto obdobje lanskega leta.

O kakovostnem delu pričata vzpo-stavljen sistem vodenja kakovosti pozahtevah ISO 9001:2000 in sistemravnanja z okoljem v skladu s stan-dardom ISO 14001, kar dokazuje vi-soko razvito in v vseh fazah poslova-nja prisotno osveščenost o skrbi zaokolje. Poslujemo z nenevarnimi ma-teriali. Potekajo aktivnosti za nadgra-dnjo obstoječih sistemov in pripraveza pridobitev ISO 16949/TS. Dejavnose usmerjamo v poprodajne storitve inskrbimo za reciklažo odpadne plasti-ke, ki gre v ponovno predelavo priproizvajalcih.

Kateri so vaši glavni trgi?Največ prihodkov dosežemo s pro-

dajo na slovenskem trgu, najmo-čnejša je Gorenjska regija, sledijo trginekdanje Jugoslavije, nekaj pa proda-mo tudi v sosednjo Italijo. Lanskoleto smo s prodajo ustvarili več kot2 milijardi SIT prihodkov, od tega 96odstotkov na domačem trgu. Širitevtrgov je danes nuja, ki pogojuje po-slovanje sodobnih družb. Veliko na-ših kupcev se pohvali z “just in time”oziroma takojšnjo dobavo oddanihnaročil.

Kakšna so vaša videnja prihod-

nosti?Naša vizija je vedno biti in ostati

korak pred konkurenco ter partner-sko pospešiti razvoj na področju pre-delave plastičnih mas na domačemin na mednarodnih trgih.

Kakšni so vaši načrti na področjurazvoja in raziskav?

Razvijamo projekt razširitve de-javnosti na področje proizvodnje,kjer nameravamo poleg obarvanj inregeneracije materialov uvesti kom-paundiranje – proizvodnjo majhnihkoličin obarvanega granulata po že-ljah kupcev.

Pri svojem delovanju želimo “di-hati” z dobavitelji in s kupci, skupajoblikovati partnersko prihodnost, so-delovati pri prenosu znanj in krepitimožnosti razvoja. Odprte kalkulacijeso stalnica poslovanja. Zadnje časeso v nekaterih industrijskih panogahpritiski po zniževanju stroškov in censtoritev. Izčrpavanje na dolgi rok nidobro. Cene in stroške se lahko znižale do razumne meje. Z roko v rokibomo dosegli željene cilje in ohranilidolgoročni obstoj.

Bi radi še kaj dodali?Družba je aktivna tudi v svojem

lokalnem okolju, saj poleg rednegaposlovanja s kupci kot sponzor indonator sodeluje pri raznih športnih,kulturnih ter vzgojno-izobraževalnihdejavnostih.

Pogovor pripravila: Mateja Kutin

Utrinki

Primorske in iz drugih delov Sloveni-je ter zamejstva. Dogodku so polegzabavnega dela dodali še etnološki,kar se je ohranilo vse do danes.Vsako leto pa skušajo organizatorjipoleg tradicionalnega programaponuditi kaj novega – od iger zatekmovalce in občinstvo, bovškihkulinaričnih dobrot, izbora kerlcaKmečkih iger in srečelova do znanihimen glasbene scene, ki obiskoval-ce dvignejo na noge. Dušan Čopipa je v nadaljevanju predstavil šeprogram letošnje prireditve.

Začelo se je z nastopom harmonika-šev, nakar je sledil prikaz številnihkmečkih opravil z Bovške – klepanjekose, sečnja, delanje strgače inkupca, rezanje stelje, žaganje in ce-pljenje drvi, flikanje loncev, kovači-ja, praženje kave, prešanje mošta,mletje jabolk, slikanje panjskih kon-čnic, brušenje žage, delanje štilja,predenje volne – po predstavitviekip pa so se te še pomerile v kme-čkih igrah. Letošnja zmaga je šla v

Kamnik, drugo mesto si je priigralaekipa iz Čezsoče, tretje pa sta si de-lili moštvi iz Banjščic, Livka in Pod-korena. Sledile so podelitve jubilej-nih nagrad: Turistična zveza Slo-venije (TZS) je domačemu TD po-

delila srebrni znak TZS, priznanje zainiciativo in dolgoletno sodelovanjepri organizaciji iger pa je prejel tudiVasja Vitez. Kmečke igre so se natonadaljevale z igrami za občinstvo,šacenjem sira in še čim. Med dru-

gim so tudi letos izbirali kerlca Kme-čkih iger, in naposled izbrali LivčanaSilva Mateliča. Na jubilejni priredi-tvi so igrali Primorski fantje, zaklju-čil pa jo je veličasten ognjemet.Besedilo in foto: Špela Kranjc


( 10 )


Popotresna obnovaLanski potres je povzročil veliko

škodo na objektih, infrastrukturi inv gospodarstvu ter negativno posegelv življenje in prihodnost prizadetihprebivalcev. Med poškodovanimiobjekti je bilo veliko takih, ki so biliobnovljeni po velikonočnem potresuv skladu s pravili in principi popotre-sne obnove, ki jo je opredelil Zakono popotresni obnovi objektov in spod-bujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP)ter jo je v vseh fazah izvajala in nad-zirala Državna tehnična pisarna(DTP). Veliko prizadetih občanov jeponovno ostalo brez domov, kar jepovzročilo precejšnje ogorčenje inupravičeno izpostavilo dvome o nači-nu, strokovnosti ter kakovosti popo-tresne obnove.

Državni zbor je lani na treh sejahobravnaval potek obnove po letu1998. Pokazala so se številna odprtavprašanja, napake in slabosti popo-tresne obnove ter potreba po spre-membah in dopolnitvah zakona. Kon-kretni predlogi za spremembe in do-polnitve Zakona, ki so bili predlaganina izredni seji 7. oktobra, so bili vceloti zavrnjeni. Občinski svet Obči-ne Bovec je konec novembra obrav-naval problematiko popotresne obno-ve po velikonočnem potresu in ukre-pe po julijskem potresu ter sprejelsklepe, ki so bili posredovani Ministr-stvu za okolje in prostor (MOP), ven-dar odgovora ni bilo. Imenoval je tudiKomisijo za pripravo izhodišč za spre-membe in dopolnitve v popotresniobnovi (Komisija), da bi pridobila po-jasnila o vseh odprtih vprašanjih,predlagala odpravo ugotovljenih na-pak ter pripravila izhodišča za nujnespremembe in dopolnitve ZPOOSRP.

Komisija, ki ji predseduje SinišaGermovšek, je pregledala dostopnagradiva, se posvetovala s poznavalciposameznih področij in prisluhnilaprizadetim občanom. Ugotovila je, dao vrsti vprašanj obstajajo zelo ra-zlični, pogosto nasprotujoči si pogle-di, razlage in obravnave, zato je mo-rala najprej ugotoviti dejansko stanje.Ocenila je, da se različni pogledi indojemanja popotresne obnove lahko

Iz ob~inskih uprav

Ob~ina Bovectim enakost pred zakonom, • da sevsem zagotovi enaka pravica in mož-nost do državne pomoči ter • da sedoseže kakovostna in racionalna po-potresna obnova.

Komisija od MOP-a zahteva, da do31. julija odgovori na vsa odprta vpra-šanja in pobude. Po njihovem prepri-čanju se bo lahko le z odpravo napakin slabosti doseglo optimalne rezul-tate pri odpravljanju posledic naravnenesreče.

Povzetek o popotresni obnovi pripra-vila: Mateja Kutin

Pomo~ v obliki donacijDružina Čopi je v četrtek, 14. ju-

lija, iz rok deželnega glavarja avstrij-ske zvezne dežele koroške dr. JörgaHaiderja prevzela ček v vrednosti200.000 €. Donirana sredstva so na-menjena izgradnji nove stanovanjskehiše, saj je bila stara ob zadnjem po-tresu hudo poškodovana. Kot je po-vedala Pavla Čopi, se je morala mo-ževa mama Mira takoj po zadnjempotresu preseliti v apartma čez cesto,kasneje pa je hišo zapustila tudi nji-hova družina. Z možem Dušanom inhčerama Marjetko ter Dašo tako šedanes bivajo na nekaj več kot 30 m²v bližnjem apartmaju Luke Koper.

Zvezna dežela Koroška se je žetakoj po lanskem potresu odločila zaobliko pomoči, s katero naj bi z last-nimi delavci in materialom zgradili“koroško hišo”. Ker javni razpis zaizgradnjo slednje zaradi visokih te-hničnih standardov in drugih pogojevni uspel, so se na deželi Koroški od-ločili za denarno pomoč. Gre za enoizmed štirih donacij sosednjih deželPosočju: v novo zgrajeno hišo s tremistanovanjskimi enotami – donacijaZvezne dežele Štajerske – se bodovselile družine Čopi (Čezsoča 65),Kavs (Čezsoča 66) in Zornik (Čezso-ča 67). Novozgrajeno hišo družineMlekuž (Čezsoča 87) je donirala Zve-zna dežela Štajerska, hišo družineGašperšič (Čezsoča 143) pa Avtono-mna pokrajina Bozen iz Južne Tirol-ske. V prihodnjih mesecih bodo naomenjenih hišah postavili tudi spo-minske plošče donatorjev. Sicer pa sose donacije tujih in domačih donator-

presežejo le z ustreznim ravnanjemMOP, ki mora razčistiti vse dvomein nejasnosti ter odpraviti ugotovljenenapake, saj je to osnovni predpogojza uspešno in hitrejše nadaljevanjeter dokončanje popotresne obnove.

Komisija je na osnovi svojega delapripravila gradivo o popotresni obno-vi, ki ga je Občinski svet sredi junijana svoji redni seji soglasno sprejel(gradivo je na voljo na spletni strani:www.bovec.net/obcina/page.php?id=00038). V njem zahteva, da MOPnatančno odgovori na naslednja vpra-šanja in utemelji razloge za takšnoravnanje:

1. Ali je poseg v civilnopravno raz-merje v zvezi z zavarovalnino zako-nit in v skladu s slovensko ustavo?

2. Zakaj se od prizadetih zahtevapooblastilo za pridobitev podatkov vzvezi z zavarovalnino, ki so osebnegain tajnega značaja?

3. Zakaj so za “donatorske” hišemožni skrajšani upravni postopki, zaostale poškodovane objekte pa to nimogoče?

4. Ali so bili kriteriji za dodelitev“donatorskih” hiš določeni pred do-delitvijo “donatorske” hiše ter zakajso se rušili objekti v solidnem stanjuin z že popravljenimi dimniki?

5. Na kakšni zakonski osnovi seza “donatorske” hiše prispeva iz pro-računa ogromne zneske nepovrat-nega proračunskega denarja?

6. Zakaj še vedno vsi prizadeti, kiso julija ponovno ostali brez svojihdomov, še naprej plačujejo anuitetestanovanjskega kredita?

Komisija je predlagala tudi nasle-dnje ukrepe:

1. Zagotovi naj se enaka izhodiščaza pridobitev državne pomoči za vseprizadete občane.

2. Uvede naj se enotna metodo-logija za ocenjevanje škode na poško-dovanih objektih in s tem odpravi ne-enakost, ki izhaja iz dosedanje pra-kse ocenjevanja škode.

3. Za vse poškodovane objekte najse uvede skrajšani upravni postopekin določi enaka obravnava pri stro-ških rušenja in inženiringa.

4. Odpravi naj se znižanje državnepomoči na račun zavarovalnine.

5. Status oškodovanca naj se do-deli vsem lastnikom poškodovanihobjektov, ki so državljani RS, v zako-nu pa se tudi določi, do kakšnegaobsega državne pomoči so upravi-čeni.

6. Zagotovi naj se pregleden načininformiranja občanov o popotresniobnovi, oškodovancem pa vročanjevseh dokumentov v zvezi s popotre-sno obnovo.

Pobude za odpravo napak in po-manjkljivosti ter predlogi za popravkeZPOOSRP so namenjeni izključno zato: • da se pomaga prizadetim obča-nom, • da se zagotovi vsem prizade-

DRUŽINA ČOPI je za izgradnjo nove hiše iz rok Jörga Haiderja prejela donatorski ček.Foto: T. Š. F.

( 11 )


jev dodeljevale na podlagi razpisanihmeril za dodeljevanje donacij. V spo-ročilu za medije je Mateja Simčič izSlužbe za odnose z javnostmi na Mi-nistrstvu za okolje in prostor zapisa-la, da so “prednost pri dodelitvi imeledružine s šolajočimi se otroki in dru-žine z nižjimi prihodki, katerih obje-kti so bili prvič poškodovani v potre-su 2004. V seznam donirancev je ko-misija za ugotavljanje prednosti prinamenjanju donacij, skladno z merili,uvrstila 14 donirancev. V letu dni popotresu je bilo skupaj zgrajenih šestdonacijskih hiš, pet jih je v gradnji,en objekt pa čaka na začetek del.”

Stanislav Beguš, vodja Državnetehnične pisarne, je na predaji pou-daril, da naj bi bila nova hiša, ki boza razliko od stare stala nekoliko boljodmaknjena od ceste, zgrajena najka-sneje v sedmih mesecih. Da obljuboočitno drži, nam je kasneje potrdillastnik Dušan Čopi, ki je povedal, dajih je projektant že obiskal in da jepostopek v teku. Predaje čeka se jeudeležil tudi pristojni minister zaokolje in prostor Janez Podobnik,bovški župan Danijel Krivec pa jeHaiderja ob tej priložnosti povabil naponovni obisk ter na spust z raftom.

Za konec še informacija iz prve ro-ke. Preverili smo namigovanja, da najbi Čopijevi staro hišo uporabili za ure-ditev apartmajev. Po Dušanovem za-gotovilu bodo staro hišo (ko bo novavseljiva) zagotovo porušili, saj je pre-več poškodovana, da bi jo sploh lah-ko sanirali. Upam, da smo s slednjoizjavo pomirili še eno izmed številnih“popotresnih kvant”, ki burijo že ta-ko precej napete čezsoške duhove.

Tatjana Šalej Faletič

Pobrateni ob~iniBovec in ^enta

V soboto, 18. junija, sta bovški žu-pan Danijel Krivec in župan občineČenta Lucio Tolis v sosednji Italijipodpisala pobratenje obeh občin. Te-snejše sodelovanje, zlasti na podro-čjih kulture in turizma, sega v leto2003, ko so se skupaj prijavili narazpis Interreg. S projektom Soča–Ter/ Isonzo–Torre, ki traja od lanske je-seni do letošnjega poletja, so se od-prle možnosti za najrazličnejše vrstesodelovanja. Z učenjem obeh jezikovin izmenjavo društev, zlasti na likov-nem področju, sta se občini močnopovezali. Bovčani so nad priložnostjotesnejšega povezovanja navdušeni inupajo na trajno sodelovanje.

Pobratenje, ki sta ga podpisala obažupana, pomeni povezovanje sosed-

njih občin in prijateljsko sodelovanjeSlovenije in Italije. “Konkretne aktiv-nosti so temelj sožitja in pomenijoustvarjanje nove, širše skupnosti, Ev-rope v malem. Le z neposrednim po-vezovanjem prebivalstva bo Evropskaunija lahko v polnosti zaživela in iz-polnjevala postavljene cilje,” je na slo-

Župan občine Bovec Danijel Kri-vec je na slovesnosti pozdravil nagra-jence ter častne goste, nato na kratkopredstavil aktivnosti, ki so pomem-bno zaznamovale obdobje zadnjegaleta. Pohvalil je rezultate bovških te-kačev in tekačic, delovanje folklorneskupine Buške čeče ter turistični pod-

POBRATENJE OBČIN – Župan občine Bovec Danijel Krivec in župan občine Čenta LucioTolis sta sredi junija podpisala listino o pobratenju obeh občin. Foto: Miran Šušteršič

vesnosti povedal bovški župan Krivec.

Mateja Kutin

Slavnostna seja Ob~ine BovecObčina Bovec je 1. julija v okviru

občinskega praznika v trdnjavi Klužeodprla razstavo Avanguardia-Retrovie.Gre za del projekta, ki je nastal leta1998 in nosi naslov Od strelskih jar-kov prve svetovne vojne do nove Evro-pe. Razstava kroži po Evropi od leta2000, v trdnjavi Kluže pa končujesvojo zgodbo. V projektu je aktivnosodelovalo 33 umetnikov iz vseh ev-ropskih držav, ki so se borile v prvisvetovni vojni in danes predstavljajozdruženo Evropo.

PODELJEVANJE OBČINSKIH PRIZNANJ IN NAGRAD. Foto: Peter Domevšček

mladek. Poudaril je, da občina Bovecdobro sodeluje z zamejci v Italiji,predvsem s tistimi iz bližnje okolice.

Sledila je podelitev občinskih na-grad. Občinsko plaketo je prejel kole-ktiv bovške ambulante, občinskapriznanja so prejeli Drago Črnuta,Spasoje Papić in Športno društvoBoka, denarno nagrado pa Gledali-ška skupina BC.

KOLEKTIV BOVŠKE AMBULAN-TE je prejel občinsko plaketo za vseneutrudljivo delo ter uspešno reše-vanje v vseh nesrečah, ki so zadnjaleta prizadejala Bovško. Osebje jevseskozi pomagalo ob elementarnihnesrečah, ob obeh potresih in plazu

v Logu pod Mangartom. Strokovnaprisotnost in učinkovito posredova-nje, ki je zahtevalo ogromne človeškenapore, je bilo v teh izrednih razme-rah uspešno izpeljano.

DRAGO ČRNUTA je občinsko pri-znanje prejel letos, ko praznuje tudi40. rojstni dan, za svojo aktivnost inuspešno vodenje reševanja v elemen-tarnih nesrečah. Zaradi svojega odlo-čnega pristopa ob reševanju človeš-kih življenj si je pridobil veliko zau-panje vseh krajanov in društev, obe-nem pa zaslužil številne pohvale terodlikovanja.

SPASOJE PAPIČ je prejel občinskopriznanje za upodabljanje motivovSoške doline. Akademskemu slikarju,ki je bil rojen v Vojvodini, je postalaTrenta njegovi drugi dom. Prav tu jeustvarjal svoje umetnine, izražene zobčutljivostjo slikarjeve duše. Njegovasvojevrstna tehnika akvarela je vzbu-dila veliko pozornosti v slikanju Sočein bovške doline. Dela je razstavljalširom Evrope in s tem veliko pripo-mogel k prepoznavnosti teh krajev.

ŠPORTNO DRUŠTVO BOKA izŽage je ob deseti obletnici delovanjaprejelo občinsko priznanje za aktivnodelovanje; ob dobri organizaciji sodosegli pomembne dosežke pri ureja-nju okolja in izgradnji športnega igri-šča. Pri tem sta bila najbolj zaslužnapredsednik Andrej Kutin in tajnikIztok Šulin, ki sta vložila velik trudza uspešno izpeljavo športnega obje-kta. Društvo skrbi za razvoj športana območju Krajevne skupnosti Ža-ga, ureja in vzdržuje turistične potiv okolici Žage.

Denarno nagrado je prejela GLE-DALIŠKA SKUPINA BC za svoje zelouspešno delovanje na gledališkempodročju. Skupino, ki je bila ustanov-ljena leta 2000, vodi Marija Gabr-šček. Z neizmernim trudom in požr-tvovalnostjo vseh članov je uspelapridobiti velik odziv in dobronamer-ne vezi med različnim občinstvom.Uprizorili so tri komedije, ki so bileodlično sprejete tako med domačinikot na raznih gostovanjih. V Bovcuso po njihovi zaslugi gostovale ne-katere gledališke skupine. Veliko sopripomogli k popestritvi kulturnegadogajanja v Bovcu.

Na podelitvi je nastopil Mešanipevski zbor Žaga, prireditev pa se jezaključila s satirično komedijo Ugla-ševalec domačega avtorja Darka Ko-maca.

Pripravila: Mateja Kutin in PeterDomevšček, Posoški razvojni center

( 12 )


Podpis pogodbe zagradnjo kobari{ke obvoznice

V ospredju je bil podpis pogodbeza gradnjo kobariške obvoznice, kije končno dobila svoj epilog. Gradnjainfrastrukturnih objektov običajno vkraj prinese novo energijo in povečamožnosti za razvoj na vseh podro-čjih. Upamo, da bo tudi pri nas tako.Sredi junija so se v Domu AndrejaManfrede v Kobaridu srečali poklica-ni za to, da kobariška obvoznica bo:direktor Direkcije RS za ceste ViliŽavrlan, direktor Cestnega podjetjaNova Gorica Jože Brecelj, generalnidirektor družbe Primorje iz Ajdovšči-ne Dušan Črnigoj in župan občineKobarid Pavel Gregorčič. V svojihgovorih so poudarili velik pomenprojekta za občino Kobarid in Zgor-nje Posočje ter možnosti, ki jih pri-naša.

Cestno podjetje Nova Gorica in Pri-morje iz Ajdovščine bosta z gradnjo510 metrov dolgega odseka predvido-ma začela julija. Obvoznica bo pote-kala po vzhodni strani Kobarida. Po-

Iz ob~inskih uprav

Ob~ina KobaridDogodki v ob~ini Kobarid se kar vrstijo … in prav je tako. Poletna sezona se je za~ela z vrsto

prireditev, turisti~nih, kulturnih in {portnih.

vezala bo odsek glavne ceste Kobarid–Idrsko in odsek regionalne ceste Ža-ga–Kobarid, nanjo pa se bo priključilalokalna cesta, ki pelje proti Drežnici.

Z novo pridobitvijo bo Kobarid raz-bremenjen večjega dela prometa medBovcem in Tolminom. Skozi ozkostaro mestno jedro se zdaj v povpre-čju dnevno pelje 3960 vozil. Krajšabo tudi pot, ki jo mora vozilo prevo-ziti skozi Kobarid; namesto 1200 bo-mo odslej prevozili le 500 metrov. In-vesticijo v višini 550,2 mio SIT bo vceloti krilo Ministrstvo za promet,Direkcija RS za ceste.

Novih 22 stanovanjter poslovni prostori

Na lokaciji “nekdanjega Petrolove-ga servisa” v središču Kobarida boinvestitor Projekt d.d. Nova Goricazačel graditi nov poslovno stanovanj-ski objekt, v katerem bodo svoj pro-stor našli interesenti enosobnih, dvo-sobnih in trisobnih stanovanj. Za ob-čino Kobarid predstavlja 22 stanovanjveliko pridobitev in rešitev kar nekaj

POGODBO ZA GRADNJO KOBARIŠKE OBVOZNICE so podpisali sredi junija. Foto: MilošBajt

Utrinki

DI[ALO JE PO [TRUKLJIHKobarid – Restavracija Kotlar, Tu-ristično društvo Kobarid in Kra-jevna skupnost Kobarid so v okvi-ru Kobariškega praznika pripraviligastronomsko turistično prireditev –štrukljado. Povabilu se je odzvalo23 ljubiteljev te stare slovenske jedi,ki jo je opisala že graška kuharskaknjiga iz leta 1589. Znanih je prek60 receptov za štruklje, od tistih ku-hanih na kropu in sopari pa do pe-čenih. Saj poznate rek “Vsaka vasima svoj glas”. Podobno velja tudi zaštruklje. Jed je bila že v preteklostipoznana po vsej Sloveniji. Vendarštruklje v posameznih krajih priprav-ljajo po svoje in jih tudi različnonadevajo. Tradicija pa se prenaša izroda v rod.

Udeleženci četrte štrukljade so pri-kazali svoj način priprave. Večina jepripravila orehove, nekateri skutne,

štruklje so pod mogočnim kostanjemna kobariškem “placu” razstavili. Obi-skovalci so jih lahko poskusili; izku-piček od prodaje je bil namenjenDializnemu centru Kobarid.Besedilo in foto: Mateja Kutin

“PLANINA NAS VABI,V ZATON NE @ELI …”Planina Lapa~ – Mrzli vrh, gora naddolino Soče, je iz preteklosti pozna-na predvsem po hudih bojih in osta-linah prve svetovne vojne. Le doma-čini iz vasi, ki ležijo pod njenimpobočjem, vedo, da so strmine nadSočo dolga stoletja dajale možnostza skromno preživetje. Tik pod vr-hom so kmetje na ostankih senožetiin pašnikov, uničenih v vojni, posta-vili tri planine, od katerih je živa le šeplanina Pretovč. Lani odkrito arhe-ološko nahajališče kamenega oro-dja je dokaz, da so tod lovili ali pasliKOBARIŠKI ŠTRUKLJI na sto in en način ...

polentne, s suhim sadjem … Mednjimi je bil tudi prav poseben štrukelj,

dolg kar šest metrov in pol, ki so gapripravili v Restavraciji Kotlar. Vse


( 13 )


stanovanjskih stisk. V poslovnem de-lu objekta je predviden prostor zastoritve Pošte Slovenije in druge uslu-žnostne dejavnosti. Zasnovo objektasi lahko ogledate na sedežu ObčineKobarid, zainteresirani za odkup sta-novanja pa lahko dodatne informacijedobite pri investitorju.

Pod strehoDoma Andreja Manfrede

Dom Andreja Manfrede v Kobariduje svoje prostore ponudil še drugimuporabnikom. Poleg knjižnice, ki do-muje v pritličju, in dvorane ter občin-ske pisarne v prvem nadstopju, sotu svoje prostore dobili tudi Kmetij-sko svetovalna služba Tolmin, Zavodza gozdove RS in Triglavski narodnipark. Vse tri nove najemnike bosteodslej našli v drugem nadstropju Do-ma Andreja Manfrede.

Prizori{~a za`ivelaPoletje je aktiviralo vse, ki so v

svojem okolju vključeni v razna dru-štva, krajevne skupnosti ali se kakodrugače trudijo prispevati k bogatejšiponudbi naših krajev. Zunanja prizo-rišča so zaživela in priča smo števil-nim dogodkom.

V kampu Lazar so se srečali pe-sniki in pesnice od blizu in daleč.Pod streho smo spravili Kobariški se-jem, ki je bil že drugo leto v zname-nju gastronomske ponudbe. Vreme jebilo naklonjeno in ves dan in poznov noč se je dogajalo marsikaj zanimi-vega. Zvečer nas je obiskal minister

za okolje in prostor Janez Podobnik,številno občinstvo pa je pozdravil tu-di župan občine Kobarid Pavel Gre-gorčič. S kulturnim in zabavnim pro-gramom so nas razveseljevali nasto-pajoči posamezniki in številne glas-bene skupine, večer pa je prijetnorazsvetlil ognjemet. Kakšna majhnanevšečnost se vedno primeri in tokratje bilo kritike vredno ozvočenje ve-černe prireditve. Drugače pa so se

obiskovalci imeli dobro, saj so lahkoše dolgo v noč plesali in se zabavali.

V znamenju glasbeKoncerti so se pričeli z Mešanim

pevskim zborom Planinska roža, kije nastop pripravil v Turjevi jami pri

NA KOBARIŠKEM SEJMU so svoje znanje pokazali tudi tamkajšnji karateisti. Foto: AndrejKutin

Utrinki

Kredu. V goste so povabili zamejskizbor Graziano Coceangich iz Iplisa,ki je s svojo prisotnostjo dodal pečatprijateljskega sodelovanja in čezmej-nega druženja. Posebno doživetje ja-me je kvarilo slabo vreme, a dogodekje izzvenel uspešno in se s prijetnimdruženjem nadaljeval še po koncertu.

Na predvečer dneva državnostismo v zanimivem okolju v cerkvicisvetega Antona nad Kobaridom spre-

odru pod Krnom, kjer smo videli pre-mierno predstavo domače Igralskeskupine Drežnica. Jeseni si jo bomolahko ogledali v kulturnem domu vKobaridu ter ostalih kulturnih hra-mih v Posočju in drugod.

Beneško gledališče se je predsta-vilo v starem breginjskem jedru vokviru tradicionalnih Kotarskih dne-vov, ki bodo v sodelovanju z zamej-skimi prijatelji potekali še vse poletje.

Avgusta bo v kulturnem domu vKobaridu dva dni gostoval čarovnikter s privlačnimi točkami zabavalstaro in mlado.

Dogodkov je na vsakem korakudovolj, možnosti za rekreacijo pravtako … Če boste dopust preživeli vnaši dolini, vsekakor ne bo zmanj-kalo priložnosti za zabavo, kulturoali športne aktivnosti.

Napovedi za jesenNekateri se že pripravljamo na je-

sen, saj nam oktober prinaša prazno-vanje občinskega praznika. Takratnas čaka množica prireditev … Vsakogospodinjstvo v občini se lahko veseliprazničnega Smaragdnega odseva, kibo letos v znamenju 110-letnice smrtiučitelja in skladatelja HrabroslavaVolariča, ki se je rodil 14. novembra1863 v Kobaridu. Kaj več o tem pa vnaslednji številki.

Bodite prijazni sami s seboj inživljenje bo postalo lepše, bolj zno-sno, vredno … boste videli.

Pripravili: Nada Pajntar, ObčinaKobarid, in Mateja Kutin

mljali koncert Mešanega pevskegazbora Sveti Anton in Okteta SimonGregorčič.

Na odrskih deskahLjubitelji amaterskega gledališča so

lahko štiri dni uživali v Amaterskem

že pred davnimi šest ali celo osemtisoč leti.

Na zahodni strani gore, le 15 minuthoje s planine Pretovč, leži planinaLapač. Od tu so v dolino odneslizadnji sir že pred 30. leti. Skupinagorečnežev pod vodstvom MarkaKrivca z Volarij pa ne dovoli, da biplanino doletela enaka usoda kotprenekatero izpod Krna in Matajur-ja. Z veliko truda, dobre volje in last-nimi sredstvi so očistili okolico, stanpa preuredili v pravi muzej. Kot bi sečas zavrtel 50 let nazaj, ko je bilaplanina v celoti obnovljena. Zbrali sostare fotografije iz življenja na planiniin jih v postavili na ogled vsem obi-skovalcem. Na mesto, kjer je v sta-nu nekoč stala miza za pastirje inmlekarja, pa so postavili maketo pla-nine, ki prikazuje stanje planine obnastanku leta 1922.

“Planina nas vabi, v zaton ne želi,

da ni vse pozabljeno – tukaj smomi. Tu na Lapaču pozdravljeni vsi,si srca odprimo, zavriskajmo vsi.”Pod tem geslom se je v soboto, 2.julija, na planini zbralo prek 100 do-mačinov z Volarij in sosednjih vasiter po domovini razseljenih Volarcev.To ni bil piknik. Bil je pravi praznik znastopom deklet, žena in govornikovv prelepi domači besedi. Od zgodnjihjutranjih ur do poznega popoldnevaje po pobočju Mrzlega vrha odme-vala pesem in veselo vriskanje. Že-ne so napekle praznične potice inslaščice, gostitelji pa so postregli spravo polento in golažem. Ob son-čnem zahodu pa so si vsi privoščiliše pravi planinski sir in planinskoskuto z domačim krompirjem.

Želja odhajajočih mladih in manjmladih je bila, da bi se ob letu zopetsrečali na Lapaču.

Besedilo in foto: Pavel ČetrtičLETA 1955, KO JE BILA PLANINA LAPAČ OBNOVLJENA, so na njej delali pastirji(z leve): Drejc Žvanelov, Ciril Štejngarjev in Jože Sabadincov.


( 14 )


Iz ob~inskih uprav

Ob~ina Tolmin

Pripojitev CIUk tolminski osnovni {oli

Občinski svet Občine Tolmin je nasvoji zadnji seji sprejel Odlok opripojitvi Centra za izobraževanje inusposabljanje Tolmin k Osnovni šoliFranceta Bevka Tolmin. Svetniki soodločitev sprejeli zaradi premajhnegaštevila učencev, saj ob upoštevanjudoločb Pravilnika o pogojih za usta-navljanje javnih osnovnih šol in zavo-dov za vzgojo in izobraževanje otrokin mladostnikov s posebnimi potreba-mi Tolmin nima več pogojev za nada-ljnji obstoj Centra za izobraževanjein usposabljanje (CIU) Tolmin kotsamostojne pravne osebe.

Zato je Občina kot ustanoviteljicaCIU Tolmin (v nadaljevanju prevzetizavod) s tem odlokom pripojila ome-njeni zavod k OŠ Franceta BevkaTolmin (v nadaljevanju prevzemni

Po {tevilnih aktivnostih, ki so se v okviru ob~inskega praznovanja zvrstile v maju, je na Ob~ini

Tolmin zavladalo nekoliko bolj umirjeno, poletno vzdu{je. Kljub ~asu dopustov pa smo pripravili

nekaj povzetkov iz dogajanja v ob~inski upravi.

zavod), katerega ustanovitelj je pravtako Občina Tolmin. Pripojitev prev-zetega k prevzemnemu zavodu se bouradno izvršila prvi dan novega šol-skega leta oziroma 1. septembra le-tos. Na prevzemni zavod se prenesevse premoženje, pravice, obveznostiin sredstva prevzetega zavoda. Polegtega bo prevzemni zavod prevzel tudivse delavce, ki bodo na zgoraj nave-deni datum zaposleni v prevzetemzavodu.

Sprejeli investicijskiprogram nove glasbene {ole

Občinski svetniki so na zadnji sejisoglasno potrdili investicijski pro-gram Glasbena šola Tolmin – rekon-strukcija dvorane doma JLA in novo-gradnja prizidka, ki so ga pripravilina podjetju Projekt Nova Gorica.

Tolminska glasbena šola (GŠ) de-luje že od leta 1951. Po potresu leta1976 so morali tedanjo stavbo GŠporušiti, nove prostore pa so ji name-nili v stavbi Šolskega centra (ŠC) Tol-min, kjer delujeta tudi OŠ Tolmin inGimnazija Tolmin. Kljub temu daprostorski program ŠC Tolmin dejav-nosti glasbene šole ni načrtoval, sozanjo naknadno pridobili nekaj pro-storov, ki pa že tedaj niso ustrezalipotrebam in funkcionalnim posebno-stim glasbene šole. Ta praktično ni-ma matičnih učilnic, ki so za izvaja-nje sodobnega programa glasbenegaizobraževanja nujni prostorski stan-dard, zato gostuje v različnih učilni-cah osnovne šole in gimnazije. Kljubslabim pogojem pa je zanimanjeotrok za obisk GŠ nenehno naraščal.Raslo pa ni le število učencev, pačpa tudi število instrumentov. Slednjese je od štirih (z začetka osemdesetihlet) povečalo na današnjih 16, vklju-čno s petjem. V primerjavi s tistimčasom se je za okoli 50 odstotkov po-večalo tudi število učencev.

Leta 1999 se je nato Občina Tolminz investicijo GŠ Tolmin prijavila narazpis Ministrstva za šolstvo in šport(MŠŠ). Zaradi opisane prostorskeproblematike je bila investicija uvr-ščena v program sofinanciranja iz dr-

ZANIMANJE ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO NENEHNO NARAŠČA – na fotografiji klavirskitrio: Tina Grego – violina, Anja Perat – violončelo, Gašper Ščančar – klavir. Foto: arhiv GŠ

Utrinki

NAJZASLUŽNEJŠIM SO PODELILI PRIZNANJA.

PO^ASTILI SPOMIN NAOSAMOSVOJITVENO VOJNOTolmin, Robi~ – “Območno zdru-ženje veteranov vojne za Slove-nijo – Gornje Posočje je edinotakšno združenje, ki se vsako letoznova spomni zgodovinskih kora-kov na poti k osamosvojitvi Slove-nije,” je dan pred dnevom državno-sti spomnil predsednik tega združe-nja Pavel Četrtič. Po njegovih be-sedah je naloga njihove organizacijeohranjati spomin na dneve vojne zasamostojno Slovenijo in združevanjetakrat prisotnih na raznih srečanjih.Ob zadnji priložnosti so skupaj spredstavniki Društva veteranovSever odkrili letos obnovljeno spo-minsko obeležje na mejnem preho-du Robič, ki je bil prvi za ves prometodprt mednarodni mejni prehod vSloveniji. Na prireditvi v Tolminu jezadovoljstvo, da je na tem območjuosamosvojitvena vojna na obeh stra-neh minila brez žrtev, izrazil mag.Roman Medved, takrat eden ododgovornih oficirjev v Teritorialni ob-rambi (TO). Poudaril je, da je to po-

sledica usklajenega delovanja TO,takratne milice in civilnih struktur, terdodal, da so veterani ponosni nasvoj prispevek k slovenski samostoj-nosti. Predsednik pokrajine GornjePosočje Vito Berginc je nato zaslu-žnim podelil priznanja za delo v tu-

kajšnjem veteranskem združenju.Obenem so na ogled postavili Ber-ginčevo razstavo Uporniki z razlo-gom, ki prikazuje slovensko pot kosamosvojitvi in bo gostovala poPosočju.Besedilo in foto: Špela Kranjc

( 15 )


žavnega proračuna. Z MŠŠ je biltedaj dogovorjen okvirni prostorskiprogram, ki je bil tudi podlaga zadoločanje investicijskih variant. V ožjiizbor sta prišli dve investicijski razli-čici:• preureditev ŠC Tolmin tako, da biznotraj njega lahko pridobili ločensklop prostorov za GŠ Tolmin;• odkup ter rekonstrukcija dvoranedoma JLA v Tolminu ter dograditevprizidka ob tej stavbi.

Študija je pokazala, da bi bila preu-reditev ŠC Tolmin občutno (skorajdvakrat) dražja v primerjavi z drugorazličico. Odločitev za slednjo je bilatako logična posledica navedene štu-dije.

Kot je svetnikom razložil RafaelŠuligoj, je stavba doma JLA še vednov lasti Ministrstva za obrambo. “Ob-čina Tolmin z ministrstvom že več letvodi razgovore za pridobitev dvoran-skega dela te stavbe. Ocenjujemo, daso sedaj ti postopki v zaključni faziin da bomo letos dvorano doma JLAvendarle pridobili. V zvezi s tem polegodkupa obstaja tudi možnost menja-ve premoženja, ki se je pokazala vletošnjem letu. Predlagali smo, da biObčina v zameno za dvorano domaJLA dala državi eno od stavb, v katerise odvija dejavnost VDC Tolmin, kije državni zavod. Razumljivo pa je,da bo tudi menjava, če bo do nje pri-šlo, izvedena na podlagi sodne ceni-tve premoženja. Vsekakor pa bi bilaza nas zamenjava ugodnejša možnostkot odkup,” je še pojasnil Šuligoj.

Na podlagi idejne zasnove in z iz-borom izdelovalca investicijske doku-mentacije (Projekt Nova Gorica) sose nato v minulem letu začele kon-kretne priprave na izdelavo tehničnedokumentacije. Usklajevanje idejnezasnove z MŠŠ-jem je potekalo dokajdolgo (potrjena je bila šele v drugipolovici decembra 2004). Poleg tegaje bil na podlagi idejne zasnove laniizdelan Dokument identifikacije inve-sticijskega projekta. Po Šuligojevih be-sedah naj bi bila izdelava investicij-ske dokumentacije v zaključni fazi,izdelovalec pa naj bi jo investitorju –Občini Tolmin predal še ta mesec.

Občina kot investitor je v prostor-ski načrt vključila: 10 kabinetov zapouk inštrumentov, dve učilnici zaskupinski pouk, plesni studio, pro-stor za pihalni orkester, dvorano inostale prostore (uprava, sanitarije, ho-dniki, garderobe …) – skupaj 1026 m2

uporabnih površin; od tega je v dvo-rani predvidenih 180 m2, v prizidkupa 846 m2 uporabnih površin.

Načrtujejo, da bo izvajanje investi-cije potekalo do konca prve poloviceleta 2007, zato bo vrednost investicije

TOLMINSKI NOVOROJENCI bodo odslej od Občine prejeli enkratno denarno pomoč zapokrivanje stroškov, povezanih z njihovim rojstvom. Foto: Tatjana Šalej Faletič

po tekočih cenah (z upoštevanjempričakovanih podražitev) znašala355.547.000 SIT. Del investicijskihsredstev naj bi poleg Občine in MŠŠiz sredstev za popotresno sanacijozagotovilo tudi Ministrstvo za okoljein prostor, saj je dvorano doma JLApoškodoval potres.

Na Občini upajo, da se pridobitevvseh dovoljenj ne bo preveč zavleklain da bodo lahko z gradbenimi delizačeli naslednje leto ter jih nadalje-

o novorojenih otrocih v občini Tol-min) dostavila družini. Sicer pa je ob-razec vloge dostopen tudi na občin-skih matičnih uradih, na upraviObčine Tolmin ter na spletni straniwww.obcina.tolmin/dokumenti/gradivo/ogled/16 (glej točko 9).

Višina denarne pomoči znaša30.000 SIT bruto. Od tega zneska seobračuna 25 odstotna akontacija do-hodnine, tako da bodo upravičenciprejeli denarno pomoč v višini

kot vsa leta poprej. Razlog? Predse-dnica Kluba tolminskih študentovMaša Klavora je prepričana, da greza striktno držanje pravilnika, zatoje v imenu tolminskih študentov pre-dlagala, da se 16. člen Pravilnika ne-koliko spremeni. Meni, da bi se mo-ralo vanj vključiti tudi trajanje vožnjez javnim prevozom in kakovost cest-nih oziroma železniških povezav gle-de na oddaljenost stalnega bivališčaod kraja študija. Predlog so podprlitudi na tolminski občini, župan Er-nest Kemperle pa je o problematikiin možnih rešitvah pisno seznanil tu-di ministra za visoko šolstvo, znanostin tehnologijo dr. Jureta Zupana.Kemperle je prepričan, da se našimštudentom v tem primeru resničnogodi krivica in ob tem navedel primerle 40 km oddaljene Borovnice. Tam-kajšnji študentje so namreč upravi-čeni do dodatnih 50 točk, saj ima Bo-rovnica z Ljubljano avtobusno pove-zavo le enkrat dnevno. Tolminci, kiso od Ljubljane oddaljeni okoli 115kilometrov (pri čemer se ne upoštevaniti slabih cestnih razmer niti šestihur, ki jih – z vsemi postanki vred –porabijo za pot v obe smeri), zaradipovezave z javnim prevozom več kotdvakrat dnevno, pa dodatnih 50 točkniso deležni.

Oba, tako Klavorova kot Kemperlesta od Ministrstva prejela odgovor,češ da “navedbe v zvezi z neprimer-nostjo določila 16. člena pravilnikaoziroma njegovega drugega odstavkater neenakosti položaja študentov izbolj oddaljenih krajev od kraja študijaniso upravičene, saj se pri točkova-nju, ves čas veljavnosti pravilnika,enako upošteva določba 16. člena pra-vilnika”. Državna sekretarka VandaRode v poslanem dopisu obema pre-dlaga, naj se s predlogom obrneta naŠtudentsko organizacijo Slovenije(ŠOS). Slednja na podlagi Zakona oskupnosti študentov kot samoupravnaskupnost slovenskih študentov zago-tavlja njihov vpliv pri sprejemanjuzakonskih in drugih predpisov, kiurejajo življenje in delo študentov. Vprimeru postopka spremembe pravil-nika bo tako Ministrstvo obravnavalozgolj predloge za spremembo pravil-nika, ki jih bo predlagala ŠOS.

Očitno gre tudi tukaj za vse prejkot osamljeni primer nepoznavanjarealnih razmer na terenu in temu pri-merno neživljenjsko reagiranje vlad-nih služb.


Vir: OBČINA Tolmin. (2005). Gradivo za seje.[Online]. Datum zadnjega popravljanja: 28.6. 2005. Dostopno na spletnem naslovu:http://www.obcina.tolmin.si/dokumenti/gradivo/ogled/16/

vali v letu za tem. Kot načrtujejo, najbi se dela zaključila do konca drugegakvartala 2007, tako da bi 1. septem-bra 2007 v novi stavbi že stekel pouk.

Enkratna denarnapomo~ novorojen~kom

Na pobudo enega izmed svetnikovter ob kasnejši soglasni podporicelotnega občinskega sveta so se naObčini Tolmin odločili, da bodo od-slej družinam novorojencev zagoto-vili dodatna sredstva. Upravičenci jihbodo lahko prejeli v obliki enkratnedenarne pomoči za pokrivanje stro-škov, povezanih z rojstvom otroka.Gre za obliko pomoči, ki se iz občin-skega proračuna v preteklosti ni za-gotavljala, pripada pa novorojencem,rojenim v letu 2005.

Upravičenci, pogoji ter postopek zauveljavljanje denarne pomoči in nje-na višina se določajo s Pravilnikomo enkratni denarni pomoči za novoro-jence v občini Tolmin, ki ga je na za-dnji seji sprejel občinski svet. Pravicodo denarne pomoči bodo lahko upra-vičenci uveljavljali na predpisanemobrazcu (vlogi), ki jo bo občinska up-rava (na podlagi mesečnega seznama

22.500 SIT neto. Višino denarne po-moči se bo od 2005 dalje določalo ssklepom občinskega sveta ob spreje-manju proračuna Občine Tolmin zavsako proračunsko leto posebej.

Pravda za {tudenteŽe oktobra lani so tolminski štu-

dentje predstavnike ljubljanskih štu-dentskih domov in posredno tudi Ob-čino Tolmin opominjali na neprimer-nost Pravilnika o subvencioniranjubivanja študentov za študente izZgornjega Posočja. Pravilnik v 16.členu poleg točk za oddaljenost stal-nega bivališča od kraja študija (zavsak oddaljeni kilometer se dodeliena točka, pri čemer se lahko doseženajveč 100 točk) predvideva še dodat-nih 50 točk, “če študent priloži potrdi-lo pristojnih organizacij oziroma orga-nov, da je stalno bivališče več kot 25km oddaljeno od kraja študija in danima več kot dvakratne možnosti jav-nega prevoza dnevno”.

Čeprav je Občina prosilcem vse-skozi izdajala potrdila o oddaljenostiin neugodnih povezavah z javnimprevozom, pa Komisija pri točko-vanju slednjega lani ni več upoštevala

( 16 )


Boj rib za obstanek (1)

Za lipana je značilen podolgo-vat trup, prekrit z velikimi lu-skami. Hrbtna plavut je viso-

ka, dolga in mavričnih odtenkov, re-pna plavut pa je škarjaste oblike. Pre-poznamo ga tudi po majhni in koni-časti glavi ter majhnih, rahlo podstoj-nih ustih, v katerih se skrivajo ostriin čvrsti zobje. Poleg omenjenih zna-čilnosti lahko lipana prepoznamo tu-di po barvi. Njegov hrbet in boki sov glavnem peščeno sive barve z ru-meno-zelenimi odtenki. Trebušni delje svetlo siv z rumenimi odtenki obprsnih, trebušnih in predrepni plavu-ti. Ob strani ima lahko vse do trebu-šnih plavuti črne pike ali pege. V ča-su drsti, ko samci branijo drstni teri-torij, se njihova hrbtna plavut obarvaše posebej živo. Sicer pa je lahko po-sebna obarvanost hrbtne plavuti tudiznačilnost posameznih vrst lipanov.Druge plavuti so rumenkaste, sivka-ste, lahko z rdečimi odtenki.

@ivljenjski prostorLipan običajno naseljuje reke ter

potoke, ki niso ožji od pet metrov inležijo na nadmorski višini okoli 1000oziroma 1500 m. Zanj je značilno, dase zadržuje v rahlo umirjenem, a ševedno hitrem vodnem toku1, ter vhladni2, s kisikom3 obogateni vodi.Relief dna vodotokov, kjer se lipan vglavnem naseljuje, je navadno manjrazgiban (ni blokov ali večjih skal).Dno je največkrat posuto z drobnimprodom.

Najraje se zadržuje v globljih (lah-ko tudi nekaj metrov) in daljših tol-munih, odrasle lipane pa najdemo tu-di v akumulacijah in jezerih. Radiimajo z obrežno vegetacijo zasen-čena obrežna območja ali območjaz večjimi ovirami v sami strugi. Na-vadno si izberejo ugodna območja,ki jih nato branijo pred drugimi lipa-

Jadranski lipan (Thymallus thymallus)V novi rubriki Boj rib za obstanek, ki jo poleg Poso{kega razvojnega centra sofinancira Ministrstvo

za okolje in prostor, bomo v treh zaporednih {tevilkah EPIcentra predstavili {tiri ogro`ene avtohtone

ribje vrste v pore~ju So~e. Nekoliko ve~jo pozornost bomo namenili lipanu in so{ki postrvi, ki sta

edini avtohtoni salonidni vrsti rib pri nas. Predstavili pa bomo tudi primorskega blistavca in kaplja.

Novo rubriko za~enjamo z jadranskim lipanom.

ni, ki vdirajo na njihov teritorij, v glo-bljih delih struge pa se kljub teritori-alnosti zberejo v večje skupine.

V Zgornjem Posočju lahko lipanenajdemo v: • Soči (od korit v vasi So-ča navzdol), • Koritnici (od Kluž nav-zdol), • v izlivnem delu Učje, • Na-diži, • izlivnem delu Bele, • Tolmin-ki (od jeza v Tolminu), • Idrijci, • Tre-buščici (od izliva Jelenka), • Bači (odKoritnice navzdol), posamezne pri-merke pa tudi v • Kneži. Kot zanimi-vost naj dodamo, da ga v pritokihomenjenih rek najdemo le redko.

MigracijeLipani se dnevno premikajo od po-

čivališč do območij za hranjenje. Mi-grirajo tudi sezonsko, kar je pove-

ropter), ličinke vrbnic (plecopter) indrugih žuželčjih ličink. Najintenziv-neje se prehranjuje zjutraj in zvečer,pri tem pa izbira tisto hrano, ki jena voljo v večjih količinah. Zanimivoje še, da raje posega po manjši hrani,čeprav bi lahko glede na premer po-žiralnika lahko požiral tudi večje or-ganizme.

Odrasli lipani se hranijo predvsems talnimi organizmi (bentosom), vdoločenih letnih časih pa z insektina vodni gladini. Občasno se lotijotudi zaroda drugih rib ali manjšihrib.

Rast in razvojRast lipana je odvisna od strukture

habitata in tamkajšnjih življenjskih

zano s prezimovališči ali pasišči (ob-močja, kjer se prehranjujejo) – obevrsti migracij zasledimo pri vseh sta-rostnih kategorijah. V tako imenova-nem lipanskem ribjem pasu poleglipana naletimo še na postrv, glavačain nekatere ciprinidne vrste (v jadran-skem povodju so to: štrkavec, grba,mrenič, blistavec, primorska podustin pisanec).

PrehranjevanjeZarod lipana se v glavnem hrani s

talnimi nevretenčarji in s planktonom(v jezerih lahko samo s planktonom).Najraje ima ličinke trzačev (hirono-mid), ki lahko predstavljajo polovicoali celo večji del njegove prehrane.Sledijo ličinke enodnevnic (epheme-

LIPAN IZ PLEMENSKE JATE, KI SO JO VZREDILI V RIBIŠKI DRUŽINI TOLMIN. Slednja je za ogroženega lipana v porečju Soče avgustalani pripravila varstveni načrt.

( 17 )


razmer. Za svoj razvoj potrebuje veli-ko raznolikost življenjskega prostora.Različni pogoji botrujejo precejšnjimrazlikam v velikosti. Ponekod lahkolipan na primer v prvem letu zrastedo 12 cm, v drugem letu do 20 cm.V boljših pogojih pa lahko že v dru-gem letu starosti meri do 28 cm, vtretjem pa tudi do 35 cm. Nainten-zivneje raste od pomladi do jeseni,najpočasneje pa pozimi, rast pa lahkoupočasnijo tudi že nekoliko višje po-letne temperature (več kot 17°C).

Evropski lipani zrasejo nekje do 50cm in tehtajo do en kilogram. Pri nas,kjer so razmere dokaj ugodne, lahkodosežejo velikost do 60 cm, tehtajopa okoli dva kilograma.

StarostPovprečna starost evropskega lipa-

na je med pet in osem let (lahko tudido 10 let). Kot zanimivost naj pove-mo, da nordijske populacije živijoprecej dlje, od 10 do 13 ali celo 15let, medtem ko lahko arktični lipanidočakajo celo 22 let.

Spolna zrelost lipanovSpolna zrelost lipanov je odvisna

od klime in telesne dolžine. V zmer-nejši klimi (srednja Evropa, Anglija)samci lipanov spolno dozorijo v dru-gem letu starosti, medtem ko samiceleto ali dve kasneje. Nekatere norve-ške populacije lipanov so na primerzrele pri petih ali šestih (oba spola),druge pri treh ali štirih letih. Pri hitrirasti lahko lipani dozorijo tudi enoleto prej. Plemenske jate, ki jih vzrejaRibiška družina Tolmin, navadnospolno dozorijo v tretjem, posameznilipani pa šele v četrtem letu starosti.

DrstenjeV zgornjem porečju reke Soče traja

drstenje nekje od druge polovicemarca do konca aprila, ob nižjih tem-perature vode pa se lahko zamaknetudi v začetek maja. Začetek drsti jeodvisen predvsem od temperaturevode. V Sloveniji se lipan drsti pritemperaturi vode med 5,5 in 10°C, vporečju Soče pa pri temperaturahvode, višjih od 7°C. Če se v času dr-stenja temperatura vode zniža, selahko drstenje prekine tudi za večtednov; v porečju Soče so v takemprimeru opazili tudi 20-dnevne preki-nitve.

Drstišča lipana najdemo v plitvej-ših delih rek (globine 13–50 cm, po-nekod tudi do 90 cm). Na drstiščihsi samci izberejo do 16 m² velikodrstno območje, ki ga ščitijo pred

Ribi{ka druìna (RD) Tolmin je v sodelovanju z Ente Pesca del Friuli

Venezia Giulia avgusta lani izdala Varstveni na~rt za ohranjanjejadranskega lipana v zgornjem pore~ju reke So~e. Zainteresirani lahkovarstveni na~rt, ki je iz{el v treh jezikovnih razli~icah (slovenski, angle{kiin italijanski), dobite na sedeù RD Tolmin, Trg 1. maja 7, 5220 Tolmin aliga naro~ite po telefonu: 05/ 38-11-710.

• naseljevanja priseljenih (alohtonih)ribjih vrst ter preseljevanja vrstmed povodji in porečji (vnos šarenk,donavskega lipana),

• naravnih nesreč (potresi, poplave,suše, murasti tok, plazovi),

• ribojedih ptic (kormorani, sive ča-plje),

• degradacije vodnega okolja (odv-zem gramoza, izkoriščanja vodnihvirov, gradnje malih hidroelektrarn,zaščite brežin, jezovi, črpanje vodeza različne potrebe … ) ter

• onesnaževanja voda (industrijskoin kmetijsko onesnaževanje ter or-gansko onesnaževanje s komunal-nimi odplakami).

drugimi samci in nezrelimi samica-mi. Nezaželene prišleke nato odga-njajo z razprostiranjem hrbtne in pr-sne plavuti. Če to ne zaleže, se pre-čno na vodni tok postavijo pred vsi-ljivca in ga tako dobesedno odplavijos svojega teritorija.

RazmnoèvanjePrvi samci se na drstiščih pojavijo

pozno dopoldan ali zgodaj popoldan.Pozno popoldan, zvečer ali ponoči sejim nato pridružijo še zrele samice,ki se jim približajo s spuščeno plavu-tjo. Le tako lahko samec samico po-krije s svojo hrbtno plavutjo ter jopritisne proti dnu. Samica takrat dvi-

gne repni del telesa, tako da je njenaspolna odprtina pritisnjena ob prod.S kratkimi a sunkovitimi gibi nato iz-tiska ikre, samec pa seme. Sočasnopa oba tudi kopljeta že plitvo drstno

do 3,5 mm. Ob stiku z vodo nabrek-nejo in že po eni do treh ur se njihovpremer poveča za 1,31 krat (3,1 do4,2 mm), volumen pa za 2,26 krat.

Embrionalni razvojEmbrionalni razvoj lipana je odvi-

sen od temperature vode. Optimalnatemperatura za razvoj embrijev znaša11°C, če pa naraste nad 16°C, je na-vadno za še ne izvaljene lipane smrt-na. Od oploditve do izvalitve zarodamoramo počakati tri do štiri tedne.Izvaljeni zarod je navadno velik 8,57do 12 mm oziroma po nekaterih dru-gih podatkih med 15 in 18 mm. Izva-ljeni rod se v naravi zadržuje še pet

do sedem dni med prodniki v drsti-šču, kjer se preživlja s hrano iz rume-njakove vrečke. Ko to porabi, zgodajzjutraj zaplava na površino in si obdnevni svetlobi poišče predele z mir-

jamo. Oplojene ikre nato zakopljetaod 4 do 10 cm globoko (večinomana globini vode 23 do 57 cm). Zrelasamica lahko odlaga ikre v presled-kih, zato navadno obišče drstna ob-močja večjih samcev.

Posamezna samica (absolutna re-produkcijska sposobnost) ima lahkotudi do 36.000 iker, ki so rumene dooranžne barve in v premer merijo 2,5

nejšim tokom. Zarod se nato v zgo-ščenih jatah zadržuje v mirnih pri-obalnih območjih vse do konca pole-tja, ko postanejo lipani teritorialni insi začno iskati svoj prostor pod vodoali pa se preselijo v globlje vode.

Razlogi za ogroènostJadranski lipan je v porečju Soče

ogrožen predvsem zaradi:

SMUKANJE LIPANA V TOLMINSKI RIBOGOJNICI. IKRE LIPANA Z OČMI.

Lipana potencialno ogrožajo tudi:• ribolov, • vodni športi in • dolgo-ročne podnebne spremembe.

Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič

Opombe:1 Optimalna hitrost vodnega toka znašado 1,3 m/s, pretok pa ne sme biti manjši od1mł/s.2 Povprečna letna temperatura naših vo-da, kjer prebiva lipan, znaša med 5 do 11°C,najvišja pa do 18°C oziroma redko tudi do24°C. Pri tej temperaturi že prihaja do padcakondicije rib in velikosti populacij.3 Optimalne vrednosti kisika za lipana somed 7 do 10 mg/l, ph vode pa se giblje med5,5 in 9,2.

Vir:• JESENŠEK, Dušan in Suzana ŠUMER.2004. Varstveni načrt: Jadranski lipan vporečju Soče v Sloveniji. RD Tolmin in EnteTutela Pesca del Friuli Venezia Giulia. Tol-min. ISBN: 961-90623-1-0.• Ribiška družina Tolmin. [Online]. Dostopnona spletnem naslovu: http://www.ribiska-druzina-tolmin.si/jadranski _lipan.html

Z umetno rejo so že pred več kot sto leti začeli Skandinavci, danes pa z namenom repopulacije ustvarjajo plemenske jate tudi pri nas.

( 18 )


( 18 )Ambasadorji Poso~ja

K ot rada pove, prihaja z vsehvetrov. Ena stara mati je bilaKorošica in stari oče Kraše-

vec, druga stara mati pa je bila izKobarida in stari oče iz Beneške Slo-venije. Darinkina družina, Pirčevi, sobili za tiste čase premožni, saj so vBovcu imeli trgovino, trafiko, gostilnoin pekarijo. Slednja je bila znana požemljicah v obliki cveta vrtnice inkifeljcih, ki jih je imel rad tudi JulijKugy. “Njega poznam osebno, ker jev naši pekariji vedno nakupil žemljic,preden se je odpravil rajžat po Alpah.Bil je preprost človek, za nas pa sobili njegovi obiski izredna čast,” po-jasnjuje najstarejša izmed petih otrokv družini. Še kot otrok je z veseljempomagala v trgovini, najbolj pa jo jev zadrego spravila prva stranka, kije, tega se Darinka še vedno dobrospominja, želela dvajset čentežimovparadižnika. Družbo je imela vednorada, vendar je časa za druženje zvrstniki zaradi obilice dela doma ve-likokrat zmanjkalo.

“Govorim zato, da nekaj ostane za nami”Ni jih veliko na Bov{kem, ki niso {e nikoli sli{ali za Darinko Kravanja. Energi~na in zgovorna 95-

letnica je prava zakladnica za vse, ki jih zanima bov{ka preteklost. Rodila se je 15. avgusta leta

1910, zaradi pomote pri zapisovanju rojstnega datuma pa je celo dan starej{a.

Utrinki

DARINKA KRAVANJA V “HIŠNI OBLEKI” pred svojim domom v Bovcu.

@E PETI^ SE JE “[LO U SNE@ET”Podmelec – “Kosec z nabrušenoostro koso rožice reže in travcomlado. Kosi, le kosi, oj, kosec, timlad, sredi zelenih livad,” doni izmladih ust navsezgodaj zjutraj staraSlakova in vaški fantje hitijo s kosona rami, oslo za pasom ter klobu-kom, poveznjenim na čelo, navkre-ber skozi rosne travne bilke.Približno takole se je včasih začelo,ko “se je šlo u snežet” in natančnotako izgleda začetek vsakoletnegavaškega praznika v Podmelcu, ki soga vaščani poimenovali “Makloučkumemorial”. Makloučkovega Maksase Podmelčani in Knežani spominja-jo kot vaškega posebneža, kmeta,čebelarja, ljudskega pevca ter godca,skratka kot vsestranskega in dobre-ga človeka, ki ga je bilo povsod do-sti, a nikoli preveč, saj je zapolnjeval

njihov vsakdan. Ljudje so ga zaraditega imeli radi ter mu vedno prisko-čili na pomoč. Ob prvi obletnici Ma-ksove smrti so se vaški fantje odlo-čili družno pokositi njegovo senožetna obronku vasi, saj bi se ta sicerzarasla in spomin nanj obledel. Ponjihovi zaslugi ni. Sklenili so, da ko-šnja postane tradicionalna in prerasev vsakoletni vaški praznik. In resničnoje. Letos so 18. junija kosili že petič.Potek vsakoletne košnje skuša bitičim bolj podoben pravemu tradicio-nalnemu opravilu košnje visokogor-skih senožeti. Fantje se zgodaj zju-traj zberejo pod vaško lipo, gospodi-nje jih postrežejo s “šilcem” doma-čega, kavo, v prazen želodec pa kdajpa kdaj pade tudi kakšna rezina do-mačega želodca. Kosci zapojejo, dase prebudi vsa vas, in se vriskajočnapotijo proti Maksovemu “stogu”ter strmi senožeti nad njim. Vsak

vzame svojo vrsto, zareže in kosezačnejo peti svojo pesem. Medtemse prebudijo tudi vaška dekleta, spe-čejo dišečo friko in jo koscem odne-sejo v senožet. Fantje posedejo potravi rahlo izmučeni in lačni, pa vse-eno ne toliko, da ne bi dekletom za-peli nežne ljubezenske pesmi, saj jeto najlepše plačilo. Dekleta so sre-čna in ko odhajajo, se vsaka vprašu-je, kateri jo bo izbral. Morda pa bo-do izbrale kar same.Ker sodeluje veliko število rok inkos, je ponavadi delo do poldnevakončano. Z vaškega zvonika se za-sliši zven pritrkovalcev. Fantje odlo-žijo kose ter posedejo za mize, de-kleta in žene pa prinesejo v stog“južino”. Iz loncev zadišita polenta ingolaž, za posladek pa še domačištruklji ter vino. V popoldanskem ča-su je vedno veselo. Letos so Maklou-čkov stog preuredili v oder in plesi-

šče, zagodli ter zapeli pa so kar ko-sci sami. Plesalo in rajalo se je vsedo noči, ko je utihnila pesem, v da-ljavi odzvenel zamolkel vrisk, koseso že spale in na senu so zaspalitudi utrujeni kosci.Organizacija vsakoletnega “Maklou-čkuga memoriala” poteka pod okri-ljem Turističnega društva Sopotas Kneže. To pa je samo eno od šte-vilnih dejanj, ki skuša predvsem vzavesti mladih ohraniti spomin nastare ljudske običaje, jih s posne-manjem podoživljati in gojiti, da nebi šli prehitro v pozabo. Vsako letose košnje udeležijo tudi pevci in mu-zikanti vokalne skupine Snežet, kine le s pesmijo, temveč tudi z deja-nji izpolnjujejo poslanstvo, zaradikaterega so se zbrali. Organizatorjimemoriala si želijo, da bi postalatradicionalna prireditev tudi širše od-mevna, zato za naslednje leto načr-


( 19 )


Pir~eve dikleVelika hiša gospodarja je za oprav-

ljanje vseh del v njej potrebovala tudihlapce, peka in enega ali dva vajencaza pekarijo ter dikle, ki so imele vdružini poseben status. Imele so vseugodnosti kot člani družine, včasihso celo nadomeščale mater. Kot praviDarinka, so bile to “prave žrtve časa”,saj so morale skrbeti za skoraj vsegospodinjstvo, molžo … skratka nji-hov dan je bil res dolg. Pirčevi so di-klo menjali na kakšna tri ali štiri leta,saj se je mladenka po tolikem časunavadno poročila. Le redko so pri njihdelale domačinke, saj so si te kruhslužile v Trstu, najraje pa so imeliLožanke. “V Logu pod Mangartomnamreč ni polj in ne živine, zato sobila tudi tamkajšnja dekleta boljčista,” pojasnjuje Darinka. Zelo lepspomin ima na pranečakinjo SimonaGregorčiča, ki je med svojimi opra-vili vedno rada prepevala. “Sedaj, kone vidim več brati in ko zelo slaboslišim, imam čas za razmišljanje, ka-ko težko smo včasih živeli.”

Med vojno na Koro{kemŠe posebej je bilo za večino prebi-

valstva težko življenje med vojno.Darinka še danes pomni, kako ježupnik s kanclna oziroma prižnicepovedal vernikom, da morajo v štiri-indvajsetih urah Bovec sprazniti. Da-rinkin oče je s kruhom, ovsom, drv-mi in slamo zalagal fejstingo oziromatrdnjavo, zato je bil v vojsko vpokli-can nekaj dni kasneje. Časa, da jedružina rešila nekaj svojega imetja in

da je žena z otroki odpotovala k soro-dnikom na Koroško, je bilo dovolj.V vasi Solče nad Podkloštrom so ka-sneje k sreči našli hišo, od koder jeDarinka vsak dan peš hodila v šolov Podklošter. Spominja se, kako so vzimskih mesecih otroci med sebojtekmovali, kdo bo prvi prišel do krav-jega kakca in si v njem ogrel premr-zle noge.

Oče, ki so ga med vojno kot pekaposlali v Log pod Mangartom, je tamustanovil vojaško pekarno. Družinoje na Koroškem obiskal vsakič, ko somu odobrili dopust. Poleg skromnevojaške podpore se je mati učiteljicaznašla tudi s prevajanjem dokumen-tov, kar ji je prineslo nekaj dodatnegadenarja. Ko Darinka pomisli, pravi,da so pravzaprav v primerjavi z dru-gimi ljudmi med vojno kar “krasnoživeli”.

Spomladi leta 1918 je Darinka do-bila sestri dvojčici, vendar je enakmalu umrla zaradi tako imenovanešpanske bolezni, ki je takrat vzelaveliko ljudi. Oče je med enim od svo-jih dopustov dozidal hišico v Bovcu,kamor se je ob koncu vojne vrnilapovečana družina s staro mamo instricem s Koroške.

Soldati so ukradeno odvrgliBil je 4. november leta 1918, ko je

Darinka stala pred hišo, po klancupa so na kolesih prišli soldati s črni-mi klobuki – elitni oddelek italijanskevojske. “Ko so avstrijski vojaki bežali,so pokradli, kolikor se je dalo. Potemso se na poti utrudili in nakradeno

odvrgli. Številni ljudje pa smo šli zanjimi in tako našli kako uporabnostvar,” se Darinka spominja avstrij-skega umika. Bovec je bil od takrat pado leta 1943 pod italijansko oblastjo,o naših zahodnih sosedih pa sogo-vornica nima ravno lepega mnenja.

Zaljubljena v skromnega pobaSicer je obdobje med vojnama Da-

rinki prineslo ljubezen, kar je tudi za-nimiva zgodba. Zaljubila se je nam-reč v skromnega poba, ki je imel vlasti le eno hišo in eno kravo, po po-klicu pa je bil kmet in mlekar. Pirčevis hčerino odločitvijo sprva niso bilizadovoljni in so jo prepričevali, najse ne poroči z Mariom, saj bo to tudiza Bovško velik škandal. Vendar jebila ljubezen močnejša in zaljubljen-ca sta se vzela na Vogrskem brez ve-dnosti družin.

Dekle iz premožne družine, kjerso za gospodinjska opravila skrbeledikle, se je moralo po poroki vsegatega šele naučiti, da je lahko skrbeloza svojo družino. Darinka večkrat is-krivo ponovi, da je bil Mario zelo do-ber mož, kar so očitno uvideli tudinjeni starši in so se z njunim zako-nom počasi sprijaznili, se prilagodiliter delavnega zeta nazadnje celovzljubili. Bil je ljudski zdravnik; to-vrstno znanje in spretnosti pa je po-dedoval po svoji materi. Zaposlen jebil kot pismonoša. Zakoncema sta serodili dve hčerki, žal pa njuna srečani trajala dolgo, saj je Mario po manjkot desetih letih zaradi bolezni umrl.Darinki so bile skrbi prihranjene, sajvse do zadnjega niti slutila ni, kakokrhko je moževo zdravje.

Slovar~ek starihbov{kih izrazov

Sogovornica z izredno bogatim be-sednim zakladom o obdobju pod Ita-lijo pravi, da se je iz njega v starembovškem narečju ohranilo presenetlji-vo malo izrazov, saj je govorica ostala“nemčurska”. Žal se ni “prav ničohranila” in Darinka je že pisala tudislovarček s starimi bovškimi izrazi,ki večinoma res prihajajo iz nemške-ga jezika. Dober predlog za zgodo-vinski odsek je, da bi na prireditvizbrali stare, še živeče Bovčane, ki bo-do besedila določene tematike preva-jali v to govorico.

Nekateri izmed starih bovških izra-zov, ki jih danes poznajo le naj-starejši, so na primer pozdravi “te-menješe” za v tem imenu Jezusa,

“trobodi” za dobro jutro, bog daj,“pojte z bogom”, besedna zveza “vglihi viži” se je uporabljala namestodanašnjega hvala enako.

Zagrizenaborka za sloven{~ino

Darinka, ki sicer tekoče obvladanemško, italijansko in hrvaško ter biob pomoči znala izpeljati tudi mašov latinščini, je zagrizena borka za slo-venščino. Jezi jo, ker je danes v na-šem jeziku vedno več tujih, večino-ma angleških izrazov. Poleg sloven-stva jo zanima še vse ostalo in pravi:“Imam več kot tisoč knjig, več kottisoč fotografij in veliko izrezkov izčasopisov.” Tudi sama pa objavlja pri-spevke v zbornikih ljudskih piscevupokojencev Slovenije.

Tempora motanturet nos motamur in ili

Na vprašanje, kakšne so razlikemed ljudmi takrat in danes, odgo-varja: “Tempora motantur et nos mo-tamur in ili, časi se spreminjajo inmi se spreminjamo z njimi. Predvsemse je spremenilo obnašanje ljudi. Prejsmo se vsi poznali med seboj, si bilibolj domači, pa tudi pomagali smosi več. Lahko si se zanesel na sosede.”Po njenem življenje danes v primer-javi s tistim izpred desetletij ni večživljenje, saj nimamo več časa za po-govor s sorodniki, sosedi … “Samekište in knofi,” utemeljuje Darinka inpravi, da je za vse današnje grozotekriv napredek, najbolj pa jo žalostito, da so se droge med mladimi takozelo razširile.

“Bog mi je naklonjen”“Nikoli me nič ne boli in v hiši

imam krasne ljudi,” pravi trikratnaprababica, ki zase še vedno skrbisama. In kako to, da se tako dobrodrži? “Ne vem, no. Bog mi je naklo-njen,” pove v smehu in doda, da nepije kave, ne mara več sadja in niravno ljubiteljica zelenjave, da nikolini pila alkohola ali kadila, pa tudi ni-koli ni bila na dopustu ali na morju.

Vse to in še več v sebi nosi najsta-rejša Bovčanka in prav ima, ko govoriin govori. Tako zbrano, tako povez-ano in tako zanimivo, da tudi novi-narju zmanjka vprašanj, sploh pa siz njimi ne želi posegati v Darinkinozgodbo. Naj še naprej pripoveduje,da bo za njo res ostalo čim več!

Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki

tujejo izvedbo kmečkih iger, k če-mur bi radi privabili predvsem drugadruštva s Tolminskega pa tudi rado-

V MAKLOUČKOVI SENOŽETI so kose mladeničev zapele svojo pesem. Foto: Radko Laharnar

vedne oči in čim večje število ljubite-ljev ljudskih običajev.Peter Pavletič

( 20 )


Fotoreportaà meseca

1 – TMINSKI KAMP – Ob moteluParadiso je nastalo pravcato na-selje šotorov. Vreme letos ude-ležencem ni bilo najbolj naklonje-no, a so (v duhu: za dežjem vednoposije sonce) vseeno vztrajali.Sicer pa Soča Reggae River-splash vsako leto privabi množicoljubiteljev te glasbe iz Slovenije intujine ter je več kot samo glasbenifestival. Je tudi miroljubno in dru-žabno srečanje. Največji privržen-ci se kot karavana selijo s festivalana festival.

2 – QUEEN OMEGA je bila le enaod številnih izvajalcev (med njiminaj omenimo Yellowmana in Isra-el Vibration) iz vseh koncev sveta.Slednjim je bilo moč prisluhniti obglavnem odru, sicer pa so lahkoobiskovalci v reggae glasbi uživalitudi tik ob Sotočju, kjer je bil po-stavljen Sound System oder.

3 – ANTHONY B, eden najpopu-larnejših jamajških izvajalcev, jezagotovo sodil med največje zve-zde letošnjega festivala. Nastopilje v soboto zvečer na velikem odru.

4 – DA TUDI PODNEVI NI BILODOLGČAS, so organizatorji poskr-beli za kreativne delavnice, spro-ščanje z jogo ali meditacijo, pole-tne igre itd. Vseskozi pa se je vr-tela glasba, poplesavalo je mladoin staro, vonjati je bilo opojne sub-stance …

5 – SPROŠČANJE OB SOTOČJU– Udeleženci so lahko letos opa-zovali celo paleto barv Soče in Tol-minke: od kavno rjave do smarag-dno zelene. Vendar večine to splohni motilo. Raje so se prepustili di-vjim ritmom tam-tama ali zgolj le-nobnemu poležavanju.

6 – “ANTI MAČEK THERAPY” –Masažni salon je bil le ena od šte-vilnih možnosti sprostitve po na-porni noči.

Mateja KutinFoto: Andrej Kutin

1

3

5

2

4

6

K aj pravzaprav jereggae? Gre za me-šanico afriške, za-

hodnoevropske, ameriške inpredvsem jamajške glasbe.Nekateri menijo, da besedareggae zaradi enakomernegaritma izhaja iz besede “re-

Pozibavanje v reggae ritmuMed 7. in 10. julijem je Tolmin, natan~neje Soto~je, preplavila ve~ tiso~glava mnoìca ljubiteljev reggae

glasbe. Zgodil se je namre~ {esti festival So~a Reggae Riversplash, ki ga organizira Vinylmania Records s

sodelavci.

gular”. Drugi trdijo, da izhajaiz latinskega izraza “za kra-lja”, saj pravijo, da pravaglasba reggae časti boga Ja-ha, kralja neba. Najboljznani pevec je legendarnipokojni reggae superzvezd-nik Bob Marley (na lanskem

festivalu je nastopil njegovnajmlajši sin Julian; foto-grafijo z njegovega nastopaste si lahko ogledali na na-slovnici prejšnjega EPIcen-tra), ki je pel o tem, da se jepotrebno dvigniti in postavitiza svoje pravice, o svobodi

in ljubezni …Reggae je glasba, ki ti je

všeč ali pa ne. Vmesne potini. Ta glasba te pripravi doplesa, meditacije, razmišlja-nja o svetu, sebi in drugih.Tesno je povezana z rasta-farijanskim načinom mišlje-

Leto{nji festival So~a Reggae Riversplash se je pridruìl dru`beno in okoljevarstvenim ozave{~evalnim akcijam. V sodelovanju z ekipo Amnesty

International so izvajali akcijo – foto peticijo Milijon obrazov za nadzor oro`ja. Dru{tvo za sonaraven nadzor Focus pa je izvedlo ozave{~evalno akcijo

Spreminjam navade, ne pa podnebja!, s katero je èlelo izpostaviti problem podnebnih sprememb.

nja in delovanja. Seveda pani nujno, da si rastafarijanec;če želiš poslušati reggae mo-raš biti le odprt za sporočila,ki ga te pesmi prinašajo: mir,enakost, svoboda, ljubezen.Predvsem pa veliko, velikopozitivnih vibracij.

Vir: Wikipedia – prosta enciklopedija. [Online]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sl. wikipedia.org/wiki/reggae

( 21 )


Utrinki

GASILSKA ZVEZA TOLMINOBELE@ILA JUBILEJTolmin – Gasilska zveza (GZ) Tol-min, ki združuje osem prostovoljnihgasilskih društev (PGD) oziroma700 usposobljenih gasilcev iztolminske občine, je minuli mesecpraznovala 50. obletnico svojegadelovanja. Ob tej priložnosti je izšlaknjiga Viktorja Kavčiča Gasilskazveza Tolmin v prostoru in času, okateri si lahko več preberete v ru-briki EPIjeva knjižna polica na strani31, domači gasilci pa so poskrbelitudi za pester spremljevalni pro-gram. V središču mesta so ljudemprikazali svoje sposobnosti s hitro

gasilsko vajo na objektu tolminskedrogerije. Sledil je promenadni kon-cert Tolminskega pihalnega orke-stra, program prireditev pa so zaklju-čili s slavnostno akademijo in pode-litvijo priznanj. Že na predstavitviknjige je poveljnik GZ Tolmin JožeDakskobler podelil priznanja tistim,ki so uspešno zaključili izobraževa-nje za čin nižjega gasilskega častni-ka, slavnostna akademija pa je odli-kovanja različnih žlahtnosti prineslatistim, katerih prispevek je bil pri 50-letnem delovanju Zveze nepogre-šljiv. Bilo jih je veliko, zato naj ome-nimo le kipec Matevža Haceta,najvišjo nagrado v gasilstvu, ki jo je

oziroma njegovi neposredni bližini.Skupina mladih nadzornikov trenu-tno šteje 34 mladih nadzornikov, kise v okviru letnega programa delavključujejo v nekaj enodnevnih akcij,v poletnem času pa v več taborovoziroma delavnic. Albininijeva pravi,da želijo s programom v duhu aktiv-nega preživljanja prostega časapredstaviti delo naravovarstvenihnadzornikov ter pomen in namenzavarovanih območij narave, s pou-darkom na TNP.

Julija sta se tako mladim nadzorni-kom pridružila vrstnika na invalidskihvozičkih. Skupaj so spoznavali parkin hkrati odkrivali ter skušali premo-stiti razlike, ki jih narekuje življenjena invalidskem vozičku. Obiskali soposamezne odseke Soške poti, spo-znavali endemične ribje vrste ter dru-ge naravne in kulturne posebnostidoline. Med drugim so v času svoje-ga druženja pokukali v Zapouden,na Vršiču zapeljevali Ajdovsko dekli-co, anketirali obiskovalce, šteli pro-met, obiskali ribje vališče pri Modre-ju ... “Na TNP želimo, da bi tovrstnosodelovanje nadaljevali v prihodnjein na ta način naš edini park uspelipribližati tudi ljudem s posebnimipotrebami,” dodaja Albininijeva.


TRIGLAVSKI NARODNI PARK“BREZ OVIR”Zgornje Poso~je – Ena izmed temelj-nih nalog zaščitenih parkov po svetuje delo z obiskovalci. Tega se dobrozavedajo tudi na Triglavskem naro-dnem parku (TNP), kjer precej po-zornosti posvečajo usmerjanju in in-formiranju obiskovalcev. Poleg tegaurejajo številne poti, upravljajo pa šez Informacijskim središčem v Trenti.

Po besedah strokovne sodelavkeTNP Marjete Albinini si v parku ževrsto let prizadevajo, da bi ga lahkoobiskali vsi – tudi invalidi. Že predčasom so zato Info-središče prila-godili obisku oseb s posebnimi po-trebami, veliko več dela pa jih čakana terenu, kjer ovir za invalide nemanjka. Prav zato je letos TNP vokviru programa Mladina (sofinan-cira ga Evropska skupnost), vsodelovanju z Zvezo Sonček prvičpripravil večdnevno delavnico z na-slovom Triglavski narodni park zavsakogar, kamor so vključili mlade sposebnimi potrebami. Delavnica jepotekala med 10. in 17. julijem vTrenti ter neposredni okolici parka.Gre za eno izmed številnih aktivnostiv sklopu programa Mladi nadzornikTriglavskega narodnega parka. Taje namenjen mladim, ki živijo v parku

MAKS JAN je tolminsko osnovno šolo vodil kar 26 let.

SLOVO OD RAVNATELJATolmin – Letošnjega zadnjega šol-skega dne se bo dosedanji ravnateljOsnovne šole Franceta Bevka najver-jetneje še dolgo spominjal. V petek,24. junija, ko so se učenci posloviliod zvezkov in knjig, se je od svojegaravnateljskega stola poslovil tudiMaks Jan, ki je tolminsko osnovnošolo vodil kar 26 let. Zato ni čudno,da ga je ob slovesu stiskalo v grlu.Ob tej priložnosti so mu učenci innjihovi učitelji pripravili prisrčen pro-

gram. Najprej ga je na njegovi zadnjiravnateljski poti v šolo spremljalo ka-kih 600 osnovnošolcev z učitelji, vatriju pred šolo so mu nato v spominizročili nekaj daril, prireditev pa gan-ljivo zaključili kot ubran pevski zbor.Kot je povedal Jan, ki se je na mesturavnatelja znašel bolj po naključju,ima na svoje ravnateljevanje in peda-goško delo sploh veliko lepih spomi-nov in če bi se še enkrat odločal osvoji službi, bi zagotovo izbral isto.Besedilo in foto: Špela Kranjc

zno financiranje in družbeni statusPGD ter tako razbremenil Občine.Enako je menil tudi župan tolminskeobčine Ernest Kemperle, za kate-rega so gasilci nepogrešljiva sila.Če namreč država ne bo našla us-trezne rešitve za prostovoljno gasil-stvo, se bo morala soočiti s profe-sionalizacijo, kar bo po njegovemprineslo velike stroške.Špela Kranjc

SRE^ANJE NAJSTAREJ[IHTURISTI^NIH DRU[TEVMost na So~i – Letošnjo tradicio-nalno prireditev Noč na jezeru stamed drugim zaznamovali 100-letnicaTuristične zveze Slovenije (TZS)in 15-letnica Turistične zveze Gor-nje Posočje (TZGP). V okviru tegaso se 24. junija srečala najstarejšaturistična društva, med katere sodijotri posoška društva – Turističnodruštvo (TD) Tolmin je letos pra-znovalo 110-letnico, čeprav doslejraziskani viri kažejo, da je društvo šestarejše, TD Most na Soči pa pravletos praznuje stoto obletnico delo-vanja. Ker smo o TD Tolmin že pisa-li, o TD Most na Soči pa boste lahkoprebirali v septembrski številki EPI-centra, smo se odločili, da napobudo predsednice TZGP Mojce

prejel gasilstvu predan Viktor Kavčičiz PGD Most na Soči, in najvišjepriznanje GZ Slovenije, ki je GZTolmin ob praznovanju njenega ča-stitljivega jubileja podelila gasilskoodlikovanje prve stopnje; prevzel gaje njen predsednik Aleš Poljak.Prireditve so se udeležili tudi pred-stavniki drugih prijateljskih zvez innekateri visoki gostje. Pohvalili sodobro organiziranost gasilcev naTolminskem na eni in opozorili namačehovski odnos države do pro-stovoljnega gasilstva na drugi strani.

Kot je dejal predstavnik GZ Slove-nije Ivo Krušec, v Sloveniji potrebu-jemo zakon, ki bo zagotavljal ustre-

GASILCI PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV IZ GZ TOLMIN med hitro gasilsko vajo v središčumesta. Foto: Špela Kranjc

VIKTOR KAVČIČ, avtor novega zbor-nika. Foto: arhiv GZ Tolmin


( 21 )

( 22 )


Gorsko kolesarski park Kaninje prvi tovrstni park v Slo-veniji za tiste malo bolj za-

htevne in malo bolj nore gorskekolesarje. Čeprav so podoben MTBpark kasneje uredili tudi v KranjskiGori (zahtevne klance je mogoče vspustu oziroma “Free Rideu” danespremagovati še kje v Sloveniji), jekaninski zanimiv predvsem zato, kerse je mogoče do njegovega izhodiščapovzpeti z gondolsko žičnico, kiobratuje tudi poleti.

Premagati 600 metrovvi{inske razlike

MTB park Kanin so ljubitelji vo-žnje s polnovzmetenimi bicikli čezdrn in strn od odprtja dalje nadgra-jevali z mostiči, lestvami in ska-kalnicami ter hitrimi tehničnimi od-seki. Začetek letošnje sezone je priča-kal z nekaj novostmi oziroma v novipreobleki. Proga, ki je v celoti dolga4500 metrov, je razdeljena na tritežavnostne odseke, med spustom pakolesar, ki mora biti zahtevnemu

Za frike z jajciPod Kaninom, ki ga kljub statusu edinega visokogorskega smu~i{~a v Sloveniji zadnja leta obisku-je vse manj smu~arjev (a se mu v prihodnje obetajo bolj{i ~asi, saj naj bi ga ob pomo~i francoskihinvestitorjev v naslednjih nekaj letih uredili v moderno smu~i{~e po evropskih standardih), sozagnanci iz bov{ke agencije Outdoor Freaks leta 2003 uredili Gorsko kolesarski park Kanin.

Gorsko kolesarski park Kanin

Utrinki

Rutar objavimo še kratek prispeveko zgodovini Turističnega društvaBovec, ki pravi: “Novinar časopisaNova Soča je iz Bolca poročal 20.marca 1892 o ustanovnem občnemzboru Pogozdovalno olepševal-nega društva, ki si je za svojo os-novno dejavnost izbralo pogozdo-vanje naših goljav in skrb za vednolepše in prijetnejše lice našega pri-jaznega trga. Za predsednika soizbrali gospoda sodnika Dukića, vodboru pa so sedeli vsi pomem-bnejši Bovčani, od župana, občin-skega tajnika, poštarja do naduči-telja. Prav tako si je društvo priskr-belo pokrovitelja, preuzvišenegagospoda grofa Coroninija, ki je bilnadvse zadovoljen, da se je medčarobnimi gorami v lepem, simpa-tičnem Bolcu ustanovilo to preva-

žno društvo.”

Osrednji del srečanja je bila okroglamiza, kjer je podpredsednik TZSŠtefan Dravec osvetlil nove pobu-de v usmeritvi in delovanju Turističnedruštvene organizacije (TDO). Ponjegovih besedah bo poglavitna na-loga TDO za nadaljnji razvoj turizmaše naprej usmerjena v iskanje trdne-ga zavezništva in partnerstva nanacionalnem nivoju, poleg tega patudi na lokalnem ter regionalnem ni-voju, kar je predpogoj za učinkovi-tost turističnih društev. Razprava seje nadaljevala s predstavitvijo dobrihpraks posameznih turističnih društevin sicer najstarejšega turističnegadruštva pri nas (TD Celje), TD Ško-fja Loka, TD Kamnik ter gostiteljasrečanja TD Most na Soči.Sledila je podelitev priznanj dru-

terenu primerno zaščiten, premagakar 600 metrov višinske razlike.

Toplo priporo~iloZ B postaje kaninske žičnice se je

treba povzpeti še dva kilometra pomakadamski cesti do izhodišča parkana nadmorski višini prek tisoč me-trov. Tistim z manj gorsko kolesar-skega znanja in ravnotežja je toplo

priporočeno, da se tretjemu, najtežje-mu dela parka, ognejo. Bolje bo, čese v dolino spustijo po makadamskicesti naravnost v Bovec ali pa, še ra-je, mimo Plužen in izvira potoka

štvom, starim 100 oziroma več let,priznanja ob stoletnici delovanja paso prejeli tudi TZS in TD Most naSoči ter njegovi zaslužni posamez-niki. Srečanje so organizatorji pope-strili še s predstavitvijo projektaLokalne turistične organizacijeSotočje, Tolminskega muzeja inTD Most na Soči, ki nas popeljepo kulturno-zgodovinski pešpotiČez Most po modrost ter odprtjemrazstave del likovne kolonije Poso-čje 2005, ki sta ga organizirali tu-kajšnje TD in Slovenska izseljen-ska matica.Nežika Mohorič, Posoški razvojni center

S KOLESOM PO KANINUKanin – V začetku julija je Lokalnaturistična organizacija Bovec

svojo ponudbo obogatila z uradnoodprtim gorsko kolesarskim parkomKanin (park je svoja vrata sicer odprlže v sezoni 2003). S kabinsko žični-co se tako lahko ljubitelji gorskegakolesarjenja povzpnejo na B postajokaninske žičnice, od koder se jepotrebno povzpeti še dva kilometrapo makadamski cesti do zgornjegaizhodišča Parka. Razdeljen je na tritežavnostne odseke. Zgornji in sre-dnji del sta primerna za vsakogar;ponujata kar nekaj objektov v stilu“North Shore” (lestve, skakalnica,mostiče … ) in hitrih ter tehničnihodsekov. Tisti z manj znanja lahko vspodnjem delu nadaljujejo pot pomakadamski cesti, ostali pa se bo-do lahko spustili po najtežjem odse-ku. V parku se izvajajo tudi tečaji zaizboljšanje gorsko kolesarske tehni-

NA DAN ODPRTJA SE NAS JE PO PROGI SPUSTILO LE ŠEST, ostali radovedneži, ki so čakali na nezahteven spust po makadamski cestido Bovca oziroma Plužen in na zaključni piknik, so šli po progi peš.


( 23 )


Gljun do Oaze miru, kjer je treba bitikljub pomirjujočemu imenu previ-den, da te v glavo ne zadene trda žo-gica kakšnega nadebudnega igralcagolfa.

Nujna ustrezna opremaMTB park Kanin lahko obišče

kdorkoli, saj je odprtega tipa. Zanjpotrebujete le primerno polnovzme-teno kolo in pravo mero pogumaoziroma jajc. Nikar ne pozabite naobvezno čelado in ščitnikov za rokein noge ter vedite, da se niti največjifriki po progi ne spuščajo brezustrezne zaščite. Bi bilo preveč ne-umno, neodgovorno in nevarno.

Bicikl lahko najameteKer stane ustrezno polnovzmeteno

gorsko kolo eno očko iz glave, jenajem bicikla najboljša pot, da seprepričate, ali jih imate ali ne (jajcanamreč). Fantje iz bovške agencijeOutdoor Freaks, ki progo poznajo kotlastno dlan, saj so jo sami uredili inna njej izvajajo tudi tečaje varne vo-žnje z gorskimi kolesi in tečaje zaizboljšanje gorsko kolesarske tehnike,vam bodo rade volje za pol dneva,dan, dva ali več oddali enega odsvojih 15-ih polnovzmetenih pošastidomačega proizvajalca Cult. Zravenvam bodo priskrbeli vso potrebno za-ščitno opremo in vrsto koristnih na-potkov. Na vašo željo vas kot vodičilahko tudi pospremijo, kar je pame-tna odločitev, če se tovrstne adrena-linske poslastice lotevate prvič. Pobesedah Marka Šimenca – Maca izagencije Outdoor Freaks, se za obisk

gorsko kolesarskega parka v sprem-stvu poznavalca proge zaenkrat od-ločajo predvsem gostje iz tujine, sajse naši gorski kolesarji še vedno rajesami izgubljajo ter lomijo po strmi-nah, kot da bi najeli primerno opre-mo in izkušenega vodiča. Ob odprtjuletošnje sezone je spregovoril tudi onačrtih za nadaljnjo širitev parka dopostaje C, s čimer bi se razlika v nad-morski višini med startom in ciljempovečala na že zelo konkretnih 1200metrov.

[est probnih zaj~kovNa dan odprtja se nas je po progi

spustilo le šest, ostali radovedneži,ki so čakali na nezahteven spust pomakadamski cesti do Bovca oziromaPlužen in na zaključni piknik, so šlipo progi peš. Ker je bilo med pova-bljenimi kar nekaj predstavnikov se-dme sile, so fotoaparati veselo škljo-cali, čakajoč na kakšen spektakula-ren skok ali še raje, padec. Trije mednami so bili že preizkušeni borci, kiso se po progi spuščali kot blisk inso nas morali, preostale tri peke, vsa-kih nekaj sto metrov počakati. Vodilnas je Mac, zraven pa je bil še Go-razd, ki skrbi za Gorsko kolesarskipark v Kranjski Gori, tako da ima stovrstnimi adrenalinskimi spusti pre-cej izkušenj, in še model z gorenjske-ga konca, ki se je po progi spuščal stako imenovanim trial biciklom. Toje posebno kolo brez sedeža (?!), kije povsem nevzmeteno, tako da ga jedo konca proge krepko pretreslo, aje vseeno večkrat z neverjetno lahko-tnostjo po enem samem kolesu ska-

kljal s skale na skalo ter se tako izka-zal za mojstra ohranjanja ravnotežja.

“Dr`ite se ~im bolj nazaj!”Preostali trije smo bili precej bolj

previdni in leseni. Najhujši je bil samzačetek, ko je bilo treba zapustiti ci-vilizacijo in se s široke in stabilnemakadamske ceste spustiti po strmiozki stezici, speljani med kamni, dre-vesi in koreninami. Zaradi naklonaje silil nos naprej čez krmilo, zatosem se držal Macovega navodila ze-lencem: “Držite se čim bolj nazaj!Tako padete lahko le na rit, hrbet ozi-roma bok, kar je bistveno manj ne-varno od poletov čez krmilo.” Kljubtemu me je že na enem prvih ovin-kov zabrisalo na pol čez balanco, asem jo odnesel le z manjšo praskona dlani, s katero sem se ujel za naj-bližjo od naokrog štrlečih skal. Sprvaje šlo kar v redu. Zaradi gledalcev obprogi sem se kljub tesnobnemu ob-čutku pri srcu spustil tudi po prede-lih, kjer bi sicer raje modro razjahal,tako pa je bilo treba požreti slino, semaksimalno skoncentrirati in se pre-pustiti progi, ki je na gosto posejanas takimi in drugačnimi naravnimiovirami. Kot da to ne bi bilo dovolj,so jo bovški outdoor friki opremili šez dodatnimi umetnimi ovirami naodsekih, ki so prelahki.

Pokasiralzahrbten udarec ro~ke

Nekaj takih odsekov sem odpeljal,na dveh ali treh pa sem vseeno sesto-pil in tehnično prezahtevno oviro rajeobhodil po “Chicken Way”, kot take

zasilne prehode imenujejo “FreeRide” mojstri. Ob misli na vse načrteza poletje in jesen mi to ni bilo težko.Do konca drugega težavnega odsekasem še trikrat frlel z bicikla, a vsa-kič brez hujših posledic. Največ, karsem pokasiral, je bil zahrbten uda-rec ročke od krmila v nezaščiten pre-del za kolenom, ko me je skupaj zbiciklom zabilo v skalo, ki se ni ho-tela umakniti s poti. Čeprav naj bibila prvi in drugi odsek primerna zavsakogar, se s to trditvijo po tem, kosem prevozil oba odseka, ne moremstrinjati. Za utrjene gorske kolesarje,vajene poskočnosti polnovzmetenegabicikla, je obisk parka res predvsemadrenalinski šus, za manj veščegakolesarja pa zna biti kaninski spustprava nočna mora. Kaj se skriva natretjem odseku, je zame zaenkratskrivnost, saj se je za vajence vožnjazaključila tam, kjer se odsek začenja,a bojda je precej zahteven.

V vlogi kolesarja smrtnikaZgornja dva odseka sta bila dovolj,

da sem se prepričal o tem, ali “imamjajca ali ne”. Zaključil sem, da jihimam, a so v primerjavi s tistimi, kijih premorejo outdoor friki, kot pre-peličja zraven nojevih. Ko sem prišeldo svoje doze adrenalina, sem se vvlogi kolesarja smrtnika skupaj zostalimi udeleženci letošnje otvoritveGorskega parka Kanin spustil protiPlužnam, skozi Oazo miru in po cestido Boke ter naprej, na drugo stranSoče in do Čezsoče, kjer smo otvo-ritev sezone MTB parka zaključili spiknikom. Vožnja je bila tako prijetnain okolica tako slikovita, da bi se tež-ko odločil, kaj mi je bilo bolj všeč,zgornji, divji, ali spodnji, bolj umir-jeni del.

Dobri obetiKer je podobnih poti za kolesarje

na Bovškem še cela vrsta, se tej pano-gi v turizmu zagotovo obetajo še bolj-ši časi. To so že pred časom spoznaliv Lokalni turistični organizaciji Bo-vec, kjer so v zadnjih treh letih na-menili veliko pozornosti prav ureja-nju tematskih poti za pohodnike inkolesarje. Slednjim je namenjenapred kratkim izdana zgibanka, v ka-teri je podrobneje opisanih šest zani-mivih kolesarskih poti v okolici Bov-ca, v njej pa je predstavljen tudi Gor-ski kolesarski park Kanin, kjer lahkovsakdo preveri, koliko ga je v hlačah.

Nace NovakFoto: Jana Vuk

Utrinki

ke in učenje varne vožnje z gorskimkolesom.

Okolica Bovca je pravi raj za gorskekolesarje. Sezona je tu zelo dolga,saj se začne že konec marca in trajavse do sredine novembra. Ture, kotso Mangartsko sedlo, Stol in gorskokolesarski park Kanin, se povzpnejona nadmorsko višino prek 1000 me-trov. Kot pripomoček za orientacijopo omenjenih poteh lahko uporabiteTuristični zemljevid občine Bovec alizemljevid Bovec z okolico. Lahko panajamete tudi vodiča, ki vam bo sve-toval in vas popeljal na vam primer-no turo.Mateja Kutin

GORSKO KOLESARSKI PARK KANIN jekot nalašč za ljubitelje gorskega kolesar-jenja. Foto: arhiv LTO Bovec

( 24 )


Utrinki

V PUNTARSKEM DUHUTolmin – Krajevna skupnost (KS)Tolmin ter Turistično društvo (TD)Tolmin sta na predvečer dnevadržavnosti povabila staro in mlado,da se zberejo na Mestnem trgu inskupaj proslavijo tradicionalno Pun-tarsko noč. Vzroki za praznovanjeso bili tokrat kar štirje: spomin napuntarski upor, kresovanje, počasti-tev dneva državnosti in odprtje pre-novljenega trga. Kot je povedalpredsednik KS Tolmin Danilo Kozo-

rog se je spomladi zaključila prvafaza obnove trga. Na prireditvi je“Tminski graf” izrazil upanje, da bise na trgu vsaj nekajkrat letno zbra-lo toliko ljudi, kot jih je lahko našteltistega dne. Zbrane je pozdravil tuditolminski župan Ernest Kemperle.Da pa bi vedeli, čemu so se zbrali,je zbranim izčrpno obrazložil članTD Tolmin Vojko Rutar.

Že tradicionalno se je prireditev za-čela z nastopom Pihalnega orke-stra Tolmin. Nastopili pa so tudiMešani pevski zbor upokojencevTolmin, gimnazijska plesna skupinaKorak in folklorna skupina Razor.Ko se je že počasi mračilo, je zbra-ne prevzel puntarski duh in jih pope-ljal na Grad, kot domačini imenujejovzpetino Kozlov rob. Na ruševinahnekdanjega gradu sta jih sprejelagrof in grofica. Dogodek so kulturnoobogatili kvartet trobil, učencitolminske osnovne šole, tercetJuhana in harmonikar DamjanSedej. V poznih večernih urah solahko T’minci sprva občudovali og-njemet, kasneje pa od daleč spre-mljali še povratek v dolino. Karavana“puntarjev” z baklami se je namrečkot kača vila in iskrila vse od vrha pado vznožja Kozlovega roba.Besedilo in foto: Mateja Kutin

KAJ POTREBUJEJOLJUBITELJI SOTESKANJA?

Gorenja Trebu{a – Kaj rabijo ljubi-telji soteskanja, se je spraševalo 23norveških, portugalskih, slovenskihin španskih študentov arhitekture, kiso se med 10. in 20. julijem mudilina arhitekturni delavnici v Krtovščahv Gorenji Trebuši. Intenzivna izobra-ževalna delavnica, ki jo je organizi-rala Fakulteta za arhitekturo Uni-verze v Ljubljani, koordinirala pa

Visoka šola Liechtenstein iz Va-duza, je potekala v okviru programaSocrates Erasmus. Sodelovali sotudi Katalonska politehnika izBarcelone, portugalska Modernauniverza in norveška Tehniškauniverza iz Trondheima.

Namen takih eksperimentalnih de-lavnic je seznaniti študente s kon-kretnim okoljem ter modeliranjem vmerilih 1:10 in 1:1. Na tokratni de-lavnici z naslovom Anatomija gradnjeso si izbrali vrvne konstrukcije, s

katerimi so udeleženci skušali zago-toviti potrebe ljudi, ki prihajajo vgrapo Pršjaka na kanjoning oziromasoteskanje. Študentje, ki so v pr-vem, konceptualnem delu delali vštirih skupinah, so iskali zamisli,kako bi uredili prostor za preobla-čenje in prehod čez potok. Izdelaliso modele v merilu 1:5. Pomembnoje dejstvo, da so zamisli iskali v tra-diciji okolja. V nadaljevanju delavni-ce so izbrani model izdelali v merilu1:1. Pri izbiri najboljšega oziromanajprimernejšega modela so sode-lovali tudi predstavniki lokalne skup-nosti: mag. Miran Drole (ObčinaTolmin), mag. Danijel Rojšek (Za-vod za varstvo naravne dediščineNova Gorica), mag. Rosana Ščan-čar (Upravna enota Tolmin), AlbinMakuc (lastnik gostilne v Krtovščah)in Igor Vezovnik (predstavnik Kra-jevne skupnosti Trebuša).

Kot je povedala dr. Tadeja Zupan-čič Strojan iz ljubljanske Fakulteteza arhitekturo, je prednost te delav-nice majhno območje, ki so gaizbrali. Le tako ga namreč lahko štu-dentje v kratkem času spoznajo innajdejo primerne rešitve. Pomem-bno je tudi to, da so pri projektusodelovali študentje, ki območjepoznajo.Besedilo in foto: Mateja Kutin

OB 100. OBLETNICI [TOLNALog pod Mangartom – Ob 100.obletnici odprtja rudniškega rova,po domače “štolna”, so otvorili ob-novljen portal in razstavni prostormed Logom pod Mangartom in rud-nikom Rabelj. Slovesnosti so seudeležili številni obiskovalci, prisotnipa so bili tudi številni ugledni gostje:ambasador Evropske unije v Slove-niji Erwan Fouéré, predsednik dr-žavnega zbora republike Slovenije(RS) dr. France Cukjati, podpred-sednik državnega zbora RS mag.Vasja Klavora, državni sekretar tertakratni vodja Urada RS za Slovencev zamejstvu in po svetu Franc Puk-šič ter župana občin Bovec DanijelKrivec in Trbiža Franco Baritussio.

Župana sta ob tej priložnosti podpi-sala pogodbo o medsebojnem so-delovanju, ki bo predvsem usmer-jeno k skupnim mednarodnim proje-ktom ter krepitvi gospodarskega inturističnega povezovanja. Dogo-vorila sta se, da bosta ustanovilaposebno skupino strokovnjakov, kibodo proučili možnosti uporabepredora v turistične namene.

Ob 100. obletnici so prebivalci zobeh strani predora obujali spomi-ne, kako je bilo nekoč. Predor sozačeli graditi leta 1898 z namenom

ZDRU@ILI PRETEKLOST,SEDANJOST IN PRIHODNOST

Kobarid – Razstava Triglavskeganarodnega parka (TNP), ki so jo8. julija odprli v prostorih UstanoveFundacije Poti miru v Posočju,združuje osnovnošolski projekt Kul-turna dediščina pašnih planin vJulijskih Alpah. Z njim je TNP izpol-njeval svoje vzgojno poslanstvo indel projekta Natura 2000 – visokabarja, ogledate pa si jo lahko do

OBISKOVALCI SO SI Z ZANIMANJEM OGLEDOVALI MAKETE HLEVOV, SENIKOV INPLANIN, ki jih je izdelal Pavel Četrtič.

konca poletja.Kot je povedal predsednik uprave teustanove Zdravko Likar, se “lepotTriglavskega narodnega parka inokoliške narave pogosto zavemošele takrat, ko jih vidimo na sli-kah”. Po besedah Marije Markeš izTNP (opomba uredništva: svet TNPjo je 11. 7. na seji izbral za svojonovo direktorico) tokratna razstavaodseva delo njihove organizacije naplaninah v zadnjih nekaj letih.Povedala je, da je v državnem prora-

PUNTARSKA NOČ – Obnovljeni Mestni trgje v uporabo meščanom predal samT’minski graf.

Utrinki

NA MEDNARODNI DELAVNICI SO ŠTUDENTJE ARHITEKTURE ISKALI ZAMISLI, kako vgrapi Pršjaka urediti prostor za preoblačenje in prehod čez potok. Pršjak je namreč ena odlokacij, kamor prihajajo ljubitelji soteskanja.


( 24 )

( 25 )


Utrinki

čunu planinam v TNP vsako leto na-menjenih 150 milijonov SIT, od ko-der si kmetje lahko zagotovijo potre-bna sredstva za ohranjanje infrastru-kture, in dodala, da se je prav naposoški strani Parka ta najbolj pra-vilno ohranila. Njen sodelavec JožeMihelič je ob diapozitivih razložil, dasta omenjeni projekt za osnovnešole sestavljala dva dela – obiskova-nje pašnih planin, kjer so otroci opa-zovali etnološke značilnosti obmo-čja, in zbiranje zgodb iz življenjapastirjev, kar je najbolje uspelo pravOsnovni šoli Simona Gregorčičaiz Kobarida.Odprtje razstave se je udeležil tudikobariški župan Pavel Gregorčič,ki je posebej pohvalil razstavljenemakete senikov, hlevov in planinavtorja Pavla Četrtiča. Meni, da bimorali to dediščino znati ohranjatikljub novemu načinu življenja, ki joje že načel, potem pa jo poskusititudi tržiti. Obljubil je, da bo Občinaskušala obnoviti in posodobiti plani-ne okoli Krna, Matajurja in Stola, dase bo tam ohranilo planinsko pašni-štvo. Do takrat pa je po njegovemdobrodošla vsaka razstava, ki tospodbuja.Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki

OB 100. OBLETNICI ŠTOLNA so prebivalci z obeh strani predora obujali spomine, kako jebilo nekoč.

odvodnjavanja rudniških rovov. Ka-sneje so zgradili še železniško pro-go, ki je omogočila prevoz rudarjevna delo. Gradnja predora, ki meri vdolžino 4860 metrov, je potekalašest let – rov so odprli leta 1905.Gradnja je potekala pod vodstvomdomačina iz Loga pod MangartomFranca Mavriča, kateremu je pri-znanje za zasluge pri gradnji podelilsam Franc Jožef. Predor pa jedobro služil tudi avstro-ogrski vojski,ki ga je s pridom uporabljala v prvisvetovni vojni.

Na kmetiji v Kneških Ravnahso pridelovali pšenico. Vsakopoletje v juliju mesecu se je po-

lje zlatorumeno obarvalo. Pšenica jedozorela in čas je bil za žetev. V Kne-ških Ravnah so ta čas imenovali“štmohor”.

Žito so najprej poželi in ga poveza-li v snope, ki so jih znosili v kozolec.Zložili so jih v late, da so se posušili.Avgusta pa je napočil čas mlačve.Pred mnogimi leti so to delali ročnos cepci. Mlatiči so mlatili po klasju intako je zrno odstopilo. Nato so zrnjez lejtro presejali, da se je ločilo odplev. V lejtro so naložili zrnje s ple-vami. Pričeli so jo sukati s hitrimikrožnimi gibi in na ta način so sepleve zbirale v sredini in tako so jihodstranjevali.

Čez nekaj let so se modernizirali

Brskamo po preteklosti

[tmohorin kupili mlatilnico. To je bil velik,težak stroj iz železa. Imenoval se jeverovška mašina. Na zadnji strani jeimela odprtino, v kateri je bil valj zzobci. V to odprtino je gospodar poti-skal snope in valj je snope osmukal.Zrnje in pleve so padale v posodopod mlatilnico. Mlatilnico je poganjalgepelj. To je bila priprava za vrtenjepogonske gredi, ki jo je poganjal vol.Vola je bilo potrebno voditi in ga go-niti. Ker sta bila starša pri mlatilnici,je to delo doletelo njihove otroke. Volje moral enakomerno vleči gred, kerje le tako mlatilnica pravilno delovalain popolnoma osmukala klasje. Sla-mo, ki je ostala nepoškodovana, souporabljali za popravilo in prekriva-nje streh. To slamo so skladiščili vškopah.

Ko je bilo klasje omlateno, je bilo

potrebno očistiti še pleve z zrnja. Zato delo so imeli napravo “biunk”. Se-stavljen je bil iz treh rešet, ki soimele različno velike luknje. Pri stranista bila dva rokava. Po enem, ki jebil višje, so prihajale pleve, po dru-gem, ki je bil nižje, pa očiščeno zr-nje. Pod biunklom se je zbiralo od-padno zrnje, ki je bilo slabo in maj-hno. To napravo so poganjali ročno.Vsako rešeto se je treslo v drugosmer. Tako se je zrnje trikrat preseja-lo. Očiščeno zrnje so uskladiščili vlesene “kasone”, ki so jih imeli v kleti.

Po pripovedovanju Kristine Podoreh (70let) zapisal Luka Trpin, 8.c OŠ DušanaMuniha Most na Soči

Vir:TRPIN, Luka. 2004/05. Štmohor. Miše-lovka. Most na Soči: OŠ Dušana Muniha.Letnik 4, tematska št. Običaji, str. 17–18.

Predor je danes zaprt. Skozenj tečele potoček. V spomin na takratnerudarje in njihovo težaško delo soLožani obnovili pročelje vhoda ter naplatoju pred predorom postavili le-sen objekt. Na njem si lahko ogle-damo fotografije iz tistih časov, opi-sana pa je tudi zgodovina rudarstvav teh krajih. S tem Log pod Mangar-tom pridobiva spomenik tehničnedediščine na prostem, ki bo nudilinformacije turistom, prihodnje rodo-ve Ložanov pa spominjal na njihoveprednike ter takratno življenje.

Slovesnost ob 100. obletnici so kul-turno obogatili Godbeno društvorudarjev Idrija in Moški pevskizbor Golobar iz Bovca.Besedilo in foto: Peter Domevšček,Posoški razvojni center

20. SPOMINSKIPOHOD NA TRIGLAVTriglav – Ob 60. obletnici zmage nadnacizmom in fašizmom, 15. obletnicipričetka delovanja manevrske struk-ture narodne zaščite in 110-letnici

POSOŠKE VETERANE je na vrhu Triglava pričakal sneg.

postavitve Aljaževega stolpa so ve-terani ZVVS, PVZ Sever, ZSČ in ZZBNOV organizirali 20. spominski po-hod na Triglav, ki se ga je udeležilatudi šesterica veteranov VVZ iz Zgor-njega Posočja. Kljub izredno slabe-mu vremenu in v skoraj nemogočihpogojih so se udeleženci v petek, 8.julija, povzpeli na vrh slovenskegasimbola. Na Triglavu je posoškeveterane sprejelo sneženje. Skupinise je pridružil sedemdesetletnik,član območnega združenja ZZB izŠentviške Gore. Skupaj so opravili


( 26 )


Utrinki

krst enega od pohodnikov, ki je pr-vič stopil na našo najvišjo goro in stem postal “pravi Slovenec”.

V soboto, 9. julija, so se udeležilikrajše slovesnosti v Vodnikovi koči.Po sestopu so ponosni, da so kotredki pohodniki, ki so nalogo opra-vili v celoti (zaradi slabega vremenaso se namreč na vrh Triglava pov-zpeli le posamezniki), prispeli naRudno polje, kjer so se udeležiliskupne spominske slovesnosti. Najza konec povemo, da sta za varenvzpon in celoten pohod poskrbelaveterana iz Drežnice, izkušena gor-nika in veterana vojne za Slovenijo.Besedilo in foto: Pavel Četrtič

SRE^ANJE ZDRAVLJENIHALKOHOLIKOVTolmin – Klub zdravljenih alko-holikov Tolmin je 11. junija PriPalukču pred vhodom v Tolminskakorita pripravil srečanje, na kateremso se zbrali zdravljeni z vse Primor-ske in Notranjske. S seboj so pripe-ljali tudi svoje družine in prireditveniprostor je bil dodobra napolnjen.Obiskovalce so pozdravili predstav-niki nekaterih institucij, ki alkoho-likom stojijo ob strani pri njihovem

zdravljenju. Anka Erznožnik Lazariz Psihiatrične bolnišnice Idrija jenekdanjim pacientom in njihovimdružinam zaželela predvsem zdrav-je. Božena Istenič iz Zdravstve-nega doma Tolmin je pohvalila delotolminskega kluba in dodala, da so

združenja tisti člen, ki največ pripo-more pri ponovni integraciji zdrav-ljenega v okolje. Marjeta Tonkli izCentra za socialno delo Tolmin inRafael Šuligoj z Občine Tolmin pasta zbranim ob tej priložnosti oblju-bila nadaljnjo pomoč ter sodelova-

nje. Za spremljevalni program je zglasbenim nastopom poskrbel Ter-cet Juhana, nedomačine pa soorganizatorji večkrat pozvali k obi-sku bližnje znamenitosti Tolmina.Upamo, da so jih ubogali.Besedilo in foto: Špela Kranjc

JUBILEJNI CYBER CAFEV TOLMINSKI KNJI@NICITolmin – Kibernetična kavarna, ki jesredi julija odprla svoja vrata v tolmin-ski Knjižnici Cirila Kosmača, bo s14 računalniki internetnim navdu-šencem na voljo do konca avgusta,vsak delavnik med 9. in 17. uro.

V zadnjem času je predvsem medstarejšimi vladalo veliko zanimanjeza računalniško opismenjevanje, za-to letos v okviru tako imenovanega“cyber cafeja” organizirali dva brez-

so pred desetimi leti postavili prvicyber cafe na Primorskem, takrat šes sposojenimi računalniki. Leta 1996je knjižnica na razpisu s tem projek-tom dobila donacijo, s katero je na-bavila računalniško opremo. Podro-čje računalništva je v tem času izre-dno napredovalo, zato je tolminskaknjižnica po Lebanovih besedah zzastarelimi in neuporabnimi računal-niki, od katerih jih je le še pet pov-sem primernih za delo uporabnikov,med slabše opremljenimi v Sloveniji.Del krivde pripisuje tudi Občini Tol-

min, ker naj jim ne bi zagotavljaladovolj sredstev, zaradi česar lani ni-so uspeli na razpisu ministrstva zakulturo.Besedilo in foto: Špela Kranjc

PRIPELI SO SI PRVO MESTOTolmin – Mešani pevski zbor(MePZ) upokojencev Tolmin je 5.junija na reviji pevskih zborov upo-kojencev Primorske v Ilirski Bistricimed severnoprimorskimi pevci do-segel prvo mesto in si s tem zago-

plačna tečaja, namenjena tistim, kiše nikoli niso delali z računalnikom.Tečaja, ki potekata posebej za sta-rejše in za otroke nad deset let, ob-segata štiri ure, vodi pa ju sicer tudinadzornica cyber cafeja Neža Štru-kelj. Tematiki sta osnove računal-nika, delo z Windowsi in spletnimistranmi ter elektronsko pošto. Ker ještevilo udeležencev omejeno, bodopotrebne predhodne prijave.

Kot je povedal direktor Knjižnice Ci-rila Kosmača Tolmin Vilijem Leban,

MePZ UPOKOJENCEV TOLMIN NA LETOŠNJEM LETNEM KONCERTU – Zbor je junijana reviji dosegel prvo mesto med severnoprimorskimi upokojenskimi zbori in si s temzagotovil nastop na državni reviji. Foto: arhiv zbora

TOLMINSKI CYBER CAFE je zaradi zastarelosti opreme in premajhne zainteresiranostilokalne skupnosti za njeno posodobitev med slabše opremljenimi v Sloveniji.

KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV TOLMIN je 11. junija pripravil srečanje, na katerem so se zbrali z vse Primorske in Notranjske.

Utrinki


( 26 )

( 27 )


Utrinki

Va{ki posebne`i

Bagin~ku Miha

K a sma bli atrac n se je blutriba astrejč, sa nas staršipaslal k Baginjčku. Muož je

zroun striženja prpavedauau vsesuorta dagadivščin s prve uoiske, kaje bil bujak u Rusiji n gar na Ronbuo-nu. Mad gauarejnem je pazabu dakanca adrizat lasje, zatu je usakrat lepatiegnu mašina n te cuknu. Učas seje pršu brit tud Maharce nuot z Gra-pe. Tist cajt sta gauarila pa le pa ru-ska n je blu slišat sam “Čort” n pa“Jebmat”.

Baginjčk je dilu zroun drugih knie-ških muož pr teferik na Knjež. Apu-dan sa jem nasile ženie kasila, pa sase mažje mad saba radi pahualil,kaku kešna bujš skuha. BaginjčkauaJustina je kuhala n pa pekla na uoh-cetih, zatu je bla zla paštita. N dan je

prnesla Škuarčeua Tuončka Tuonunike bujšga, pa je Tuone pakazu: “Lej,ki je ta naša spekla!” “Kar ta taje spe-če, je ta maje žie kdej pazabila!” jerieku Baginjčk.

Najbrž je blu tešku skuhat n paspejč, ka ni blu s čjesa.

Ko smo bili otroci potrebni stri-ženja, so nas starši poslali k Boginj-čku. Mož je med striženjem pripove-doval razne dogodivščine iz prve sve-tovne vojne, ko je bil vojak v Rusijiin na Rombonu. Med govorjenjem jepozabil do konca odrezati lase, zatoje vsakokrat le potegnil strojček in tepovlekel. Včasih se je prišel obrit tudi

Maharce iz Grape. Takrat sta govorilapa le po rusko in je bilo slišati samo“Čort” in “Jebmat”.

Baginjčk je delal z drugimi knež-kimi možmi pri žičnici na Kneži.Opoldne so jim nosile žene kosilo,pa so se možje med sabo radi pohva-lili, katera bolje kuha. BaginjčkavaJustina je kuhala in pekla na poro-kah, zato so jo zelo spoštovali. Neke-ga dne je prinesla Škvarčeva TončkaTonetu nekaj priboljška, pa je Tonepokazal: “Glej, kaj je naša spekla!”“Kar tvoja speče, je moja že kdajpozabila!” je rekel Baginjčk.

Verjetno je bilo težko skuhati inspeči, ker ni bilo iz česa.

V okviru študijskega krožka AgencijeTolminska Podmelška fara skozi časzbral in zapisal: Ivan Laharnar

�

tovil nastop na državni reviji pevskihzborov upokojencev.

Omenjeni MePZ je sicer samostojnokulturno društvo, ki tesno sodeluje zZvezo kulturnih društev, Društ-vom upokojencev, Združenjemborcev NOV in Krajevno skupno-stjo Tolmin. Pred 20-imi leti ga jeustanovila muzikologinja in zboro-vodkinja Vera Clemetne – Kojić, kiga vodi še danes. Člani zbora se napevskih vajah zberejo dvakrat teden-sko, na leto pa imajo okoli dvajsetnastopov. Ker med drugim gojijo innegujejo tudi partizanske ter borbe-ne pesmi, sodelujejo na komemora-cijah ob dnevu spomina na mrtve.Pojejo tudi na tradicionalnih sreča-njih upokojencev in borcev na Mo-stu na Soči ter ob drugih priložno-stih. Tako so na primer v maju nasamostojnem letnem koncertu,posvečenem spominu na skladateljaPavleta Kalana, izvajali nekaj nje-govih priredb ljudskih napevov sTolminskega. Na sploh pevci pravi-jo, da najraje in najlepše zapojejopriredbe ljudskih pesmi, ki so tehni-čno sicer nekoliko manj zahtevne,zato pa omogočajo občuteno inter-pretacijo. Prepričani so, da jih petjepoživlja in pomlajuje, po vloženemtrudu pa jim nudi tudi obilo zado-voljstva ter veselega druženja.I. S.

KARATE KLUB TOLMIN IMADR@AVNO PRVAKINJOZgornje Poso~je – Karate klubTolmin je ena redkih športnih orga-nizacij, ki deluje na območju vsehtreh posoških občin in ima, polegmatične, še sekcijo Kobarid, Žagain Bovec. V klub je vključenih prek80 članov. Poleg domačega mojstrakarateja 2. dan Janeza Medje jihob pomoči Karate zveze Slove-nije trenirajo še trije njegovi idrijskikolegi.

V letošnji sezoni so tekmovalci sku-pno osvojili 11 zlatih, 10 srebrnih in19 bronastih medalj. Člani kluba sose skozi vso sezono dobro uvrščalitako na različnih tekmovanjih domakot tudi v tujini. Na večjem mednaro-dnem tekmovanju v Vidmu v ItalijiUdine open 05 so se izkazali pred-vsem Ruben Delzotto, Ana Vuke-lič, Kitty Finc in Izidor Koren iz se-kcije Kobarid ter Anja Bozja, KimMarksel in Nika Bradaškja iz se-kcije Bovec. Na ostalih večjih doma-čih tekmah so si na Pokalni tekmi vŠenčurju in na Ljubljana open 05 vrazličnih kategorijah stopničke pri-borile Kitty Finc, Demi Finc, KimMarksel, Katja Grkovič, Sara

Kranjc, Vita Cencič in RebeccaJeriha Skočir. Karate klub Tolmin jev Ljubljani tako med 17 klubi osvojilskupno 4. mesto. Dobre rezultatepa so dosegali tudi na tekmah v Bo-hinju, Trzinu, Črnučah in v Novi Gori-ci. Zagotovo pa je velik vtis na tekmo-

valce pustilo letošnje državno prven-stvo v karateju za dečke in deklice,ki je pod okriljem Karate zveze Slo-venije potekalo ob zaključku sezonev športni dvorani Žalec. Prvenstvase je udeležilo 446 tekmovalk in te-kmovalcev iz 45 klubov iz vse Slove-nije. Karate klub Tolmin so zastopa-le Demi in Kitty Finc, Alja Mohorčičter Ana Vukelič. Vse so dosegle do-bre rezultate, na najvišjo stopničkopa je stopila Kitty, ki je tako v svojikategoriji osvojila zlato medaljo in stem naslov državne prvakinje.

Zaključek uspešne sezone smozaokrožili v juniju, in sicer z izletom vzabaviščni park Mirabilandija v Italiji,ki so si ga kot nagrado za vrhunskerezultate in odlično sodelovanjezaslužili tako otroci kot njihovi starši.Miran Finc

S KOLESI NAMANGARTSKO SEDLOLog pod Mangartom – V soboto,25. junija, se je 246 kolesarjev z vseSlovenije preizkusilo na petem kole-sarskem vzponu na Mangart, ki gaje organiziralo Športno društvo (ŠD)Log pod Mangrtom v sodelovanju

z ljubljanskim ŠD Novice Extreme.Le trije kolesarji vzponu iz Loga podMangartom do Mangartskega sedlaniso bili kos.Med tistimi, ki so pripeljali na cilj, jebil s časom 58:39:04 najhitrejšiBorut Rudolf s Črnega Vrha nad

NA KOLESARSKEM VZPONU NA MAN-GART se je preizkusilo 246 kolesarjev. Foto:Andrej Kutin.

UDELEŽENKE LETOŠNJEGA DRŽAVNE-GA PRVENSTVA – Državna prvakinja je po-stala Kitty Finc. Foto: arhiv KK Tolmin


( 28 )


Utrinki

KOBARI[KA PODOKRILJE EKO DEJAVNOSTILjubljana, Kobarid – Na svetovnidan okolja, natančneje 3. junija, sov Ljubljani podelili zelene zastavetistim šolam, ki so se vključile v pro-gram Ekošola kot način življenja.Pridobitev zelene zastave ne pome-ni le priznanja za delo, temveč tudipotrditev, da je šola postala ekošolain se s tem vključila v mednarodnomrežo Eco-Schools. Zastavo si jeletos prislužila tudi Osnovna šolaSimona Gregorčiča, ki je v šol-skem letu 2004/05 pod vodstvomnacionalne koordinacije Slovenijesprejela ekonačela. Centralni šoli sose pridružile tudi podružnice Bre-ginj, Drežnica, Smast in vrtci, med-tem ko se je Podružnična šola (PŠ)Livek v program vključila že prej inletos, kot ostale ekošole, sodelo-vala v vseh tekočih projektih. Na po-delitvi so se ekošole nato predsta-vile tudi na stojnicah – mi med dru-gim z bogato kulinariko in zeliščnoponudbo.Na razpis za pridobitev zelene zasta-ve in naziva Ekošola smo se prija-vili, ker verjamemo, da ima Kobarids svojimi vasicami idealne pogoje zaizpolnjevanje vseh ekoloških načel.To je bil tudi razlog, da smo celo le-to vestno opravljali dejavnosti, kismo jih sicer izpolnjevali že leta na-zaj, a prav ekošola nam je dala pri-ložnost, da se v ekološke dejavnostiše bolj poglobimo. Vsi malčki, učen-ci, učitelji ter zaposleni na šoli smozačeli hoditi po stopinjah ekološkeosveščenosti. In ker velja letošnjeleto v svetu na ekološkem področjuza Leto biotske raznovrstnosti, smose odločili, da spoznamo in razišče-

mo najlepše kotičke narave na Ko-bariškem. Zato smo pri vseh pred-metih raziskovali, proučevali, merili,fotografirali ter likovno ustvarjali natemo biotske raznovrstnosti: OŠ Ko-barid je pod drobnogled vzela rekoSočo, PŠ Drežnica je raziskovalain konzervirala zdravilno zelenjavo,PŠ Smast se je ukvarjala z zdravil-nimi rastlinami, PŠ Breginj z razno-vrstnostjo sadja v Breginjskem Kotu,PŠ Livek pa je raziskala sirarstvo inživljenje na planini. Vse omenjenedejavnosti so bile letošnje osnovnovodilo šole, medtem ko smo počeliše veliko več. Izvedli smo nekaj či-stilnih akcij na obrežju Soče in predšolo. Sodelovali smo pri zbiranju terločevanju odpadkov (papir, steklo inplastika) ter bili pri tem v sodelova-nju s krajani zelo uspešni. Uspešnismo bili na raznih natečajih: Energi-

ja včeraj, danes, jutri; Avto v službičloveka; Embalaža v mojem domu;Ekonalepke; razpis za najboljšiekoznak. Sodelovali pa smo tudi nadržavnem tekmovanju Ekokviz 2005– Obale in morja …Poleg tega smo pripravili ekodan, skaterim smo želeli širši javnosti po-kazati številne dejavnosti, vezane naekološki način življenja. Ob svetov-nem dnevu Zemlje smo zasadilijavorjeva drevesa, za katera rednoskrbimo in jih opazujemo pri rasti.Skozi igro planetov, modno revijo inrazstave smo predstavili ekološke inUNESCO dejavnosti – v osrednjemdelu kulturnega programa smo slo-vesno potrdili vsa ekonačela in pod-pisali ekolistino. Ob tej priložnosti jebil javno izglasovan tudi ekoznak šo-le. Ogledali smo si lahko več diapro-jekcij in razstave z vrtca, centralne

šole in podružnic. Našim gostomsmo postregli z zdravilnim zeliščnimčajem, zeliščnimi bonboni ali drugi-mi bio dobrotami. Na ekotržnici predšolo pa smo o ekologiji osveščalitudi naše starše ter druge krajane …Ekodan je bil v javnosti predstavljenkot dan odprtih vrat in po odmevno-sti sodeč je bil ena lepših šolskihdejavnosti v letošnjem šolskem letu.

In kaj bomo počeli v naslednjem šol-skem letu? To, kar smo že doslej, leda bomo svoje znanje še bolj pogla-bljali ter skušali še tesneje sodelo-vati z zunanjimi sodelavci in predstav-niki javnih služb.Irena Stergar, ekokoordinatorka

POPULARIZACIJSKA AKCIJATriglavski narodni park – Kot pou-darjajo na Triglavskem narodnemparku (TNP) je v vseh narodnih par-kih po svetu poleg ohranjanja nara-ve, raziskovanja ter vzgoje in izobra-ževanja ena izmed temeljnih nalogparkov tudi privabljanje obiskovalcev.V ta namen TNP v okviru naravovar-stvene nadzorne službe že nekaj letzapovrstjo (dva do trikrat na leto)izvede tako imenovano populariza-cijsko akcijo. Zadnja je potekala 23.ter 24. julija in sicer na najbolj obi-skanih točkah po parku. Naključniobiskovalci so lahko na teh točkahod poklicnih in prostovoljnih nadzor-nikov, oblečenih v sive uniforme zlogotipom Nadzornik TNP, prejelizloženke in bili deležni dodatnihinformiracij o parku. Nenazadnje sov TNP prepričani, da je predstavlja-nje parka dober način za doseganjeveč od zgoraj naštetih ciljev.T. Š. F.

KOBARIŠKA POD OKRILJEM ZELENE ZASTAVE – Pridobitev zelene zastave ne pomenile priznanja za delo, temveč tudi potrditev, da je šola postala ekošola in se s tem vključila vmednarodno mrežo “Eco-Schools”. Pred objektiv so se postavile koordinatorke iz centralnešole in podružnic ter dve predstavnici učencev. Foto: Damjana Nanut

Idrijo. Sledila sta mu Andrej Marovtiz Ljubnega in Mitja Oter iz ŠkofjeLoke. Najhitrejši domačini so biliAndrej Komac iz Čezsoče (s ča-som 1:06:21 je zasedel deveto me-sto), Davor Mlekuž iz Čezsoče (15.mesto) in Bruno Čibej iz Bovca(28. mesto). Naj ob tem še povemo,da sta drugo mesto v svoji kategorijizasedla Zoran Šorli (letniki 1954do 1960) in Katja Šorli (letnice1971 do 1989), oba iz Tolmina. Naj-mlajši tekmovalec, ki se je preizkusilna tem težkem vzponu, je bil 16-letniErik Černuta iz Loga pod Mangar-tom (v svoji kategoriji je zasedel 30.mesto, skupno pa 61.). Najstarejši,Andrej Žigon iz Vrtojbe, pa je štelkar 71 let.

Člani domačega ŠD upajo, da bonjihova dirka ponovno postala tradi-cionalna, kot je bila pred nesrečo, kije vas prizadela leta 2000. Istega

leta so se namreč kolesarji zadnjičpovzpeli na Mangartsko sedlo.Mateja Kutin

SPOMNILI SOSE SVOJEGA ^LANATolmin – Malonogometnega turnirjagasilskih ekip se je v soboto, 11.junija, udeležilo dvanajst moštev, insicer prostovoljna gasilska društva(PGD) iz Gasilske zveze Tolmin,PGD Srpenica, PGD Kobarid,PGD Nova Gorica in PGD Čepo-van. Na turnirju so gostovali tudipoklicni gasilci iz italijanske Goricein In-line hokejski klub Mufloni izTolmina. Zmagalo je moštvo PGDDolenja Trebuša, drugi so bili Muflo-ni, tretje mesto pa si je pribrcaladruga ekipa PGD Podbrdo.

Dogodek, ki so ga letos organiziraliprvič, je obenem pomenil tudi me-

morial, s katerim so se tolminski ga-silci spomnili svojega mladega kole-ga, ki je lani tragično preminul v pro-

metni nesreči. V PGD Tolmin želijo,da bi prireditev postala tradicionalna.Špela Kranjc

Foto: Miha Vencelj

Utrinki


( 28 )

( 29 )


Vsi na zrak za zdrav korak

E na takih točk, ki nam ponujavse našteto, je potok Slatenikna Bovškem. Do njega pride-

mo iz vasi Čezsoča, in sicer po dvehpoteh. Lahko se pripeljemo iz Bovca;kmalu po prečkanju mostu čez Sočozavijemo na levo in lahkotno hodimokakšnih 15 minut po kolovozu. Dru-ga možnost je, da po prečkanju mo-stu nadaljujemo pot do križišča prinekdanjem gostišču Vančar in tamzavijemo levo na pravkar obnovljenoasfaltirano pot.

Obe poti nas pripeljeta neposrednodo urejenega prostora z leseno mizoin klopjo, kjer si lahko odpočijemo.Tisti, ki vam hoja ni preveč prilju-bljena, pa se do tu lahko pripeljetetudi z avtom.

Topla voda Slatenikanaj bi imela zdravilno mo~

Tik pod počivališčem se v Sočo iz-liva Slatenik, ki priteče pod mostomčez cesto. Potok izvira 1200 metrov

Osveùjo~i SlatenikVro~i poletni dnevi nas vedno bolj vle~ejo iz dolgo~asnih prostorov. Najbolj pa hrepenimo po bliìnivode, ob kateri la`je zadihamo, pripravimo piknik, se z njo osveìmo ali se v njej celo okopamo.

visoko in teče po nekdanji ledeniškidolini, velik del porečja se razteza natemnem sivorjavem flišu, zato sevoda poleti precej ogreje. V prete-klosti so domačini tej vodi pripisalizdravilne lastnosti.

Kopali{~e –prizori{~e {tevilnih zabav

V neposredni bližini izliva potokav Sočo je urejeno kopališče, ki je le-tošnjo sezono ob vikendih prizoriščeštevilnih zabav. To je tako za turiste

kot za nočnega dogajanja željne do-mačine še posebej spodbudno.

Špela KranjcVir: Potok Slatenik. (2005). [Online]. [Ci-tirano 4. julija 2005; 21.35]. Dostopno naspletnem naslovu: http://www.bovec.net/z_potokslatenik_1.php.

Utrinki

OB SOTOČJU SLATENIKA IN SOČE so postavili nekaj miz s klopmi (eno celo pod streho) – idealno za piknike. Foto: T. Š. F.

ENA NAJTE@JIH TEKA[KIHPREIZKU[ENJ V EVROPIPetrovo Brdo – Ene najtežjih tekaš-kih preizkušenj v Evropi, 4. gorske-ga maratona štirih občin, se je 18.junija udeležilo 180 tekmovalcev izSlovenije in tujine. Na 35 kilometrovdolgi progi so skupno premagovali5100 metrov vzponov in spustov, pričemer so jih ovirale poletne tempe-rature in vlaga.

Letošnji najboljši rezultat je bil sicernekoliko slabši od lanskega, za karpa niso krive le vremenske razmere,ampak tudi odsotnost nekaterih laninajhitrejših. Tako je med moškimi nacilj na Petrovem Brdu prvi pritekelBojan Cvajnar iz Naklega(3:44:50) pred Tolmincem PetromPoljancem (3:50:25) in Cerklja-nom Ivanom Razpetom (3:54:10).Kljub temu pa tudi letos ni šlo brezrekordov. Teka se je namreč ude-

ležilo največ žensk doslej, kar 21.Med njimi je najboljši čas zabeležilaEdita Gashi iz Cerkna (4:27:40),na drugo mesto se je uvrstila UršaTrobec iz Polhovega Gradca(4:38:42), tretja pa je bila Zagreb-čanka Višnja Škevin (4:50:06).

Na dan maratona je Baško grapoobiskalo tudi kar nekaj politikov. Ne-kateri so se spopadli s progo, drugipa so jih pri tem le spodbujali. Seve-da ni manjkal stari znanec tegatekmovanja, veleposlanik EU ErwanFouéré. Nekaj časa mu je družbona progi delal ameriški ambasador vSloveniji Robert Post, ki pa cilja nidosegel. Še pred karavano se je naČrno prst podal tudi nekdanji pred-sednik Milan Kučan in tam ob progispodbujal tekmovalce. Med gore sos soprogami prišli uživat tudi velepo-slaniki iz nekaterih nižinskih držav –Nizozemec Jan Henneman, Mad-

MARATON ŠTIRIH OBČIN sodi med enonajtežjih tekaških preizkušenj v Evropi.Podrobnejše rezultate si lahko ogledate naspletni strani: www.lto-sotocje.si/maraton .

žar Gabor Bagi in Belgijec Jean-Luis Mignot.

Kot je povedal vodja prireditve JožeDakskobler, ki se je prav tako po-dal na zahtevno pot, je moštvo orga-nizatorjev iz Turističnega društvaPodbrdo in Lokalne turistične or-ganizacije Sotočje na dan mara-tona štelo prav toliko ljudi, kot je bilotekmovalcev. Člani društev iz vsehštirih občin (Tolmin, Bohinj, Cerknoin Železniki) so pomagali prostovolj-no, za kar jim gre posebna pohvala.Prav tako gre zahvala Občini Tol-min, ki si je letos prislužila prvi pre-hodni pokal. Tega bo namreč odslejvsako leto prejela občina z največudeleženci teka.Besedilo in foto: Špela Kranjc


( 30 )


Naj odmeva …

… The {trudls[e preden so za~eli prav vaditi, so `e imeli prvi koncert, pravijo ~lani zasedbe The [trudls, ki navsakem koncertu obiskovalcem ponudijo “{trudl” in vam po `elji napi{ejo {e recept.

L eta 1997 se je Janiju in SamuKutinu porodila zamisel, dabi ustanovila svojo glasbeno

zasedbo oziroma “bend”. Želja števil-nih najstnikov se jima je naposleduresničila in odigran je bil prvi kon-cert pri Sotočju v Tolminu (avgusta1998). S tem so “Štrudli” stopili nasvojo glasbeno pot.

Dve demo zgo{~enkiPetčlanska, ne čisto klasična rock

zasedba, je delovala do leta 1999,sledila je sprememba, ko je odšel pi-halec v rog, Aljoša Bončina. Nastalaje klasična zasedba, ki je koncertiralalokalno in globalno po Sloveniji.Skupaj so spravili veliko lokalnihkoncertov in okrog 30 globalnih. Vobdobju 1999–2002 so posneli dvedemo zgoščenki, ki so ju nasloviliThe powers of super Štrudls (avgust1999) in Kako sprawt krawe ab mle-ka (september 2000). Snemali so vIdriji, demo CD-ja pa so izdali v sa-mozaložbi Čadrg records, ki postajapoleg Čadrskega sira razpoznavniznak vasi.

Kako sprawt krawe ab mlekaZasedbo sestavljajo Jani Kutin

(vokal), Samo Kutin (kitara), Kri-stjan Kavčič (bas) in Primož Hada-lin (bobni). Fantje igrajo ves čas leavtorsko glasbo in so vsi samouki.Jani pravi, da “najboljši filling pričara

glasbenik samouk, saj ni omejen nanaučen način igranja”. Delajo čadrškirock ‘n roll in pri tem spravljajo krave“ab mleka”, saj, kot pravijo, so znan-stveno dokazali, da njihova glasbavpliva na zmanjšano količino namol-zenega mleka. Če pri molži krave za-slišijo Štrudlse, je izpad mleka za 7,3odstotka – v šali povedo, da na dru-gih živalih testi še potekajo. Sicer panjihov glasbeni stil sestavljajo rockkitarski prijemi, katerim včasih pri-skoči na pomoč piščalka ali kakšnodrugo trobilo. Besedila so humoristi-

čni prikaz življenja na vasi, velikobesedil pa je povezano tudi z žival-sko tematiko.

Kronolo{ki pregledZa kompilacijo tolminskih glasbe-

nih skupin Upitje spod Migovca, soprispevali dve pesmi Kavka in Življe-nje in bencin, s svoje prve zgoščenke.Poleg tega so sodelovali na zadnjemkoncertu ob zaprtju legendarnegaprizorišča rock koncertov – doma vZatolminu (1998). Njihove komadepa smo lahko poslušali tudi na Radiu

Cerkno in Alp-skem valu. Igra-li so po različnihfestivalih: Sajeta(Tolmin), Škrbina (Kras) in Rad bi bilnormalen (Ravne pri Cerknem). V ob-dobju od 2002 do 2005 so si natovzeli malo predaha. V tem času staostala glasbeno aktivna le Samo inJani, ki sta sodelovala pri zasedbahSalamandra Salamandra in Migowc.

Priprava na glasbeni festivalV zadnjem času so “Štrudli” spet

bolj aktivni in že pripravljajo komadeza novo zgoščenko. V kratkem pa senam obeta tudi njihov prvi koncertpo daljšem predahu. Slednjega orga-nizira Čadrg records, in sicer v okvi-ru glasbenega festivala, ki bo potekalv Čadrgu 26. in 27. avgusta. Tam seboste lahko tudi prepričali, da so nji-hovi koncerti zabavni in polni prese-nečenj. Vsekakor pa vedite, da prizo-rišča ne boste zapustili lačni – čakalvas bo namreč dober domač zavitekoziroma štrudelj.

Peter Domevšček, PRC

THE ŠTRUDLS V AKCIJI na Festivalu mlade ustvarjalnosti Cmakajne 1999 v Cerknem. Foto: arhiv MC C.M.A.K.

( 31 )


EPIjeva knji`na polica

Gasilska zveza Tolminv prostoru in ~asu

Ob 50. obletnici delovanja je Gasil-ska zveza (GZ) Tolmin izdala knjigoGasilska zveza Tolmin v prostoru inčasu, katere avtor je visoki gasilskičastnik II. stopnje Viktor Kavčič.Posvetil jo je vsem umrlim gasilcem,ki so aktivno delovali na območjuZgornjega Posočja, izroča pa jomladim v upanju, da bodo nadalje-vali gasilsko poslanstvo.

V prvih poglavjih knjige je pred-stavljeno gasilstvo v preteklosti, nje-gov razvoj v svetu in pri nas. Sledipredstavitev GZ Tolmin od njene usta-novitve dalje. “Ustanovna skupščinaObčinske gasilske zveze Tolmin (vnadaljevanju OGZ Tolmin) je bila dne12. junija 1955 na Mostu na Soči. Izdokaj skromnih podatkov iz tegaobdobja je razvidno, da so bili na us-tanovni skupščini prisotni predstav-niki vseh gasilskih društev, ki sodelovala na območju občine Tolmin.To so bili delegati iz GD Podbrda,Grahovega ob Bači, Ponikev, Mostana Soči in Tolmina.” Prikazane sopomembnejše organizacijske spre-membe in dogajanja v 50-letnemobdobju. Predstavljena so tudi posa-mezna področja delovanja: delo zmladimi, reševanje na vodi in iz nje,sodelovanje pri požarih in naravnihnesrečah, sodelovanje ter srečanja zdrugimi gasilci. Eno od poglavij je po-svečeno čaščenju svetega Florjana,zavetnika gasilcev, v Zgornjem Po-sočju. Posebno pozornost je avtor na-menil gasilskim veteranom in čast-nim članom GZ Tolmin. Zaključuje s

poglavjem GZS, GZ Tolmin in PGD vobčini Tolmin danes in v prihodnosti,kjer so med drugim predstavljeneskrajšane kronike prostovoljnih gasil-skih društev, ki jih GZ Tolmin zdru-žuje: Tolmin, Most na Soči, Podbrdo,Rut-Grant, Kneža, Grahovo ob Bači,Ponikve-Planota in Dolenja Trebuša.

AVTOR: Viktor Kav~i~. NASLOV:Gasilska zveza Tolmin v prostoruin ~asu. KRAJ IN LETO IZDAJE: Tol-min, 2005. IZDALA: Gasilska zvezaTolmin. FORMAT: 16,5 x 23,7 cm.[TEVILO STRANI: 170.

Bataglioni speciali.Kalvarija primorskihmladoletnikov v slikiin besedi

V letošnjem letu je izšla knjiga Ba-taglioni speciali s podnaslovom Kal-varija primorskih mladoletnikov v

sliki in besedi. Avtor Branko Čer-melj in njegovi prijatelji so zbrali pri-čevanja mladoletnikov, prisilno mo-biliziranih v italijansko vojsko. Prva,ki je orala ledino tega vprašanja, jeSara Perini. V svojem diplomskemdelu se je omejila na Trst z okolico.Pričujoča knjiga pa združuje zgodbemladih vojakov z vse Primorske.

Prvi del knjige je namenjen zgodo-vinskemu pregledu od leta 1848 dalje,saj le tako lahko razumemo, zakaj jeItalija ustanavljala posebne bataljo-ne, v katere so bili vpoklicani mlado-letniki slovanskega rodu. S tem so Ita-lijani želeli zaščititi vzhodno mejo inzaustaviti naraščajočo moč partizan-stva. Posebne bataljone pa so Italijaniustanavljali in nameščali tudi izvenItalije.

“Dejavnost slovenskih partizanovje prestrašila italijanske vojaške inpolitične oblasti. V bojazni, da bi setudi mladi Primorci spomladi leta1943 vključili v ta boj, so ob konculeta 1942 in začetku leta 1943 nasilnomobilizirale vse mladoletne Primorceslovenskega rodu na ozemlju Primor-

Pesniki iz na{ih logov

^rna kuhnePesem Črna ku-hne je napisalTolminec RokAlboje. Z njo seje predstavil namednarodnemnatečaju za ne-objavljene pes-mi Kal v poeziji– Umetnost brezmeja, ki ga jetudi letos razpi-sala Občina Pod-bonesec v Italiji.

Komisija je za omenjeno pesem av-torju dodelila posebno pohvalo.

M. K.

Foto: T. Š. F.

ČRNA KUHNE

Iz kota v prazno binkla kar samevain belina moke vanjo se ne siplje,ker kamen mlinski davno več ne melje,posoda v skledniku se izsuševa.

Nič več mladosti nam hiša ne rojeva:zid črnih fresk – pomnilo nostalgije,čemu se pod pepelom davno skrijein ni ognjišča, radostnega speva?

Mar pod Peco na čudež truma čaka,da sito lačno otrobov zaželi?Al’ klasa ni za samega junaka.

So kje oživljanja še čudežne zeli,ko črna ura usodo le tiktaka,tesne, tesne ostajajo vrzeli.

Rok Alboje

Javni razpis

Občina Tolminobjavlja RAZPIS ZA

ODKUP STANOVA-

NJA

1. Povabilo k oddajiponudbe – Občina Tolmin

kupi stanovanje v Tolminu, na Mostuna Soči ali v njuni okolici. Aktualna sotudi trenutno nevseljiva, starejša sta-novanja, ki jih je pred vselitvijo potre-bno dokončati ali obnoviti.

2. Navodila ponudnikom stano-vanja za izdelavo ponudbe – Ponu-dba mora vsebovati naslednje poda-tke in dokumentacijo:• ceno, po kateri ponudnik stanova-

nje prodaja;• opis in skico stanovanja z navedbo

celotne površine stanovanja in povr-šine posameznih prostorov;

• navedbo drugih karakteristik stano-vanja, kot je starost, lega, dostop-nost, stanje (npr. vseljivost, potrebapo predhodni adaptaciji, instalacije,priključki ipd.);

• dokazilo o lastništvu (izpisek iz ze-mljiške knjige);

• izjavo, da je stanovanje prosto vsehbremen.

3. Kriteriji za izbiro stanovanja• nižja cena glede na ocenjeno de-

jansko vrednost stanovanja (po po-trebi bo ponujena cena preverjena

z naknadno cenitvijo sodnega cenil-ca);

• velikost stanovanja (glede na stanjena prednostni listi za pridobitev sta-novanj v najem Občina Tolmin naj-bolj potrebuje stanovanja površineod 20 m2 do 55 m2 ali površine nad75 m2);

• funkcionalnost oziroma strukturastanovanja (razpored in velikostprostorov);

• lokacija (prednost imajo stanovanjav Tolminu, nato na Mostu na Sočiin nazadnje v njuni bližnji okolici);

• dostopnost;• stanje stanovanja (vseljivost, potre-

ba po dodatnih vlaganjih).

4. Rok za oddajo ponudbe – Ponu-dnike stanovanj vabimo, da svoje po-nudbe oddajo na Občino Tolmin naj-kasneje do 15. septembra 2005 do14. ure.

5. Naslov: Oddajo jih lahko osebnov glavni pisarni ali v pisarni Jožefa Ur-šiča, svetovalca za stanovanjsko, go-spodarstvo in CZ, ali jih pošljejo popošti na naslov: Občina Tolmin, Ulicapadlih borcev 2, 5220 Tolmin.

6. Opomba: Če med ponujenimi sta-novanji ne bo nobeno ustrezalo po-gojem, si Občina pridržuje pravico, dane sprejme nobene ponudbe.Ernest Kemperle, župan občine Tolmin


( 32 )


EPIjeva knji`na polica

ske in Istre. V tej z veliko naglico pri-pravljeni akciji so mobilizirali tudistarejše Primorce, ki so še bili doma.Na Primorskem so ostale le ženske instarčki, ni bilo več moške delovne silein začel se je goli boj za preživetje, vtem času je zasluga ‘primorske žen-ske’, da so ‘dom’ obvarovale.

Mladoletne Primorce in starejševojake, ki so bili na služenju vojske,so pomešali in jih izločili iz redne voj-ske ter jih namestili v tako imenovane‘Battaglioni speciali’ ali delovne čete.Opravljali so prisilno najtežja dela, zapotrebe vojske in v nekaterih prime-rih tudi za privatnike.

To mlado in starejšo vojsko so ločiliod ostale vojske, ker so se bali, da bijih okužili s protifašističnim duhom,ki je vladal med Primorci.”

S pričevanjem še živih udeležencev,med njimi je tudi Čermelj, hoče zbor-nik “obelodaniti to podlo dejanje ita-lijanskih oblasti, ki so povzročile pri-morskim mladoletnikom toliko gorjain tudi nesposobnost italijanske obla-sti, da bi spoštovala dogovor trojnegapakta (Berlin–Rim–Tokio) o podjar-mljanju Evrope in dela Azije.”

AVTORJA: Branko êrmelj in SaraPerini. NASLOV: Bataglioni speci-ali. Kalvarija primorskih mladolet-nikov v sliki in besedi. KRAJ INLETO IZDAJE: Bilje, 2005. ZALO@-BA: Studio RO-Humar. FORMAT:24,5 x 24,7 cm. [TEVILO STRANI:422.

ûjaV knjižni zbirki Frontier je pred

kratkim izšla pesniška zbirka z naslo-vom Čuja. Gre za deveto zbirko glas-benega pedagoga Jožeta Štucina (podnekatere se je podpisal s psevdoni-mom Regina Kralj), pisca poezije, li-terarnih in glasbenih kritik ter ured-nika literarnih strani revije Primorskasrečanja. Je tudi član Društva sloven-skih pisateljev in vodja Literarnegakluba Tolmin.

Pesniška zbirka Čuja vsebuje 50 pe-smi in pesmi v prozi, ko so razdeljenev štiri sklope: Pivska (e)legija, Planet,Luna in Čuja.

“MALIKUJEM TIŠINO IN PRISLU-ŠKUJEM, KDAJ BO BESEDA

Ime ji je Zvezda. Kliče me vsakdan. Po telefonu, po elektronskih la-birintih, po silicijevih vlaknih. Njen

glas je resnično tih, pravzaprav nesli-šen. Pravi, da ljubi tišino, da je pravtišina njen odmev.

Potem ji odgovarjam. Vse je v sim-bolih. Dopisovanje dveh tišin se naprvi pogled zdi nesmiselno. Kot binemi spregovorili s pogledi. Ampakje učinkovito; tišina ima svoje zvočneodtenke. Potem molčiva. V kamnu, vdežju, v burjah, v besedah …”

AVTOR: Joè [tucin. NASLOV: ûja.KRAJ IN LETO IZDAJE: Maribor,2005. IZDAJATELJ: Subkulturni azilMaribor. FORMAT: 14,4 x 20,8 cm.[TEVILO STRANI: 54.

Vse te~eNa Osnovni šoli Tolmin smo 2. ju-

nija predstavili letošnji zbornik os-novnošolske haiku poezije Vse teče,ki je izšel v zbirki Pot v Štrklepce. Vjeseni smo za vse slovenske in zamej-ske šole razpisali natečaj, ki poleg po-ezije vključuje tudi likovne izdelke.Odziv je bil presenetljivo velik; na raz-pisno temo z naslovom Vse teče se jeodzvalo kar 28 šol. Iz prispelih pesmismo oblikovali zanimivo zbirko, li-kovne izdelke pa smo ob tej prilož-nosti razstavili v avli šole. V zborniku(likovno in računalniško ga je uredilLucijan Lavrenčič) so objavljena de-la okrog 250 učencev iz vse Slovenijeter njihovih vrstnikov iz Števerjana inŠpetra Slovenov v Italiji. Natečaja sose v velikem številu udeležili tudi

učenci osnovnih šol iz Kobarida, Mo-sta na Soči in Tolmina. Slednja je tanatečaj pripravila že drugič.

Predsednica Haiku društva Slove-nije Alenka Zorman se je odzvalapovabilu na našo prireditev Haikudan. O zbirki je med drugim poveda-la: “Pravijo, da je haiku predvsempoezija starejših ljudi, češ saj so ževse videli, slišali, otipali, povohali inokusili v tolikih letih življenja, nič večzanje ne more biti novega in zanimi-vega. Res so člani Haiku društvaSlovenije večinoma starejši od 50-ihlet, a v zadnjem času se nam priklju-čujejo tudi pesniki srednjih let. Tudizbirke haikujev, ki jih dobivamo odvsepovsod, izdajajo predvsem starej-ši avtorji. Prav zato sem vsakokrattoliko bolj vesela, ko lahko preberemhaikuje mlajših in najmlajših, osnov-nošolcev, ki znajo presenetiti s svo-jim odkritosrčnim pogledom na na-ravo, na urbani svet, nase, s svojospontanostjo …

Haiku je predvsem doživljanje na-rave v nas samih, z njo se povežemov celoto lahko vsak dan, sleherni tre-nutek. Vse je enako, a vse je hkrativsakokrat drugače. Sončni zahod,dež, jutranja rosa, veter, val, kamen-ček na produ, luna, zvezde ... Tudi vurbanem okolju, kjer je delo človeš-kih rok nekaj ustvarilo, vedno ‘trči-mo’ ob tisto ‘pravo’ in edino naravo:v oknih velike zgradbe odseva luna,pikapolonica nas dočaka na vratih,vešča se zaleti v luč, v šipo, listje vvetru prehiti gost promet ...

‘Levo – potok,desno – reka,naravnost – kanalizacija.’

Poletna akcija• IBIZA FRIO (klima, ABS) ..... od 2.256.000 SIT• LEON (klima, ABS) ............. od 2.964.000 SIT• CORDOBA 1,4 (klima, ABS) od 2.528.000 SIT

Ugodno - službena vozila:• Toledo 1,9 TDI .................... 4.220.000 SIT• Altea 1,6 ............................ 3.730.000 SIT• Alhambra 1,9 TDI ................ 5.700.000 SIT• Ibiza 1,2 ............................. 2.240.000 SIT

Pooblaščeni serviser vozil:

Vaš pooblaščeni servis:

Stavanja d.o.o.Na logu 1, 5220 Tolmin

Tel.: 05/ 38 00 560

( 33 )


Tudi starejši smo v sebi še vednonekakšni otroci in še se lahko (za)ču-dimo. Zakaj se nekaj zgodi, zakaj jetako, kot je? Zakaj nas rdeči cvet po-suje z rumenim cvetnim prahom in nez rdečim, kot (podobno) pravi haiku:

‘Zakaj je vodatako brezbarvna?Lahko bi bila roza,rumena ali črna ...’Zakaj ima pikapolonica črne pike,

da je skoraj nevidna na rdeči bluzi?Zakaj je citronček rumen, da se karizgubi med cvetovi regrata? Zakajbezeg tako opojno diši, četudi ne sto-jimo pod grmom, a njegov vonj prideskozi okno?

‘Zakaj voda tečemimo dreves,in odnaša listje?’Zakaj občutimo glasbo kot preliva-

nje? Zakaj splava po vodi tudi lju-bezen, kot lahko beremo v zborniku.

Ko ubesedimo trenutek, govorimoo sebi, kot se prav tedaj počutimo: česmo npr. otožni, se nam bodo sivi ob-laki zazdeli še bolj temni, taki, ki pri-našajo neurje, točo; če pa si bomo vpripeki zaželeli dežja, bodo imelipovsem drugačen pomen. Haiku jetudi odnos med pesnikom in bral-cem. Bralec bo naš haiku doživel ta-ko, kot se on počuti v trenutku, ko gaprebere ...

‘Kaplja rose si.Zjutraj po šipi drsiš.Globoko padaš.

Po šipi polzi,še dolgo tam pušča sled,izgine s soncem.’Vsa Slovenija, Tolminska pa še po-

sebej, je okolje, ki je še v mnogočemprvinsko ohranjeno, nedotaknjeno!

Vaš haiku natečaj ima zato lahko tudiekološki pomen in je nekakšno priza-devanje za ohranitev narave. Želimvam, da bi tudi skozi poezijo ohranilinaravo táko, kot je.”

Haiku dan so učenci, mentorji indrugi gostje zaključili pri Sotočju, kjerso se v živo seznanili z lepoto našihdveh rek, Soče in Tolminke, na violi-no pa jim je zaigrala učenka glasbenešole Petra Kovačič. Organizatorji paso tudi že napovedali nadaljevanjenatečaja. Prihodnje leto bo tema ze-mlja (tudi Zemlja), element, ki namomogoča trdna tla pod nogami in jeosnovni, začetni vir celotne prehra-njevalne verige.

NASLOV: Vse te~e. Haiku pesmiosnovno{olcev. UREDIL: Joè [tu-cin. KRAJ IN LETO IZDAJE: Tolmin,2005. IZDAJATELJ: O[ FrancetaBevka Tolmin, Kulturno dru{tvoLiterarni klub Tolmin. FORMAT:13,8 x 20 cm. [TEVILO STRANI: 66.

Glasba druì nasOb 50. obletnici delovanja Mo-

škega pevskega zbora (MoPZ) JustinKogoj iz Dolenje Trebuše je izšla knji-žica Glasba druži nas. “Kronika tre-buškega zborovstva v strnjeni oblikiprikazuje, kako so se ljubitelji petjazdruževali in delovali od začetka 20.stoletja; najprej v Bralnem društvuVodnica, kasneje v Prosvetnem dru-štvu Justin Kogoj Dolenja Trebušavse do danes.” V njej lahko preberemopredvsem, kako se je v 50. letih prej-šnjega stoletja ustanavljal in kako jedeloval MoPZ Justin Kogoj. Veliko ča-sa je bilo potrebno žrtvovati za vaje innastope tistih, ki jih druži glasba. Ni

je prireditve v Trebuši, kjer se ne bi tu-di prepevalo.

Leta 1978 je zbor prvič nastopil naObčinski reviji v Tolminu, na revijiPrimorska poje in na Pevskem tabo-ru v Šentvidu pri Stični. Drugače panastopajo na domačih proslavah, patudi z drugimi zbori. Nekatere pesmipojejo že 50 let, med njimi Pod ok-nom, Triglav, Zdravljica, Mojo srčnokri škropite.

V 50-letnem obdobju je v zboru pelo60 pevcev; najštevilčnejši je bil, ko ještel 24 članov. Nekateri med njimi sonosilci Gallusovih priznanj. Naj obtem povemo, da že od vsega začetka vzboru prepeva Vladimir Jan, FrancRijavec pa 42 let.

50-letno delovanje je MoPZ JustinKogoj obeležil s koncertom v začetkujunija, na katerem se jim je kot gostpridružil ŽePZ Justin Kogoj iz Do-lenje Trebuše. Pod taktirko VladimirjaJana so pevci družno zapeli Pod oknoin Triglav. Na slovesnosti sta pred-stavnici Javnega sklada za kulturne

dejavnosti, Območna izpostava Tol-min, podelili pevcem Gallusova pri-znanja.

AVTOR: Vladimir Jan. NASLOV:Glasba druì nas. KRAJ IN LETOIZDAJE: Dolenja Trebu{a, 2005.[TEVILO STRANI: 16.

Knjižno polico sta napolnila Mateja Kutinin Jože Štucin

Foto: Goran Antley

EXC

LUSI

VE d

.o.o

., Žn

idar

čiče

va 2

1, Š

empe

ter p

ri Go

rici

( 34 )


Koledar prireditev

Datum Kraj Prireditev Informacije

Utrinki

VABILO NA OGLED RAZSTAVE

Vse do sredine oktobra bo v Tolmin-skem muzeju na ogled razstava ob90-letnici prvih bojev na soški fronti,kjer so predstavljeni predmetizasebnih zbirk – tisti redki in izjemniter tisti, ki skrivajo kakšno pripoved.Na razstavi so izpostavljeni tudi od-seki bojišč, ki so terjali številne žrt-ve: območje Mrzlega vrha, Sleme-na, Vodil vrha, Mengor in Cvetja. Ogrozotah, ki so se v začetku 20. sto-letja dogajale na naših tleh, pa naj-bolj zgovorno pričajo številne foto-grafije. Po besedah direktorice mu-zeja mag. Damjane Fortunat Čer-nilogar razstava izpostavlja vojakakot človeka, udeleženca bojev naSoči, ne glede na nacionalno pripa-dnost in stran, na kateri se je boril.T. Š. F.

KRAJEVNI PRAZNIK

NA “BAZENU”Podbrdo – Podbrški krajevni praznikje 1. in 2. julija privabil veliko ljudi naBazen, kot športnemu igrišču pravi-jo krajani. Tam so se odvijale prire-ditve, ki so vsakemu ponudile kajzanimivega. Prvi dan je bil namenjenzačetku malonogometnega in odboj-karskega turnirja, ki sta se zaključilanaslednji dan z zmagama ekip Fan-tički in Odbojkaška ekipa Znoji-le. Dan so nadaljevali z različnimišportnimi igrami, kot so pikado, stre-ljanje z zračno puško, natančno stre-ljanje na nogometni gol, praznik pazaključili s koncertom glasbenih sku-pin, ki delujejo oziroma so delovalev Podbrdu. Prostor pred odrom sonapolnili Lightening rod, Evil neigh-bour, Brandy brothers band, kant-

POSLEDICE BOJEV – Razstava, ki bo v Tolminskem muzeju na ogled vse do sredineoktobra, prikazuje okoliščine, s katerimi so se morali soočiti v naših krajih v času bojev naSoški fronti. Foto: arhiv Petra Jermola

do 5. 8.

30. 7.

30. 7.

30. 7.

Konec julija

Avgust

Avgust

1. do 8. 8.

4. 8. (20.30)

5. 8. (21.00)

5. in 6. 8.

6. 8.

6. 8. (10.00)

6. 8. (11.00)

6. 8. (20.00)

6. 8. (19.00)

6. 8. (20.30)

7. 8. (19.00)

11. 8. (20.30)

11. 8. (21.00)

12. 8. (21.00)

12. in 13. 8.

12. do 14. 8.

TRDNJAVA KLUŽE

TRENTA

PONIKVE, pri lovski koči

MALA LOJTRICA

BOVEC, pri OŠ

BOVEC, pri OŠ

TOLMIN

TOLMIN, Sotočje

BOVEC, bovški trg

TRDNJAVA KLUŽE

SLAP OB IDRIJCI

STRŽIŠČE

BOVEC, bovški trg

BOVEC, pred Hotelom Alp

KOBARID, Kulturni dom

BOVEC, letališče

TRDNJAVA KLUŽE

KOBARID, Kulturni dom

BOVEC, bovški trg

TRDNJAVA KLUŽE

TRDNJAVA KLUŽE

PONIKVE

TOLMIN, Sotočje

Društvo Ars Bovec

Dom Trenta: 05/ 38-89-330

LD Planota: 041-508-112

PD Tolmin, čet. 17h–19h:05/ 38-83-211

Vasja: 041-329-174

Vasja: 041-329-174

TD Tolmin (Igor Rutar): 041-697-684

[email protected]

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

RDS: 031-563-725

TD Podbrdo: 041-837-551

TD Bovec: 041-785-465

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

Občina Kobarid: 05/ 38-99-220

PGD Bovec

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

Občina Kobarid: 05/ 38-99-220

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

Dejan Murovec: 031-659-218

www.drustvo-umica.si, [email protected], Peter: 031-846-634

Razstava slikarskih del Martine Berginc

Trentarski senjem, predstavitev tujih narodnih parkov

Tradicionalna lovska veselica – zabava z ansamblom Primorskifantje, tombola

Pohod na Malo lojtrico (zelo zahtevna tura)

Turnir v košarki (trojke)

Turnir v odbojki na mivki

Ocenjevanje najlepše urejenega balkona in vrta

Kreativni tabor Sajeta 2005 – ustvarjalne delavnice, umetniškivečeri in koncerti

Bovški četrtkovi večeri (kulturna prireditev)

Sodobna drama Ž. Stanjevića Sanjavi nagon (Festival Kluže)

Skoki 2005 – tradicionalni skoki z 10-metrskega mostu za Najskakalca regije

Spominski pohod po poteh Vinka Kobala

Zabavna prireditev Bovški dan

Otroška čarodejska predstava Marlizz show (Festival Kluže)

Nastop čarovnika

Gasilska veselica

Koncert Klape Cinquina (Festival Kluže)

Otroška čarodejska predstava Marlizz show


Monodrama M. Zacchigna Dediščina porodničarke, glasbenaspremljava v živo (Festival Kluže)

Stand up variete A. Rozmana Roze Kabareté simpozij (FestivalKluže)

20. tradicionalni nogometni turnir Ponikve 2005, ples s skupinoČuki, srečelov, turnir v pikadu …

Soča Beach Party – petek: Warm Up Party, sobota: Saturday nightfever, nedelja: After party. V primeru zelo slabega vremena odpade.


( 35 )


Datum Kraj Prireditev Informacije

Informacije za koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/ 38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/ 38-99-220,e-po{ta: [email protected] in za Bov{ko na PRC: 05/ 38-41-500.

Utrinki

avtor Močnik, narodnozabavna za-sedba Joco in za konec še trenutnonajširše znana V. dimenzija.Špela Kranjc

V BARVAH CIKLAMINATolmin – Na Tolminskem imamo karnekaj skritih talentov in vsake tolikonas navduši kakšen nov. Tokrat jebila to likovna ustvarjalka JožicaPerše iz Volč. Avla tolminskegaKinogledališča je bila namreč 23.junija skoraj pretesna za vse, ki soprišli na odprtje njene druge samo-stojne razstave; prva je bila od 16.maja na ogled v Galeriji Frnaža vNovi Gorici.Kot so povedali na odprtju v Tolmi-nu, je na Jožičino ustvarjanje najboljvplivala vključitev v Varstveno de-lovni center (VDC) Tolmin, kjer so JOŽICA PERŠE ob eni svojih najljubših slik.

njeno nadarjenost opazili mentorji,ki so jo nato usmerjali in spodbujali.Z njo so ustvarjali Peter Mignozzi,Mirko Kavčič, Vasja Draščič,Gorazd Prinčič in Tamara Kavčič.41-letno slikarko razveseljujejo dro-bne stvari, ki jih nekateri niti opazi-mo ne, na primer rožice. Kot pravisama, ji je najbolj pri srcu barvaciklame, kar se odraža tudi v njenihdelih. Žive barve njenih slik navdi-hujejo z optimizmom in veseljem.

Pri odprtju razstave so moči združiliVDC Tolmin, Zveza kulturnih dru-štev Tolmin in ponosna Krajevnaskupnost Volče, ki je dogodek tudifinančno podprla. Dogodek so glas-beno popestrili Ženski pevski zborZnamenje iz Volč in Sandi Manfre-da s citrami.Besedilo in foto: Špela Kranjc

13. 8. (11.00)

13. 8. (19.30)

13. 8. (21.00)

14. 8. (10.00)

14. 8. (16.00)

14. 8. (18.00)

14. 8. (20.30)

15. 8. (11.00)

18. 8. (20.30)

20. 8.

20. 8.

20. 8. (20.00)

20. do 26. 8.

24. 8. (21:00)

25. 8. (20.30)

27. 8.

27. 8. (18.00)

27. 8.

28. 8. (11:30)

2. in 3. 9.

3. 9. (9.00)

9. in 10. 9.

BOVEC, pred Hotelom Alp

TRDNJAVA KLUŽE

TRDNJAVA KLUŽE

TRDNJAVA KLUŽE

BOVEC, bovški trg

TRDNJAVA KLUŽE

TRDNJAVA KLUŽE

MOST NA SOČI

BOVEC, bovški trg

TRIGLAV

KANIN

TOLMIN, pri fontani

BOVEC, OŠ Bovec

TRDNJAVA KLUŽE

BOVEC, bovški trg

JEZERSKI STOG

TOLMIN, igrišče pri Tropicani

SRPENICA, športno igrišče

TRENTA, cerkev

PODBRDO, igrišče

ČRNA PRST

PONIKVE, pri lovski koči

Lutkovna igrana predstava Maček Muri (Festival Kluže)

Razstava Porte aperte (Venezia)

Plesna predstava Človek Zemlje (Festival Kluže)

Slikarska delavnica (Venezia)

Otroška lutkovna predstava Piere Paulo di Gusto

Predstavitev knjige Utrdbi pod Rombonom z diapozitivi

Večer KUD Golobar (jubilejni program)

Kolesarski in tekaški vzpon na Široko 6 km, 600 m.v.r.


Vzpon na Triglav (zelo zahtevna pot)

Srečanje bovških planincev na Kaninu (lahka pot)

“Ta družba naj živi” – koncert vokalne skupine Snežet z gosti(v primeru dežja bo koncert 27. 8.)

Mednarodni turnir v dami Bovec open 2005

Pesem o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja – glasbenapoema


Pohod na Jezerski stog (zahtevna pot)

Nočni turnir v odbojki na mivki (2+1)

23. tradicionalni mednarodni nočni turnir v košarki

Kulturna prireditev Druga Škerlova nedelja

Malonogometni turnir (4+1)

12. tek na Črno prst; start na cestnem odcepu za vas Trtnik, 7,2km, 1335 m.v.r.

Državna tekma po umetni krvni sledi za vse pasme lovskih psov;9.30: okrogla miza Uporabe lovskih psov v lovišču s poudarkom naiskanju obstreljene divjadi, 14h: družabno popoldne s piknikom

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

Občina Bovec: 05/ 38-41-900

Občina Bovec: 05/ 38-41-900

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

TD Most na Soči: 041-682-448

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

PD Tolmin, čet. 17h–19h:05/ 38-83-211

PD Tolmin, čet. 17h–19h:05/ 38-83-211

[email protected]

Dama klub Bovec

Marjan Bevk

TIC Bovec: 05/ 38-41-919

PD Tolmin, čet. 17h–19h:05/ 38-83-211

KTŠ: 051-306-408

TD Soča-Trenta

Gaj: 041-299-137

Tomaž Štenkler: 041-468-469

LD Planota: 041-671-849

( 36 )


@E DRUGA TR@NICA LOKAL-NIH KMETIJSKIH IZDELKOV

Bovec – Posoški razvojni center(PRC) si je v okviru Razvojnega pro-grama podeželja (RPP) za severoza-hodni del Severne Primorske zadalnalogo, da postavi butično različicotržnice lokalnih kmetijskih izdelkov inpridelkov tudi v Bovcu. Pri realizacijiso sodelovali Občina Bovec, Triglav-ski narodni park, Kmetijska sveto-valna služba Tolmin ter lokalna po-deželska društva. Občina Bovec je vta namen odprla nov tržni prostor vsredišču Bovca, ki zajema 24 m² po-vršine in je dovolj velik za postavitevtreh stojnic. Tržnico je 25. junija ura-dno odprl bovški župan Danijel Kri-vec, sledil je zabavni program s har-monikarjem Renejem Zorkom infolklorno skupino Bovške čeče.Nedvomno gre za pomembno prido-bitev Bovške, saj predstavlja tržnica,

kjer je mogoče prodajati in kupovatilokalne izdelke, zelo pomembno no-vost tako iz vidika turistične ponudbekot za samo promocijo lokalnih kme-tovalcev. Tovrstne tržnice prinašajokmetovalcem možnosti dodatnegazaslužka in promocije, hkrati pa vzpod-bujajo tržno usmerjanje kmetovalcevin njihovo povezovanje. Ob koncusezone bomo predstavniki PRC-ja,kmetovalcev in Občine Bovec oceniliuspešnost tržnice ter se dogovorili odelovanju oziroma sodelovanju v pri-hodnji sezoni. Do takrat pa upamo,da bo tržnica lokalnih kmetijskih pridel-kov in izdelkov zaživela ter postala tu-kajšnja vsakoletna praksa. Vsekakorbomo v prihodnje stremeli k temu, dapripravimo čim širšo ponudbo lokal-nih izdelkov in s tem naredimo tržni-co zanimivo za domače in tuje goste,ki so nenazadnje ciljna skupina.Tržnica lokalnih kmetijskih pridelkov

in izdelkov v Bovcu bo odprta medvikendi in prazniki, in sicer vse do 11.septembra 2005. Vljudno vabljeni!Peter Domevšček, Posoški razvojnicenter

Z NOVIM DEFIBRILATORJEM“KUPILI ^AS”Bovec – Ste vedeli, da je zastoj srcav 50-ih odstotkih vzrok smrti med 35.in 65. letom starosti? Da tretjina vseh,ki doživijo infarkt, umre še pred priho-dom v bolnišnico? Da vsaka minutazmanjša možnost preživetja za 7 do10 odstotkov in da je 10 minut zatem,ko srce zafibrilira, možnost preživetjale še največ dva odstotka? Da 10 minutpo zaustavitvi krvnega obtoka nastopi-jo trajne možganske okvare, 15 minutod zastoja srca pa po mnenju vodjedomače reševalne ekipe Metke Kova-čič bolnika nima več smisla reanimirati.Z namenom, da bi skrajšali čas od pr-ve defibrilacije na 5 minut in manj, sose v Prostovoljnem gasilskem dru-štvu (PGD) Bovec na pobudo njiho-vega člana Matjaža Černute odločili,da nabavijo polavtomatski defibrila-tor, s katerim lahko rokujejo tudi laiki.Njihovo odločitev so z navdušenjemsprejeli tako v Zdravstvenem domuTolmin kot na Občini Bovec, sajaparat v prvih štirih minutah po srčnemzastoju nudi 30-odstotno pomoč, v pr-vih sedmih minutah pa se njegova po-moč zmanjša že na 20 odstotkov. Za-to se po mnenju Kovačičeve z naku-pom defibrilatorja “kupuje čas” in stem dviguje možnost preživetja. V Po-sočju je bilo doslej za ljudi, ki jim jezastalo srce, zelo malo upanja. Pred-vsem izven urnika bovške ambulanteso trenutke od nezgode do urgence

Utrinki

NOVA TRGOVINA ZLOKALNIMI SPOMINKI

Tolmin – V sredo, 13. julija, smoobiskali novi poslovni prostor oziro-ma trgovinico z izdelki in spominkitukajšnjega okoliša Maya shop, kijo je odprl lastnik športne agencijeMaya – športni turizem Borut Niko-laš. Zanjo se je odločil po tem, koje Občina Tolmin razpisala javnirazpis za oddajo poslovnega prosto-ra v najem na Cankarjevi ulici 1 vTolminu in zaradi povpraševanjanjegovih gostov po tovrstnih naku-pih. Prav ponudba podjetja Maya –športni turizem, je bila nato izmedštirih izbrana kot najustreznejša.

V trgovinici, ki bo do oktobra odprtavsak dan med 9. in 20. uro, bostelahko našli lokalne pridelke (domačimed, domače žganje …) in izdelke(igrica Mala mostarska miška, se-stavljanke …), razglednice, vodnike,

unikatno keramiko mostarske kera-mičarke Alenke Gololičič, unikatneslike iz peska Stanke Golob izBaške grape. Poleg tega so tu na

voljo tudi Mayine majice, kape innahrbtniki, porisani z avtorskimi mo-tivi, vezanimi na paketno ponudbopodjetja Maya (čolnarjenje, sotes-

kanje, kolesarjenje …). Motivi sodelo Janeza Zege, ki že sedem letskrbi za celostno podobo podjetja,odslej pa bo poleg tega vodil tudiprodajo v trgovini.

Sicer pa športna agencija Mayazaposluje štiri delavce za nedoločenčas, dva za določen čas, medtemko z ostalimi poslujejo prek študent-skega oziroma mladinskega servisa.Na vprašanje, kako ocenjuje letoš-njo turistično sezono, Nikolaš zado-voljno ugotavlja, da so imeli od apri-la do danes v agenciji že za dvakratveč gostov kot lani. Dodaja še, dase je letošnja sezona v primerjavi zminulim letom začela tudi nekolikobolj zgodaj.Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič

TRŽNICA LOKALNIH KMETIJSKIH IZDELKOV V BOVCU; za tolminsko druga v Posočju.Foto: Andrej Kutin

(v zdravstvu znani kot “zlata ura”) sponesrečencem v glavnem preživljaligasilci, ki so na kraj nesreče prišliprvi. Vendar pa so lahko največkratsamo nemočno opazovali, kakoživljenje ugaša, saj je bilo do prihoda40 km ali več oddaljene reševalneekipe v večini primerov že prepozno.

Kot je povedal Černuta, so do danesza delo z napravo, vredno 1 mio SIT,že usposobili 20 tehničnih reševalcev,ki bodo svoje znanje obnavljali dva-krat letno. Za dodatno pomoč so vsvoje vrste povabili tudi bovške medi-cinske sestre – do danes so se od-zvale tri: Ksenija Hostner, HelenaMatajurc in Jožica Zornik. Poudaritipa je treba, da v primeru nezgodpokličite Center za obveščanje(112) in ne gasilcev. Slednje nemrečna kraj nesreče poleg reševalne ekipepo potrebi napotijo uslužbenci Centra.

Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič

NA POBUDO MATJAŽA ČERNUTE je Poso-čje dobilo edini polavtomatski defibrilatorza oživljanje srca.

NA ODPRTJU NOVE TRGOVINICE S SPO-MINKI – Maya Shop ponuja poleg majic,čepic in nahrbtnikov tudi lokalne spominke,izdelke ter pridelke.

Utrinki ( 36 )

Pribli`evanje {tudija Poso~anom Za frike z jajci

Documents

Transcript of Pribli`evanje {tudija Poso~anom Za frike z jajci